ZGODOVINA KNJIGE IN KNJIŽNIC

mag. Marijan RupertRokopisni oddelek NUK

Pisave in pisne podlage

• Komunikacija• Govor• Ustno izročilo• Pisava kot “spomin človeštva”

• Pisava je organiziran sistem znakov ali simbolov, s katerimi se da nekaj sporočiti

• Sistem pisave morajo razumeti tudi ostali

Slikovna sporočila

• Prve odkrite jamske slike (Lascaux, Altamira), nastale pribl. 20000 let pr. n. št.

• Poskus v enostavni slikovni pisavi povedati zgodbo

MezopotamijaZačetki pisave v obdobju prvih kultur med Evfratom in Tigrisom

Sumerija in Akadija

Obdobje med 6. in 1. tisočletjem pr. n. št.

Tablice iz UrukaPrvi zapisi praktičnega namena - računovodstvo

Pisna podlaga: glinaste ploščice ali opeke, posode

Embrionalna pisava

• Piktogrami, ideogrami, logogrami: “spominska opora”, znaki, ki prikazujejo stilizirane podobe resničnosti

• Simboli nimajo enega samega pomena, v različnih kontekstih lahko pomenijo različne stvari

Klinopis

• Ime izhaja iz latinske besede cuneus=klin

• Stroga, geometrična, abstraktna forma, v kateri so lahko zapisovali tudi v drugih jezikih

• Dokumentirani zapisi so se ohranili še v obdobju do pribl. 500 pr. n. št.

Egipčanska pisava: “pisava bogov”• Berejo se kot vse stare

semitske pisave (tudi hebrejska) od desne proti levi oz. slikovno proti obrazu.

Hieroglifi• V Egiptu se je razvila drugačna

slikovna pisava – hieroglifi. Prvi dokumenti datirajo v 3. tisočletje pr. n. št.

• Pisava je sestavljena iz treh elementov: piktogramov (podobe, ki predstavljajo predmete ali ljudi), fonogramov (ponazarjajo glasove) in določevalnikov.

• Hieroglif usta pomeni hkrati tudi glas R, noga pa glas B.

Hieroglifi so pomagali odkriti bogato zgodovino in kulturo egipčanske civilizacije

Razvoj egipčanske pisave v smeri poenostavitve branja

Hieratska – (nekakšna hieroglifna kurziva)

Demotska (ljudska pisava)

Elemente demotske pisave najdemo v koptski pisavi

Kamen iz RosettaSkrivnost hieroglifov je odkril francoski jezikoslovec Champollion s pomočjo t. i. spomenika oz. kamna iz Rosetta (isti tekst v hieroglifih, demotski in grški pisavi)

Pisna podlaga je lahko bil kamen na spomenikih, glinaste plošče, papirus

Papirus

• Nastanek “lista”, ki so ga zvijali v zvitke, do 40 metrov dolge! – in nanj pisali s posebnimi pisali iz trstike in črnilom, že podobnim današnjemu.

Pisali so tudi na usnje (bilo ga je malo) in na črepinje iz lončevine – ostraka oz. ed. ostrakon (grško)

Palimpsest – papirus, s katerega so spraskali prvotno besedilo in nanj napisali novo

Disk iz Faistosa (domnevno 17. st. pr. n. št.)

• Strokovnjakom še vedno ni uspelo razrešiti skrivnostne pisave

Pisave severno in južnoameriških indijancev

Kitajska pisava (nastala skoraj 2000 let pr. n. št.) se tekom tisočletij skoraj ni spreminjala

Indija in daljni vzhod

Feničanska pisava

Arabska in hebrejska pisava izvirata iz feničanskega črkopisa

Semitski jeziki zapisujejo le malo samoglasnikov

Grki so feničanski črkopis prevzeli preko aramejskega in si iz njega izposodili več znakov za zapisovanje samoglasnikov (a, e, o,…)

Grški alfabet je postal osnova evropske pisne civilizacije

Problem Etruščanov – lahko preberemo črke, ne poznamo pa jezika

Rimska civilizacija je kulturo prevzela po grškem vzorcu

• Skrivnostni etruščanski črkopis.

Rimska kapitala

Knjiga v srednjem veku – kodeks

Skriptorij – samostanska pisarska delavnica

Iluminacije

Papir (Kitajska – Arabci – Evropa)

Začetki tiska – Kitajska

Tabelna knjiga (Blockbuch)

Inkunabula – izvor in čas trajanja

Gutenberg in začetki tiskarstva s premičnimi črkami

Tiskarstvo – črna umetnost

Krašenje inkunabul

Razvoj tiskarstva po letu 1500 – Aldus Manutius, tiskarski centri po Evropi