EKOKVIZ 2009/2010

NE PUSTIMO, DA METULJI IZUMREJO

Avtorji:Gašper Založnik,8.B Sven Juteršek,6.B Špela Kračun,7.B

Mentorica:Marjanca Tanšek, prof.OŠ LJUBEČNA

• Skupino METULJ123 sestavljamo Sven, Špela in Gašper, učenci osnovne šole Ljubečna;

• Ustanovitelj naše šole je OBČINA CELJE;• Največje mesto v občini je CELJE, ki je 3. največje mesto v Sloveniji;• Mesto leži ob sotočju rek Savinje in Voglajne v Spodnji Savinjski dolini;• Celje je znano po triadni vzpetini ob jugovzhodu robu Celja, na kateri stoji

mogočen CELJSKI (STARI) GRAD; • Mesto sestavlja 10 mestnih četrti in 9 krajevnih skupnosti;• Na vzhodu leži Krajevna skupnost Ljubečna, od koder prihajamo.

UVOD

LJUBEČNA

• LJUBEČNA je urbanizirano naselje s strnjeno pozidavo;• Leži na nekoliko dvignjeni terasi vzhodno od potoka Vzhodna LOŽNICA in

severno od avtoceste Ljubljana-Maribor, v celjski kotlini.

DELEŽ NATURE 2000 V OBČINI CELJE

• Občina Celje obsega 9,490,491 hektarov zemljišč;• Površina območij (zemljišč) pod NATURO 2000 je po podatkih iz januarja 2007

131,269 hektarjev, kar je 1,38% od celotne površine občine.

NATURA 2000

• Kot vestni ekologi in “eko frajerji” smo spoznavali NATURO 2000 tudi v neposredni bližini naše šole, saj smo namreč odkrili prvo območje, ki je naravna vrednota državnega pomena;

• Že aprila leta 2007 so se člani Zavoda za varstvo narave Celje ter lovske družine Grmada odločili, da očistijo območje »VOLČEKE«, ki je del območja NATURA 2000 Celje.

VOLČEKE (NATURA 2000, CELJE)

• Površina 106,254 hektarov;• Ime izvira iz trave VOLKA;• Gnezdišče raznih vrst ptic, počivališče in območje prehranjevanja ptic selivk;• OGROŽENI: dvoživke, kačji pastirji in potočni piškur.

Območje močvirskih travnikov VOLČEKE

METULJI MODRIJANI

• Sviščev modrin (Maculinea alcon);• Močvirski cekinček ( Lycaena dispar);

MOČVIRSKI MODRIN (MACULINEA NAUSITHOUS) IN

STRAŠNIČNI MODRIN (MACULINEA TELEIUS)

• Vezana sta na travnike z zdravilno rastlino strašnico (Sanguisorba officinalis);• Obe vrsti sta v Sloveniji redki;• za uspešen razvoj potrebujeta simbiozo z mravljami;• Samica odloži jajčeca na cvetove zdravilne strašnice in kmalu iz njih razvijejo

gosenice. Te se hranijo z razvijajočimi semeni. Po določenem času gosenica pade na tla in čaka, da jo mravlje posvojijo in odnesejo v mravljišče. Mravlje postanejo njen gostitelj. V mravljišču preživi jesen, zimo in pomlad. Gosenice se v zgodnjem poletju zabubijo in prelevijo v metulje, ki zapustijo mravljišče;

• Razvojni krog se nato sklene z oploditvijo samičk in izleganjem jajčec.

POTOČNI PIŠKUR, (Misgurnus fossilis)

• Spada med obloustke;• Ima kačasto oblikovano telo, po hrbtu temnoolivne barve, po bokih je rumenkast,

po trebuhu pa bel;• Ima sluzasto kožo brez lusk;• Ima okrogla usta brez čeljusti s šiljastimi zobmi, s katerimi se pritrdi na ribo;• Zraste do 16 cm;• Po drsti odrasli osebki poginejo, prav tako kot jegulje;• Včasih so jih uživali, danes nam služijo le kot vaba za lov drugih rib, predvsem

kot piškurnik za lov sulca.

VZROKI ZA OGROŽANJE ŽIVALSKIH IN RASTLINSKIH

VRST

• Agromelioracija (izsuševanje zaradi potreb kmetijstva);• Gradnja vzhodne celjske obvoznice;• Gradnja avtocestnega priključka Celje vzhod;• Gradnja raznih stavb in cestnih povezav;• Črna odlagališča;• Neurejena kanalizacija.

NAŠI PREDLOGI ZA ZAŠČITO POVRŠIN

• Ozaveščanje lastnikov zemljišč o pomenu posameznega zemljišča;• Akcije označevanja posameznih delov zemljišč – opozorilne in informacijske

table z vrisom območja ter predstavitvijo ogrožanih rastlinskih in živalskih vrst;• Opazovalnice za opazovanje živali.

SODELUJEMO • Zavod za varstvo narave Celje;• Lovska družina Grmada Celje;• Ribiška družina Celje;• Lastniki zemljišč;• KS.

LITERATURA• http://www.zrsvn.si/sl/• http://sl.wikipedia.org/• http://www.akvazin.si/default.cfm?kat=030104&ID=210• http://www.rd-mura-paloma.si/Zascitene%20ribe.html#riba2• http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Aspius_aspius.jpg• http://www.geopedia.si/• http://www.natura2000.gov.si/