19
Dvojezična osnovna šola Dobrovnik – Kétnyelvű Általános Iskola, Dobronak Dobrovnik 266/j, 9223 Dobrovnik / Dobronak λ=16°21’; ϕ=46°39’; h=174 m Tel.: 02 578 84 30, Fax: 02 578 84 31 ● e-mail: o-d [email protected] Davčna št.: 97102318, TRR 01356 - 6030649082 KREMEN Č KOVI: Marija Pucko, Attila Bogdan, Rok Laslo URŠKA CAR, mentorica EKOKMET IJA, ŽIVLJENJE EKOKMET IJA, ŽIVLJENJE PREKMUR JA PREKMUR JA Ljubljana, 20. 04. 2012

Ekoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik

  • Upload
    ekokviz

  • View
    95

  • Download
    1

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: Ekoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik

Dvojezična osnovna šola Dobrovnik – Kétnyelvű Általános Iskola, DobronakDobrovnik 266/j, 9223 Dobrovnik / Dobronak ● λ=16°21’; ϕ=46°39’; h=174 m

Tel.: 02 578 84 30, Fax: 02 578 84 31 ● e-mail: [email protected] Davčna št.: 97102318, TRR 01356 - 6030649082

KREMENČKOVI:•Mar i j a Pucko ,•Att i l a Bogdan,•Rok Las l o

URŠKA CAR, mentor i ca

EKOKMETIJA, ŽIVLJENJE

EKOKMETIJA, ŽIVLJENJE

PREKMURJA

PREKMURJA

Ljubljana, 20. 04. 2012

Page 2: Ekoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik

…kmetijstvo, ki živi v spoštovanju do narave in je trajnostno naravnano, pri tem pa upošteva celosten, enovit sistem v smislu:

EKOLOŠKO KMETIJSTVO

TLA – RASTLINE – ŽIVALI - ČLOVEK

Ob spremljajoči skrbi za ravnovesje vseh vključenih elementov, se kmetje zavedajo pomembnosti ohranjanja zdravega, čistega okolja in naravne dediščine.

Page 3: Ekoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik

Ekološko kmetovanje

- gospodarjenje v soglasju z naravo

vir: po Klettu

Page 4: Ekoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik

Prekmurje - MuravidékPrekmurje je nižinska pokrajina v skrajnem severovzhodnem delu Slovenije ob meji z Avstrijo in Madžarsko, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime. Pokrajina je večinoma poljedelska, večji mesti pa sta Murska Sobota in Lendava. Prekmurje je pretežno ravninska pokrajina, ki jo geografsko delimo na:

Goričko, Ravensko in Dolinsko.

Page 5: Ekoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik

Zemljevid Prekmurja

Page 6: Ekoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik

Glavno vodilo na ekološki kmetiji je čim bolj sklenjen krogotok – rastlinska pridelava in reja živali. V ekološkem kmetijstvu je možna rastlinska pridelava brez živinoreje, ne pa tudi reja brez obdelovalnih površin. Na kmetijah, kjer ni živinoreje, se za rodovitnost tal skrbi s kolobarjem in ustreznim deležem metuljnic.

Od bilke do trave…

Page 7: Ekoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik

V Sloveniji imamo: 2218 kmetijskih gospodarstev z ekološko pridelavo

2,9 odstotka vseh kmetij v Sloveniji to je slabih 31.000 hektarov kmetijskih zemljišč

6,6 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v uporabi

Page 8: Ekoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik

Število ekoloških certifikatov za kmetijska gospodarstva in predelovalne obrate za zadnjih pet let.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, september 2009.

RAZVOJ EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA

Page 9: Ekoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik

Žal je Prekmurje, ki je kmetijsko najbolj intenzivno, tudi najmanj ekološko osveščeno, najmanj kmetov se preusmerja v bio pridelavo. Problem, ki se pojavlja pa je tudi uničenost zemlje, saj je zaradi intenzivnega kmetovanja naše območje najbolj uničeno v celi Sloveniji. Druga težava je, da tiste zemlje, ki bi jo lahko obdelovali naravi in ljudem bolj zdravo, v glavnem ne obdelujejo, ker ni ljudi.

Težave ekološkega kmetovanja v Prekmurju

Page 10: Ekoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik

Nam najbližja eko kmetija je v Dolini pri Lendavi, to je Eko Kmetija Kasaš.V svoji ponudbi imajo:- moke (ajda, koruza, pira, pšenica), - grozdje, - vino in - sadje (marelice, jabolka).

