Matej Godnič

5 obravnavanih področij

Zrak

Voda

Kmetijstvo

Biotska pestrost

Podnebne spremembe

Zrak

Kaj je zrak Zmes plinov, v večini dušik (78%) in kisik (21%)

V manjši meri še argon, ogljikov dioksid in vodna para

Občasno se pojavijo tudi druge snovi ki lahko škodljivo učinkujejo na živi in ne živi svet – človeški dejavniki

Glavni viri onesnaževanja

Izgorevanje goriv pri proizvodnji električne energije, v prometu, industriji in gospodinjstvih;

Industrijski procesi in uporaba topil;

Kmetijstvo in

Obdelava odpadkov

Glavna onesnaževala žveplov dioksid (SO2), dušikovi oksidi (NOx), hlapne organske snovi (HOS), amonijak (NH3), delci (PM10, PM2,5, TSP), prizemni ozon (O3), ogljikov monoksid (CO), benzen, težke kovine, policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH), obstojna organska onesnaževala (POP)

Onesnaženost zraka po svetu

Stanje v Sloveniji

Kritični onesnaževalci Delci (PM10, PM2,5) in

prizemni ozon (O3)

Delci (PM10, PM2,5)

Delci (PM10, PM2,5)

Ozon

Voda

Kaj je voda Brezbarvna tekočina, brez vonja in okusa

Kemijska formula H2O

Pojavlja se v trdi (led), tekoči in plinasti (para) obliki

Okoli 70% zemlje je pokrite z vodo

Življenjskega pomena za vsa živa bitja

Nenehno kroži

Struktura svetovne vode

Oceani, morja96.5%

Led1.7%

Površinska voda1.7%

Ostalo (para, v živalih …0.1%

Stanje v svetu V zadnjih 100 letih se je poraba (pitne ali sladke) vode

povečala za šestkrat

Že danes pomanjkanje vode

Naraščanje števila prebivalstva in grožnja podnebnihsprememb

Naraščanje onesnaženosti vode

Dostop do pitne vode

Stanje v Sloveniji

Slovenija je bogata z vodo

Problemi:- Raba vode- Kakovost pitne vode- Količinsko obnavljanje podzemnih voda- Letna rečna bilanca

Raba vode

Poraba vode

Kakovost pitne vode Kakovost pitne vode se v Sloveniji v obdobju 2004-2012

ni bistveno izboljšala

Javnozdravstveni problem predstavlja predvsem mikrobiološka onesnaženost – fekalije (mali sistemi)

Problem malih sistemov:nimajo določenih vodovarstvenih območij ter ustreznega strokovnega upravljanja in priprave pitne vode

Rešitev: ukinitev malih in priključitev prebivalcev na srednje in velike sisteme

Fekalna onesnaženost

Kemijska onesnaženost

Ukrepi in problemi Prekuhavanje pitne vode – fekalije

Nadomeščanje pitne vode – kemikalije

Ti ukrepi niso dovolj, saj ne izboljšajo kvalitete pitne vode

Vzorci se jemljejo navadno le 1x letno kar je premalo za točno napoved

Količinsko obnavljanje podzemnih voda

Količinsko obnavljanje podzemnih voda

Problematičen predvsem SV del Slovenije

Velika časovna spremenljivost

Velik razpon letnih količin

Velika količinska občutljivost zalog

Letna rečna bilanca

Kmetijstvo

Kaj je kmetijstvo

Ena od osnovnih in prvotnih človekovih dejavnosti

Delimo na poljedelstvo in živinorejo

Začetki segajo 10.000 let v zgodovino

Zaradi kmetijstva se je lahko človek za stalno naselil na enem mestu

Slovenija

kmetijsko zemljišče, 32

gozdovi, 59.9

ostalo, 8.2

Kmetijstvo v Sloveniji Kmetijstvo ustvari okoli 2% BDP-ja

Proizvede okoli 5/6 potrebne hrane

Le 5% prebivalstva živi od kmetijstva

Zaposlenost v zadnjih letih narašča (posledica izgub dela v gospodarstvu)

Problematična področja

Sprememba rabe kmetijskih zemljišč

Sredstva za varstvo rastlin in njihovi razgradnji produkti v podzemni vodi

Sprememba rabe kmetijskih zemljišč

Urbanizacija

Sredstva za varstvo rastlin in njihovi razgradnji produkti v podzemni vodi

Onesnaženje podtalnice

Cilj je preprečit vsakršno onesnaženje

Ostanki na podzemni vodi

Biotska pestrost

Kaj je biotska pestrost Je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem

okolju

Trenutno živi med 2 in 4% bitij, ki so kdaj koli živela na Zemlji

Ocena velikosti sedanje biotske raznovrstnosti se giblje med 13 – 14 milijonov različnih vrst

