UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO
Rok Pevec
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO VODOTESNIH
BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI«
Diplomsko delo
Maribor, oktober 2015
Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija
Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE
KADI«
Študent: Rok PEVEC
Študijski program: visokošolski, Gradbeništvo
Smer: Konstrukcijska
Mentor: doc. dr. Samo Lubej
Somentor: doc. dr. Andrej Ivanič
Maribor, november 2015
Stran I
Stran II
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju, doc. dr Samo Lubeju, za
pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela.
Prav tako se zahvaljujem komentorju, doc. dr.
Andreju Ivaniču.
Posebna zahvala tudi vsem bližnjim družinskim
članom, prijateljem, sošolcem in sodelavcem za
spodbudo v času študija in pri izdelavi diplomskega
dela.
Stran III
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI«
Ključne besede: gradbeništvo, hidroizolacija, bela kad, črna kad UDK: 666.972.162:699.82(043.2)
Povzetek
V diplomskem delu je predstavljena primerjava različnih sistemov izvedbe zaščite
podzemnih delov objekta pred prodorom vode v notranjost. Predstavljeni sta tehnološka in
ekonomska primerjava različnih sistemov hidroizolacij in sicer izvedba po sistemu bele
kadi ali sistemu črne kadi.
Stran IV
COMPARISON AND IMPLEMENTATION OF THE WATERPROFFING
OBJECTS USING WATERPROOF CONCRETE ACCORDING TO THE “WHITE
TANK SYSTEM” AND SYSTEM WITH POLYMER MATERIALS
Key words: civil engineering, hydroinsulation, white tank, black tank
UDK: 666.972.162:699.82(043.2)
Abstract The diploma thesis presents a comparison of different systems, implementation of
protection of underground parts of the building before the penetration of water into the
interior. It presents technological and economic comparison of different waterproofing
systems namely the implementation of a white tank system or the system of polymer
materials.
Stran V
VSEBINA
1 UVOD ........................................................................................................................... 1
2 SPLOŠNO O HIDROIZOLACIJI ............................................................................. 2
2.1 NAMEN HIDROIZOLACIJ .......................................................................................... 2
2.2 SISTEMI IZVEDBE HIDROIZOLACIJ ........................................................................... 2
3 ČRNA KAD .................................................................................................................. 3
3.1 PROJEKTIRANJE HIDROIZOLACIJE PO SISTEMU ČRNE KADI ...................................... 3
3.1.1 Možnim vodnim virom na lokaciji predvidenega objekta .................................. 3
3.1.2 Izbiri ustreznega sistema hidroizolacije ............................................................ 3
3.1.3 Podrobnejši preučitvi izbranega sistema hidroizolacije ................................... 4
3.2 MATERIALI ZA IZVEDBO ZAŠČITE OBJEKTOV PO SISTEMU ČRNE KADI ..................... 4
3.2.1 Sintetične folije ................................................................................................. 5
3.2.2 Bitumenski trakovi ............................................................................................ 7
3.2.3 Bentonitne membrane ........................................................................................ 9
3.2.4 HDPE čepaste folije ........................................................................................ 10
3.2.5 Premazne hidroizolacije .................................................................................. 11
3.3 DETAJLI IZVEDBE .................................................................................................. 12
3.3.1 Sintetični trakovi in bentonitni trakovi ............................................................ 12
3.3.2 Bitumenski trakovi ........................................................................................... 14
3.4 MOŽNE NAPAKE PRI IZVEDBI ................................................................................ 15
3.5 PREDNOSTI IN SLABOSTI ČRNE KADI ..................................................................... 16
