Igor Zemljič

Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana

zagotoviti enoten in trajen dostop do e-vsebin s področja kulture in znanosti,

zagotoviti javen in enostaven dostop do slovenskih e-vsebin s področja kulture preko svetovnega spleta,

spodbuditi ustvarjanje e-vsebin v javnih zavodih s področja kulture, zlasti v tistih, ki do sedaj niso imeli tehnoloških, kadrovskih in drugih možnosti vstopa v digitalno okolje,

vzpostaviti povezavo in sinergijo (so)delovanja med obstoječimi in bodočimi portali, ki zagotavljajo dostopnost do e-vsebin s področja kulture in znanosti,

pospešiti prenos dela slovenskih kulturnih vsebin v digitalno obliko

zagotoviti izhodišča za vzpostavitev pogojev za trajno hranjenje slovenskih e-vsebin s področja kulture,

Narodna in univerzitetna knjižnica - DlibInštitut za novejšo zgodovino - SistoryArhiv republike SlovenijeSplošna knjižnica Celje - Portal

Kamra

517.637 časopisov in člankov

5401 knjiga864 visokošolskih del44.829 znanstvenih

časopisov in člankov

fotografije (9845), notno gradivo (2030)

plakati (6134), rokopisi (171) zemljevidi (558), 3d predmeti (15) razglednice in vedute (733)

filmi (35)virtualne razstave (9)multimedijske predstavitve (2)zvočni posnetki (100)

. 1996 – 2003: Začetno obdobje digitalizacije v Narodni in univerzitetni knjižnici (projekti Digitalizacija zbirke portretnih fotografij znanih Slovencev, Digitalizacija Kopitarjeve zbirke slovanskih srednjeveških kodeksov, Elektronsko čiščenje vinilnih plošč, Retrospektivna konverzija – Katalog za obdobje 1774-1947 in tako dalje).t za novejšo zgodovino

  2003: Opredelitev koncepta Digitalne knjižnice na osnovi izsledkov sodobne knjižnične in informacijske znanosti in določitev najpomembnejših dejavnikov, ki bodo vplivali na prihodnji razvoj evropskih znanstvenih knjižnic. Opredelitev strateških ciljev: v Strateškem načrtu NUK (2004-2008) je kot strateška usmeritev izpostavljena gradnja učinkovite digitalne knjižnice.

2003 - 2005: Vzpostavitev portala dLib.si, ki je javnosti dostopen od novembra 2005. Digitalizacija, zagotavljanje metapodatkov, postavitev digitalnih zbirk.

2006 - 2008: Digitalizacija starejšega gradiva, vključitev gradiva drugih knjižnic. Oblikovanje digitalne zbirke slovenske znanstvene periodike v sodelovanje z zunanjimi partnerji – izdajatelji.

Priprava smernic za zbiranje, obdelavo in trajno hranjenje elektronskih publikacij ter razvoj programa za arhiviranje. Razvoj delovnih postopkov selekcije in zajem spletnih publikacij. Vzpostavili smo sistem pridobivanja obveznega izvoda spletnih publikacij in založnikom ponudili portal SVAROG.

Aktivno sodelovanje pri oblikovanju evropske digitalne knjižnice - The European Library in Europeane ter sodelovanje pri oblikovanju digitalne knjižnice ljubljanske univerze. Sodelovanje v raziskovalnih in razvojnih projektih s področja ohranjanja gradiv in razvoja digitalne knjižnice. Izdelava mini iskalnika.

V letu 2007 je bil sprejet projekt »Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si – Digital Library of Slovenia – dLib.si«; financirajo ga Norveški finančni mehanizmi (formalni začetek 1. septembra 2007). 

Oktobra 2008 začela obiskanost portala strmo naraščati in je dosegla vrh v novembru (218% povečanje glede na januar 2008).

2009 - 2010: Temeljita prenova portala dLib.si. V okviru projekta dLibPlus smo zagotovili nove

funkcionalnosti, prilagojene potrebam partnerskih organizacij in različnim profilom uporabnikov, ter izboljšali možnosti iskanja gradiva s tematskim pregledovalnikom, zbirkami in geopozicioniranjem. Obogatili smo zbirko glasbenih posnetkov in se spopadli z razreševanjem avtorskopravnih zapletov pri digitalizaciji gradiva in omogočanju prostega dostopa. 

