VPLIVI VELIKIH RASTLINOJEDIH PARKLJARJEV NA POPULACIJSKO DINAMIKO JELKE: kaj o njih vemo ali pa bi morali še spoznati za boljše upravljanje?
dr. Klemen JERINA, univ. dipl. inž. gozd.
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
Vplivi in ekosistemske vloge velikih rastlinojedov
SPLOŠNO- vertikalni in horizontalni transport hranil; hitrost kroženja hranil in njihova
dostopnost v tleh; produktivnost ekosistemov, zoohorija; prostorska razporeditev, zastopanost in hitrost rasti rastlinskih vrst.
- vplivajo na celotno zgradbo in razvojno dinamiko ekosistemov; v večekosistemih so ključna vrsta!
GOZDNI EKOSISTEMI / GOZDARSTVOVerjetno je ključno objedanje gozdnega mladja:razlike v prehranski priljubljenosti drevesnih vrst in zmožnosti regeneracije po
poškodbi→ vrstna in starostna zastopanost drevesnih vrst; habitus drevja → stanje in dinamika gozdnih ekosistemov; ekonomika in zmožnost
doseganje gozdno-gospodarskih ciljev
Populacijska dinamika velikih rastlinojedcev
V zadnjih 2 stoletjih sta se številčnost in prostorska razširjenost velikih rastlinojedih parkljarjev na ozemlju današnje RS drastično spremenila. Posledično se je spremenila tudi jakost vplivov rastlinojedov na gozdno vegetacijo!
Sedanja razširjenost jelenjadi v Sloveniji
Vplivi velikih rastlinojedcev na jelkoJelka je zaradi velike prehranske priljubljenosti in zadržane rasti v mladosti ter posledične daljše izpostavljenosti objedanju ena bolj občutljivih drevesnih vrst na velike rastlinojede.
0
10
20
30
40
50
60
70
SMREKA
JELK
A
BORIMACES.
BUKEVHRASTI
PLEM. L
STDRUGI T
RDI LST
MEHKI LST
SKUPAJ
OB
JED
EN
OS
T (%
)
Primerjava povprečnih poškodovanosti mladja nad 15 cm med drevesnimi vrstami za nivo Slovenije (podatki ZGS 1996-2004)
Vplivi velikih rastlinojedcev na jelkoZavrta obnova se nujno odraža tudi na spremembi drevesne sestave gozda!
Spreminjanje deleža jelke med drevjem 3. in 4. d.s. v Leskovi dolini v zadnjih 100 letih (Klopčič et al., 2009)
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
1905 1925 1945 1965 1985 2005Leto
dele
ž je
lke
v 3.
-4. d
.s.
0
1
2
3
4
5
6
Gos
tota
jele
njad
i (n/
100
ha) .
delež jelke v 3-4 d.s.jelenjad
Vplivi velikih rastlinojedcev na jelkoZavrta obnova se nujno odraža tudi na spremembi drevesne sestave gozda!
Menjavanje gostote (n /ha) in deležev jelke z naraščanjem prsnega premera. Slika temelji na podatkih polne premerbe drevja s prsnim premerom nad 1 cm na 142 ploskvah s skupno površino 4.84 ha na snežniško-javorniškem območju (Jerina 2008)
0
5
10
15
20
25
30
35
0 10 20 30 40 50 60 70 80Presni premer (cm)
N /
ha
0
10
20
30
40
50
60
Del
ež (%
)
N / ha Delež (%)
Ali so sedanje gostote in vplivi rastlinojedov res večji kot v obdobju pred močnejšimi posegi človeka v prostor (katere gostote in vplivi so “normalni”)? - V luči ekologije je vpliv ene vrste na drugo redko kdaj pomensko predznačen; vpliv neke vrste na drugo razumemo kot prevelik le v primeru, če je tako velik vpliv posledica neposrednega ali posrednega človekovega delovanja.-Na osnovi obstoječih podatkov ni mogoče zanesljivo sklepati, ali so bili “naravni” vplivi velikih rastlinojedcev na gozd večji ali manjši od sedanjih. -Sedanja vrstna zgradba dreves v strehi sestojev praviloma ni dobro referenčno stanje, saj so se mnogi od njih pomladili, ko je bila jelenjad iztrebljena in gostote parkljarjev kot posledica prelova v splošnem zelo nizke.-Za varno upravljanje odnosov med parkljarji in gozdom bi morali bolje poznati, kaki vplivi so “naravni” (manjkajo raziskave absolutne zastopanosti in časovnega ter prostorskega menjavanja drevesnih vrst v obdobju zadnjih nekaj 1000 let)- temeljno vprašanje!