4 BELA KAD ................................................................................................................ 17
4.1 TEHNOLOGIJA IZVEDBE ........................................................................................ 17
4.2 PROJEKTIRANJE VODOTESNIH KONSTRUKCIJ ........................................................ 18
4.2.1 Stopnja izpostavljenosti konstrukcije na vodo ................................................. 18
4.2.2 Lastnosti betonskih mešanic ............................................................................ 20
4.2.3 Geometrija konstrukcijskih elementov............................................................. 20
4.2.4 Omejitev nastanka razpok ............................................................................... 21
4.3 IZVEDBA DELOVNIH STIKOV ................................................................................. 21
4.3.1 Izvedba stikov z uporabo PVC trakov ............................................................. 21
Stran VI
4.3.2 Izvedba stikov z uporabo pločevinastih trakov ................................................ 23
4.3.3 Izvedba stikov z uporabo nabrekajočih trakov ................................................ 24
4.3.4 Izvedba stikov z injektirno cevko ..................................................................... 24
4.4 DETAJLI IZVEDBE DELOVNIH STIKOV .................................................................... 26
4.4.1 Vertikalni delovni stik talna plošča – talna plošča ......................................... 27
4.4.2 Horizontalni delovni stik talna plošča – stena ................................................ 28
4.4.3 Vertikalni delovni stik stena – stena ................................................................ 30
4.4.4 Navidezni vertikalni delovni stik – vgradnja iniciatorjev razpok .................... 30
4.4.5 Horizontalna dilatacija plošče ........................................................................ 32
4.4.6 Delovni stik obstoječa konstrukcija – nova konstrukcija ................................ 33
4.4.7 Izvedba in zatesnitev prebojev ......................................................................... 34
4.4.8 Spajanje PVC trakov, tesnilne pločevine in nabrekajočih trakov ................... 36
4.4.9 Izvedba križanj tesnilnih trakov ....................................................................... 39
4.5 NAPAKE PRI UPORABI TESNILNIH TRAKOV ZA TESNJENJE STIKOV ......................... 41
4.6 PREDNOSTI IN SLABOSTI BELE KADI ...................................................................... 45
4.7 SANACIJA NETESNOSTI DELOVNIH STIKOV ............................................................ 45
4.8 BETONSKE MEŠANICE ZA IZVEDBO SISTEMA BELE KADI ........................................ 46
4.8.1 Preizkušanje odpornosti betona na prodor vode ............................................. 46
5 PRIMERJAVA MED BELO IN ČRNO KADJO PRI IZVEDBI TESNJENJA
OBJEKTA ZBIRNEGA BAZENA ODPADNIH VOD V TE ŠOŠTANJ .................... 47
5.1 SPLOŠNO O OBJEKTU ZBIRNI BAZEN ODPADNIH VOD ............................................ 47
5.2 PODATKI ZA IZVEDBO HIDROIZOLACIJE ................................................................ 48
5.2.1 Podatki o lokaciji in pogojih ........................................................................... 48
5.2.2 Zahteve o zaščiti stavb pred vlago ................................................................... 48
5.3 IZVEDBA HIDROIZOLACIJE Z BITUMENSKI VARILNI TRAKOVI ................................ 49
5.3.1 Izbira ustreznega materiala ............................................................................. 51
5.3.2 Zahteve pri izvedbi hidroizolacije iz bitumenskih varilnih trakov .................. 52
5.3.3 Zaščitne plasti varilne bitumenske hidroizolacije ........................................... 53
5.4 IZVEDBA HIDROIZOLACIJE S SINTETIČNO FOLIJO ................................................... 54
5.4.1 Izbira ustreznega materiala ............................................................................. 54
5.4.2 Zahteve pri vgradnji sintetičnih folij ............................................................... 54
5.4.3 Zaščitne plasti sintetične folije ....................................................................... 55
Stran VII