Razvijajo nacionalni agregator e-vsebin s področja kulture z enotno točko dostopa. Javnosti je na voljo informacijski portal za trajno ohranjanje digitalnih virov.

besedila: časopisje (članki, znanstveni članki), knjige, poročila ARRS, visokošolska dela

slike: 3D predmeti, artoteka, fotografije, notno gradivo, plakati, razglednice, rokopisi, vedute, zemljevidi

multimedija: virtualne razstave, zvočni posnetki

poročila: zaključna poročila ARRS (raziskovalni programi, raziskovalni projekti, podoktorski projekti)

1. Večina digitalnega gradiva v spletni knjižnici je uporabniku dosegljiva v formatih PDF in JPG nizke ločljivosti (70 do 120 dpi), omogočeno je iskanje po celotnem besedilu in pregledovanje pripadajočih metapodatkov.

ZAKAJ SO METAPODATKI TEMELJ DIGITALNE KNJIŽNICE?

Metapodatki zagotavljajo upravljanje digitalnih vsebin, omogočajo iskanje in izboljšujejo natančnost iskalnih poizvedb. Metapodatki so prihodnost. Portal dLib.si temelji na metapodatkovni iniciativi Dublin Core (www.dublincore.org), ki je mednarodni standard za opis spletnih vsebin. Vsi izrazi, zapisani v metapodatkih v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralna oblika za ženske in za moške.

Eden od najbolj razširjenih mednarodnih prijemov, ki omogoča sledljivost digitalnih vsebin ne glede na spremenljivost spletnega nahajališča, je uporaba servisa DOI (Digital Object Identifier). Drugo rešitev, ki jo je možno implementirati na lokalnem nivoju, pa imenujemo URN (Uniform Resouce Name). Medtem, ko DOI upravlja organizacija International DOI Foundation (IDF), uporaba DOI identifikatorja pa je plačljiva storitev, predstavlja URN rešitev, ki jo je moč razviti in uporabljati brezplačno. V primeru Digitalne knjižnice Slovenije je za realizacijo poskrbela Narodna in univerzitetna knjižnica. Princip delovanja in uporabe URN označbe zapisa je precej podoben DOI označevalcu. Glavni funkciji sistema sta dve: URN generator – servis, ki določa enoznačni URN zapis vsakemu objektu ter URN resolver – prevajalec ali interpreter, ki dani URN zapis poveže z digitalnim objektom. Pogoj za uporabo sistema je kvalificiran zapis o objektu v vnaprej določenem formatu, ki ga URN generator sprejme, ter mu doda URN ključ.

Regijski portal KAMRA je spletno mesto, ki združuje digitalizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah. Digitalizirane vsebine so tako dostopne z enega mesta, kreirane pa v tistih organizacijah, ki so vsaka za svoje področje najbolj kompetentne. KAMRA jim daje v uporabo brezplačno infrastrukturo in usposablja nove partnerje, da lahko tudi vsebine lokalnega pomena predstavijo v digitalni obliki preko svetovnega spleta.

Vsebine portala KAMRA so od marca 2010 dostopne tudi preko evropske digitalne knjižnice, Europeane, http://europeana.eu.

.

KnjižniceMuzejiPokrajinski arhiviZavod za varstvo kulturne dediščine

Več projektov:Neznani rokopisi slovenskega slovstva

17. in 18. stoletja (NRSS)

Slovenska prisežna besedila trških skupnosti in neagrarnih poklicnih skupin do konca predmarčne dobe

Arhivski portal Evrope je eden glavnih mejnikov, ki so jih dosegli sodelujoči v APEx projektu, ki ga v okviru ICT-PSP programa podpira Evropska komisija. Projektni konzorcij trenutno sestavlja 28 nacionalnih arhivov in uprav nacionalnih arhivov, vsi pa so z delom svojega gradiva že vključeni postavitvi, ki je dostopna na spletu, prav tako pa tudi z dodatnimi informacijami o sami inštituciji.

domača stran projekta na: apex-project.euhttp://arsq.gov.si/Query/Files/9/D45153.pdf

HVALA!