Page 11: Ekoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik
Page 12: Ekoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik
Page 13: Ekoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik

Povpraševanje potrošnikov po ekoloških živilih se opazno povečuje. Razlogov je več: vedno večje zdravstveno in okoljevarstveno zavedanje ali zanimanje za zaščito živali ali celo razvoj podeželja.

Tržišče je iz dneva v dan bolj pestro in izdelkov je več, žal pa povpraševanje še vedno presega ponudbo.

Temu primerno so visoke tudi cene, zato je pridelava, predelava in prodaja ekološke hrane donosen posel. Ekološka živila kupujemo na tržnicah, v manjših posebnih trgovinah, v spletnih trgovinah ter tudi v velikih trgovskih centrih.

Piskrček mezinček, kupljen za Piskrček mezinček, kupljen za cekinček…cekinček…

Page 14: Ekoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik

Povpraševanje po bio ali eko hrani narašča. Pridelovalci jo brez težav sami prodajo, doma na dvorišču ali na tržnici ali v kakšni od specializiranih prodajaln. Ker je ekološko pridelano bolj zdravo, ni več zgolj »modna muha«, in ekološko, biodinamično kmetovanje ni več čudaško početje z umetnimi spodbujevalci boljše rasti, z iztrebljevalci naravnih škodljivcev, z zatiralci plevela. Bio ali eko pridelava je kljub višjim cenam postala tržna niša tudi v prehransko-prodajni industriji. V Sloveniji je mogoče kupiti ekološka živila iz vseh prehranskih skupin, tudi meso in mesne izdelke ter mleko in mlečne izdelke. Slovenska predelana živila lahko kupimo v večini trgovin, ki prodajajo ekološko hrano, za nakup slovenskih ekoloških pridelkov pa je treba v glavnem obiskati ekološko tržnico.

SLOVENIJA in povpraševanje…

Page 15: Ekoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik

PREKMURJE in povpraševanje…

Povpraševanje po ekološko pridelanih izdelkih v Prekmurju je verjetno manjše, kot v kakem večjem mestu, saj največ hrane pridelamo sami na svojem vrtu. Kar pa ne pridelamo doma, pa lahko kupimo na kmetijah samih, pri kmetu doma in se tudi tako takoj prepričamo o kakovosti.

Page 16: Ekoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik

Predlogi za pomoč…

- povečanje podpore lokalnih skupnosti,

- turistična društva, občina, društvo kmečkih žena

- reklama, propaganda preko letakov, TV kabelskih reklam, mediji, radio …

- zagotavljanje dostopnosti tržnih podatkov,

- priprava sobotnih tržnic (iz vasi v mesta),

- ponudba izdelkov Eko šolam, Eko vrtcem,

- možnost izvedbe naravoslovnih dnevov za šole in vrtce,

- dnevi odprtih vrat,

- spremljevalne tržnice določenih prireditev…

Page 17: Ekoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik

 Kako lahko prepoznamo ekološka živila?

Uradni znak za označevanje ekoživil v Sloveniji.

Uradni znak za označevanje ekoživil v EU.

Najbolj razširjena kolektivna znamka za ekoživila slovenskega porekla. Zveza Biodar ima svoje lastne standarde, ki so v določenih zahtevah celo strožji od slovenske in EU-zakonodaje.

Znak Evropske unije za ekoživila.

Mednarodni znak za eko živila, ki ustrezajo standardom biološko-dinamične pridelave in predelave.

http://www.zps.si/

Page 18: Ekoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik

ZAKLJUČEK SEJAJ PŠENICO!Žito bo krasilo polje,zlato bo darovalo kruh.

lovek dobil bo hrano,Čzadovoljen šel bo v eko svet.

Tako kot se povezujeta preteklost in sedanjost v prihodnost, je potrebno razmišljati o povezovanju življenja človeka z naravo. Bodimo sebični v tej smeri, da si ugodim pogojem zdravega življenja in podpirajmo ekološko, biološko pridelano hrano, saj nam omogoča dolgo in zdravo življenje. In kot se povezuje eko krog ekološkega kmetovanja, naj bo sklenjen krog eko življenja na planetu Zemlja in zemlja.

Page 19: Ekoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik

VIRI:

http://ec.europa.eu/agriculture/organic/organic-farming/what-organic_sl

http://www.ekonet.si/ekopridel.html http://ekoloska-ponudba.vsi-zdravi.org/ http://www.kon-cert.si/