5.5 IZVEDBA HIDROIZOLACIJE PO SISTEMU BELE KADI ................................................ 56
5.5.1 Klasifikacija objekta glede na zahtevano vodoneprepustnost ......................... 56
5.5.2 Dimenzioniranje .............................................................................................. 59
5.6 TEHNOLOŠKA PRIMERJAVA IZVEDBE NA OBJEKTU ZBIRNI BAZEN ODPADNIH VOD 64
5.6.1 Poraba materiala ............................................................................................. 64
5.6.2 Časovna primerjava ........................................................................................ 65
6 ZAKLJUČEK ............................................................................................................ 69
7 VIRI, LITERATURA ................................................................................................ 70
8 PRILOGE ................................................................................................................... 73
8.1 SEZNAM SLIK ........................................................................................................ 73
8.2 SEZNAM PREGLEDNIC ........................................................................................... 76
8.3 NASLOV ŠTUDENTA .............................................................................................. 76
8.4 KRATEK ŽIVLJENJEPIS........................................................................................... 77
1
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 1
2 UVOD
Dandanes je potreba po prostoru velika predvsem v mestnih središčih. Arhitekti,
projektanti in urbanistični delavci zato vedno več etaž stavbe predvidijo pod nivojem
obstoječega terena. V teh prostorih praviloma predvidijo garaže, strojnice, skladiščne
prostore, arhive itd. Vendar s pozicioniranjem etaž stavbe pod nivojem terena narašča tudi
nevarnost prodora vode v sam objekt. S prodorom vode v objekt lahko nastane škoda na
sami konstrukciji (propadanje betona, korozija armature) ter opremi, ki je predvidena v
etažah objekta, ki so projektirani pod nivojem terena. Prav tako je potrebno pri
nestanovanjskih gradnjah, kot so čistilne naprave, zbirni bazeni odpadnih vod, industrijski
objekti namenjeni proizvodnji kemikalij, jezovi itd., zagotoviti odpornost konstrukcije na
prodor vode in ostalih tekočih snovi iz samega objekta v naravo.
Splošno znano je dejstvo, da je večina konstrukcij, katere so predvidene pod nivojem
terena ali so predvidene za zadrževanje vode in nevarnih snovi, narejena monolitno iz
betona ali so zidane iz betonske opeke. Ker material, kot je beton ali betonska opeka sam
po sebi ni vodotesen, moramo konstrukcijo pred prodorom vode v ali iz objekta zaščititi z
ustrezno hidroizolacijo.
Za izgradnjo objektov pod nivojem terena se danes lahko uporabi dve osnovni tehnologiji
izvedbe hidroizolacij, ki ju imenujemo tehnologiji črne in bele kadi.
Črna kad je najpogostejša in tudi najstarejša oblika izvedbe hidroizolacije. Pri črni kadi
konstrukcijo pred prodorom vode zaščitimo na zunanji ali notranji strani stene, temeljne ali
stropne plošče. Pri tem se največkrat uporabijo hidroizolacije na bazi bitumna ali plastičnih
mas.
Bela kad se dandanes vedno pogosteje pojavlja pri izvedbi zaščite konstrukcije pred
prodorom vode. Pri sistemu bele kadi beton poleg osnovne funkcije nosilnosti prevzame
tudi vlogo vodotesnosti. Zelo pomembni sta receptura betona in dobra zatesnitev delovnih
stikov med fazami betoniranja.
V diplomskem delu bom primerjal oba sistema ter materiale, kateri se uporabljajo pri
izvedbi hidroizolacij po omenjenih sistemih. Izvedbo sistema bom analiziral na
konkretnem primeru iz prakse.
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 2
3 SPLOŠNO O HIDROIZOLACIJI
3.1 Namen hidroizolacij
Osnovni namen hidroizolacije je preprečiti prehod vlage skozi konstrukcijski element.
Hidroizolacija ščiti objekt pred prodorom vode v notranjost objekta ali prodorom tekočin
iz objektov (bazeni, čistilne naprave itd). Izvedba hidroizolacije mora biti natančna, saj
lahko naknadne sanacije objektov povzročijo dodatne stroške, ki niso primerljivi s
stroškom dodatne pazljivosti v času izvajanja hidroizolacije.
3.2 Sistemi izvedbe hidroizolacij
Poznamo dve osnovni tehnologiji izvedbe zaščite objektov pred prodorom vode,
imenovani črna in bela kad.