Svet

Mediteran

Slovenija Znana po biotski raznovrstnosti

Ocenjujejo da je v Slo. med 13.000 – 15.000 živalskih in 3.200 rastlinskih vrst

Ogroženih več kot 4/5 vseh znanih vrst dvoživk in plazilcev ter skoraj polovica sesalcev

Problematična področja:- Evropsko pomembne vrste- Rastline (invazivne vrste)- Odškodnine za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst

Evropsko pomembne vrste več kot 60 % vrst ne dosega »ugodnega« stanja

ohranjenosti

neugodni tudi trendi

Rastline (invazivne vrste) Invazivne vrste so tiste vrste, ki se spontano širijo v

novem okolju in s svojim množičnim pojavljanjem povzročajo resne motnje v delovanju ekosistema

Preprečitev vnosa novih

Ustavitev trenda

Odškodnine za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst Najpogostejši povzročitelji so velike zveri, škoda pa je

najpogosteje povzročena na drobnici

Dograditev in izpopolnitev sistema preprečevanja škode in sprotno izplačevanje odškodnin

Določitev načinov varovanja premoženja

Škoda in vrsta živali

Podnebne spremembe

Kaj so podnebne spremembe? Najbolj splošna definicija: je sprememba v statističnih

lastnosti podnebnega sistema, ki se obravnava v daljših časovnih obdobjih, ne glede na vzrok

Izraz se vedno bolj uporablja specifično za podnebne spremembe, ki jih je povzročil človek v primerjavi s spremembami podnebja, ki bi lahko nastale kot del naravnih procesov na Zemlji.

Svet V zadnjih 150 letih povprečna temperatura +0,6

V naslednjih 100 letih predvideno 1,5 – 4,5°

Ostale posledice na naravo so:višanje morske gladine, spremembe v količinah in vrstah padavin, širjenje puščav, taljenje ledu in ledenikov ter povečanje števila naravnih katastrof, kar posledično vodi do izumrtja vrst

Posledice za ljudi: spremembe v kmetijstvu, gospodarstvu in življenjskem prostoru

Slovenija Leto 2009 eno najtoplejših v zgodovini

Vremenske ujme

Problematična področja:- Izpust toplogrednih plinov- Padavine in temperature- Ekstremni vremenski dogodki- Spreminjanje obsega ledenika

Izpust toplogrednih plinov v Slo.

Izpust toplogrednih plinov Podpisnica kjotskega protokola

Izpusti toplogrednih plinov se niso veliko spremenili od leta 1986

Močno se je spremenila porazdelitev po sektorjih:- najbolj je narasel izpust v cestnem prometu (190%)- najbolj se je zmanjšal v sektorju raba goriv v industriji in gradbeništvu- manjše zmanjšanje v kmetijstvu (manj živine in raba gnoja)- povečan izpust pri ravnanju z odpadki (dolgoročni proces)

Padavine in temperature Temperatura se v Sloveniji viša hitreje od svetovnega

povprečja

Trendi letnih padavin niso tako očitni

Bolj kot spremembe letnih padavin so problematične spremembe padavin po letnih časih (poletja)

Cilji:- redno spremljanje gibanja temperatur in padavin- ugotavljanje dolgoročnejših sprememb v okolju- zbiranje informacij za oceno sprememb v podnebju- priprava na negativne posledice

Ekstremni vremenski dogodki V zadnjem desetletju opažamo čedalje več nevarnih

vremenskih pojavov in sprememb v podnebju, ki imajo pogosto katastrofalne posledice

Vsako leto zabeležimo vedno več odstopanj od običajnih podnebnih razmer

Ne samo večja pogostost ekstremnih pojavov, ampak tudi sodoben način življenja in nepremišljeni posegi v okolje

Ekstremni vremenski dogodki Suše in poplave zaradi obilnih padavin postajajo vse

pogostejše, močni nalivi in neurja z močnimi sunki vetra se v večjem ali manjšem obsegu zgodijo vsako leto, vročinski valovi so pogostejši in izrazitejši

Cilji: Spremljanje, analiziranje, strokovne podlage za zmanjšanje ogroženosti in občutljivosti zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov ter vključevanje prilagoditvenih mehanizmov v razvojne načrte

Spreminjanje obsega ledenika Za vse alpske ledenike so značilna podobna nihanja

Krčenje Triglavskega ledenika se stopnjuje od 90 let prejšnjega stoletja (izjema so zime zelo bogate s snegom)