STAVČNI ČLENI

• STAVČNI ČLENI

• Stavek je sestavljen iz enot (besed), ki jih

imenujemo stavčni členi.

GLAVNI IN ODVISNI STAVČNI ČLENI

Stavčne člene delimo na glavne in odvisne.

GLAVNI stavčni členi so:

1) Povedek

2) Osebek

3) Predmet

4) Prislovno določilo

Odvisni stavčni členi so:

1) Povedkovo določilo

2) Povedkov prilastek

3) Prilastek

OSEBEK

KAKO SE VPRAŠUJEMO PO OSEBKU?

KDO ali KAJ (+ povedek)?

Koliko osebkov obstaja v enem stavku?

V STAVKU OBSTAJA LE EN OSEBEK!

Sestavljen je iz ene ali več sestavin.

Poglej primer in poišči osebka:

1) Tom se je lotil čiščenja.

2) Kmalu je bilo veliko delo opravljeno.

SKLON OSEBKA 1

V kakšnem sklonu se navadno nahaja

osebek?

V imenovalniku.

Naštej kakšne primere!

SKLON OSEBKA 2

Osebek je včasih izražen z glagolsko obliko, pravimo, da je morfemsko izražen.

Primer:

Poleti hodimo v hribe.

Kdo ali kaj hodi v hribe? Mi.

Besede mi v povedi ni, pač pa je njena vsebina izražena v glagolu.

(z morfemom -mo)

SKLON OSEBKA 3

Če zanikamo glagol biti, po osebku se torej vprašamo:

KOGA – ČESA ni?Primer:Aleša ni bilo doma.

OSEBEK JE TOREJ V RODILNIKU!

Osebek grafično označujemo z eno ravno črto.

Slovenija mi je všeč.

POVEDEK

KAKO SE VPRAŠUJEMO PO POVEDKU?

• KAJ se dogaja?

KAJ TERJA OSEBEK OD POVEDKA??

Osebek terja od povedka ujemanje v:

a) OsebiTom čisti svojo sobo.b) Številu (Če je osebek v ednini, dvojini ali množini,tudi

povedek je v ednini, dvojini ali pa množini.)c) SpoluTom je počistil celo stanovanje.d) Sklonu (v povedku se rabi isti sklon povedkova določila,

kot je sklon osebka.)Tom je učenec.

KAJ IZRAŽA POVEDEK?

- DEJANJE (je pobegnil)

- DOGAJANJE (iskala je)

- STANJE (je zaprt)

- LASTNOST (je zvit)

POVEDEK VEDNO PODČRTUJEMO

Z VALOVITO ČRTICO.

Danes dežuje.

ČAS POVEDKA

POVEDEK je lahko v:

a) Sedanjiku

b) Pretekliku

c) Prihodniku

NAKLON POVEDKA

POVEDEK se lahko nahaja v katerem koli naklonu:

a) V povednem naklonu (gledam)

b) V velelnem naklonu (glej!)

c) Pogojnem naklonu (gledal bi)

NAČIN POVEDKA

POVEDEK se lahko nahaja v:

a) Tvornem načinu (Pišem nalogo.)

b) Trpnem načinu (Naloga je napisana.)

PREDMET

Predmet je tisti/tisto, kar prizadeva

povedkovo dejanje.

Grafično ga podčtrtujemo z dvema ravnima črtama in ob robu črte navadno označimo sklon.

PREDMET

VPRAŠALNICA ZA PREDMET

• KOGA ali ČESA?

• KOMU ali ČEMU?

• KOGA ali KAJ?

• PRI KOM ali PRI ČEM?

• S KOM ali S ČIM?(+ povedek)

PAZI!

Označi osebek, povedek ter predmet. Predmetu tudi določi sklon!

1) Miha je našel majhnega psička.

2) Miha ni našel majhnega psička.

V čem se razlikujeta stavka??

V stavku lahko obstaja le en ali več predmetov, ki se lahko nahajajo v vseh odvisnih sklonih.

Predmet je lahko enobeseden ali večbeseben.

Poglej primer!

a) Tom je kupil darilo.

b) Tom je kupil darilo za mlajšega brata.

c) Podaril mu je žogo.

PREDMET ALI PRISLOVNO DOLOČILO???

Če se po „sumljivi“ besedni zvezi ne

moremo vprašati z vprašalnico KJE?

KDAJ? KAKO? ZAKAJ?, tedaj je to

predmet!!!

PRISLOVNO DOLOČILO

• PRISLOVNO DOLOČILO

• Kraja (p.d.k.): Kje? Kam?Kod? Od kod?

• Časa (p.d.č.): Kdaj? Koliko časa? Kako dolgo?

• Načina (p.d.n.): Kako? Na kakšen način?

• Vzroka (p.d.v.): Zakaj?(+ povedek)

Prislovno določilo je stavčni člen nižje

stopnje kot osebek in povedek, nahaja se

na isti ravni kot predmet.

Govorimo, da je povedek v PRIMIČNEM

RAZMERJU do prislovnega določila.

Prislovno določilo izraža okoliščine, v katerih kaj poteka ali je.

Grafično ga označujemo s poševnimi črtami in podpišemo vrsto.

Kadar je v stavku več prislovnih določil, jih označujemo z nasprotno ležečimi črticami ali xxxxxxxx.