Možnosti zmanjševanja jakosti vplivov parkljarjev na gozd z začasnimi prostorskimi prerazporeditvami odstrela znotraj populacijskih območij.
-regulacija je le en (in pri paru veliki plenilci – veliki rastlinojedi ne najbolj verjeten) od mnogih izidov interakcij med planilcem in plensko vrsto.
-raziskave kažejo, da populacije velikih rastlinojedcev nihajo zaradi abiotskih dejavnikov, v povezavi z nosilno zmoglj. prostora, pri čemer plenilci le upočasnjujejo hitrost nihanja.
-s sedanjim upravljanjem (odstrelom) v veliki meri neprestano usmerjamo gostote proti neki konstantni vrednosti, kar sicer preprečuje ekskalacijo gostot, vendar pa verjetno tudi njihove padce, v katerih se bi lahko pomladile bolj občutljive vrste (časovna in prostorska okna).
-morda bi veljalo v tej smeri prilagoditi upravljanje populacij parkljarjev, zlasti jelenjadi.
Kateri dejavniki in kako vplivajo na stopnjo objedenosti gozdnega mladja?
Popis poškodovanosti gozdnega mladja; ZGS 1996-2004; leta 1996 2461 ploskev
Kateri dejavniki in kako vplivajo na stopnjo objedenosti gozdnega mladja?
Lokalne gost. jelenjadi, srnjadi, …, in vrsta okoljskih dejavnikov (rastrski GIS, 3×3 km).
0 2 4 6 8 10 12 14 16JELENJAD
0
20
40
60
80
100O
BJ_
JELK
A (%
)
Lokalne gost. jelenjadi, srnjadi, …, in vrsta okoljskih dejavnikov (rastrski GIS, 3×3 km).
0 2 4 6 8 10 12 14 16JELENJAD
0
20
40
60
80
100
OB
J_SM
REK
A (%
)
0 2 4 6 8 10 12 14 16JELENJAD
0
20
40
60
80
100
OB
J_B
UK
EV (%
)
0 2 4 6 8 10 12 14 16JELENJAD
0
20
40
60
80
100
OB
J_TR
D_L
ISTA
VCI(%
)
Kateri dejavniki in kako vplivajo na stopnjo objedenosti gozdnega mladja?
-Povezava med poškodovanostjo jelke in gostoto jelenjadi (parkljarjev) je zelo šibka-na poškodovanost mladja poleg gostot parkljarjev (letne in destletne gototejelenjadi) vplivajo mnogi drugi okoljski dejavniki (gostota gozdnega roba, delež pomlajencev in mladovij ter delež odraslih listavcev v skupni lesni zalogi sestojev, gostota krmišč)-“ostale spremenljivke” so v modelu pojasnile 3-krat več variance od gostot parkljarjev-Jakost vplivov parkljarjev je torej mogoče spreminjati z regulacijo njihovih gostot, kot tudi z spreminjanjem prehranske nosilne zmogljivosti prostora (npr. primerni deleži razvojnih faz sestojev, pašne površine, odmikanje krmišč).
Karta stopnje poškodovanosti gozdnega mladja v Sloveniji med 1996-04
HVALA