Primer: Poišči prislovna določila.a) Zvečer se oglasim pri tebi.b) Zjutraj hodi Lin zaspano proti šoli.

TEŽAVE

Odkril si,da včasih nisi prepričan, da je izbrana

vprašalnica, ki ti pomaga ugotovini stavčni člen,

ustrezna.

Največkrat smo v dmonu, ali je izbrana zveza

prislovno določilo ali předmět.

KAKO RAVNATI, KO SI V DVOMU?

PRIMER

V ŠOLO PRIHAJAM S KOLESOM.

A)Prvič določi stavčne člene, za katere nisi v dvomu. (povedek in osebek)

B) Težava nastane pri določanju stavčnega člena s klesom.C) Najprej preveri, da se lahko po sumljivi besedi vprašaš:

Kdaj, kje, kako, zakaj?D) V našem primeru je ustrezna vprašalnica KAKO? Torej

gre za prislovno določilo načina.E) Če še dvomiš, vprašaj z dodatnim vprašanjem: Kako še

lahko pridem v šolo? (peš, zvlakom, z avtobusom…)

DELI STAVČNIH ČLENOV

Omenila sva, da so stavčni členi lahko zloženi ali nezloženi.

Nezloženi stavčni člen sestane iz ene same besede,

zloženi logično iz več besed.

a) Tom piše domače naloge zvečer.

b) Tom in Lin pišeta dolge domače naloge in brezvezna besedila zvečer.

Priredje in podredje Stavčni členi so lahko priredno zloženi, saj so sestavine med sabo

enakovredne.

Tom in Lin pišeta dolge domače naloge in brezvezna besedila zvečer.

Podredno zloženi stavčni člen je sestavljen iz jedra in določila. Primer: Kosovel piše zabavne pesmi. Gledala bom televizijsko oddajo. Vstali bomo ob prvem svitu. Mama je odvetnica.

V zadnjem pimeru je v podredno zloženem povedku glagol BITI jedro, odvetnica tako imenovano POVEDKOVO DOLOČILO.

DOGOVOR

1) Tudi zložene stavčne člene bova podčrtovala tako kot doslej

2) Jedro bova vedno uokvirila

Moj je lajal celo noč. Mami odvetnica. 3) Povedkovo določilo označiva črtkano.Mami je odvetnica.

pes

je

PRILASTEK (……..)

Prilastek je vedno lahko le del drugega stavčnega člena.

Učiteljica je pripovedovala zanimivo zgodbo.

Po prilastku lahko vprašujemo:

Kakšen?Kakšna? Kakšno?

Kateri? Katera? Katero?

Čigav? Čigava? Čigavo?

LEVI IN DESNI PRILASTEK Glede na mesto ob jedru se prilastek lahko nahaja levo ali desno od njega.

a) LEVI PRILASTEKPred našo hišo cveti košato drevo.Podredno zložen je prislovno določilo ter osebek. Prilastek, ki se nahaja levo od jedra, imenujemo levi prilastek. Torej moramo pod

prilastek napisati veliko tiskano črko L.Levi prilastki so pridevniške besede.

b) DESNI PRILASTEKOb praznikih jemo potico z orehi. Podredno zložen je predmet. Po prilastku vprašamo: Katero potico? Prilastek, ki se nahaja desno od jedra, imenujemo desni prilastek. Torej moramo

pod prilastek napisati veliko tiskano črko D.

Desni prilastki so večimona samostalniki!!

Kaj hoče povedati, da je levi prilastek ujemalni?

S kom in v čem se ujema???

(Za pridevniške besede vemo, da se v spolu, sklonu in številu ujemajo s samostalniško besedo.

Levi prilastek se torej ujema v sklonu, spolu in številu z jedrom stavčnega člena.)

Poglej še enkrat tisti stavek!

Pred našo hišo cveti košato drevo.

Kaj hoče povedati, da je desni prilastek

neujemalni?

Zakaj pravimo, da desni prilastki kot: potica z orehi, hiša učenosti, zvezek s črtami itd. so neujemalni?

Desni prilastek je lahko tudi ujemalni.

Poglej primera:

Lisica zvitorepka, prijatej Martin itd.

Pretvorba levega prilastka v desnega in obratno

Levi prilastek lahko pretvorimo v desni in obratno. Seveda prav v vsakem primeru ni mogoče.

Pri pretvorbi jedro ostane takšno, kot je bilo prej. Spremeni se le besedna oblika prilastka.

Jagorni sok sok iz jagodČrtan zvezek zvezek s črtamiZvita lisica lisica zvitorepka

IME IN PRIIMEK

Kadar določamo prilastek, je ime jedro, priimek prilastek!

France Prešeren

Tom Girandon

POVEDKOVO DOLOČILO

Tudi povedkovo določilo je lahko, kot prilastek, le del stavčnega člena, to je POVEDKA.

Povedkovo določilo imajo ponavadi pomensko nepopolni glagoli ali pomožniki.

Povedkovo določilo je tista beseda/besedna zveza, ki dopolnjuje pomensko nepopolne glagole.

a) Pomensko nepopolni glagoli: Moratib) Pomožniki: Biti, postati, imeti, zdeti se,

pokazati se…