Sistem izvedbe hidroizolacij po sistemu črne kadi je osnovni sistem tesnjenja objektov,
katerega so uporabljali že Sumerci in Babilonci. V osnovi je sistem črne kadi zasnovan
tako, da na konstrukcijski element (temeljno ploščo, steno) nalepimo, pritrdimo ali
premažemo tesnilno maso, ki objekt ščiti pred vlago. Prve izvedbe hidroizolacije so bile
zasnovane na osnovi bitumna, od koder je sistem dobil tudi ime črna kad (črna barva
bitumna). Z razvojem plastičnih mas so se pri izvedbi pojavile tesnilne folije in tesnilni
premazi, katere povsem enakovredno bitumenskim izvedbam hidroizolacije ščitijo objekt
pred prodorom vode. Tesnjenje objekta po sistemu črne kadi lahko izvedemo z
naslednjimi material:
bitumenskimi trakovi (varilnimi, samolepilnimi),
sintetičnimi folijami,
tesnilnimi premazi.
Sistem hidroizolacije po sistemu bele kadi vedno pogosteje nastopa pri izvedbi konstrukcij.
Po sistemu bele kadi moramo že v samem načrtovanju objekta upoštevati izvedbo delovnih
stikov, dilatacij in pozicijo armature. Sistem temelji na izvedbi vodotesnih betonov in
natančni izvedbi vseh delovnih stikov in prebojev. Izvedba po omenjenem sistemu je
hitrejša in hkrati cenejša od izvedbe po sistemu črne kadi.
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 3
4 ČRNA KAD
Sistem izvedbe zaščite objekta pred vlago po sistemu črne kadi temelji na zaščiti objekta z
vodoneprepustnim ovojem. Ovoj je lahko iz različnih materialov, kateri imajo različne
načine vgradnje in možnosti uporabe. Ovoj se lahko vgradi že pred izvedbo
konstrukcijskih elementov (sintetične folije, bentonitne membrane) ali se vgrajuje
naknadno na že izveden konstrukcijski element (bitumenski trakovi, premazi). Zaščitni
ovoj se pogosteje izvede na zunanji strani objekta, lahko pa tudi na notranji. Ovoj mora biti
ustrezno zaščiten pred mehanskimi poškodbami. Sistem se uporablja na objektih, kjer je
zahtevana visoka stopnja zaščite pred vlago.
4.1 Projektiranje hidroizolacije po sistemu črne kadi
Ovoj stavbe mora biti izveden skladno z veljavnimi nacionalnimi standardi in mora
zaščititi objekt za predvideno življenjsko dobo. Za zagotovitev vodotesnosti objekta in s
tem funkcionalno uporabo objekta moramo v fazi projektiranja hidroizolacije po sistemu
črne kadi pozornost nameniti:
4.1.1 Možnim vodnim virom na lokaciji predvidenega objekta
Za pravilno izvedbo hidroizolacije objekta moramo najprej preučiti možne vodne vire
za izbrano lokacijo in konstrukcijo objekta. Voda lahko deluje na objekt na naslednje
načine:
gravitacijsko,
vetrni in zračni tokovi,
kapilarna vlaga,
voda pod hidrostatičnim pritiskom.
4.1.2 Izbiri ustreznega sistema hidroizolacije
Za izvedbo hidroizolacije po sistemu črne kadi lahko izbiramo med tremi sistemi in
sicer:
Kesonski
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 4
Temelji na kompletni izvedbi neprekinjenega vodotesnega ovoja površin
izpostavljenim vodi.
Drenažni
Objekt zaščitimo z izvedbo drenažnega sistema ob stenah objekta, kateri zbira vodo in
le to odvaja od objekta.
Preusmeritveni
Sistem preusmerja vodo stran od objekta, s pomočjo drenažnih sistemov in naklonov
površin.
4.1.3 Podrobnejši preučitvi izbranega sistema hidroizolacije
V tej fazi je potrebno za izbrani sistem podrobno preučiti izvedbo za obravnavan
objekt. Da med gradnjo objekta ne prihaja do napak pri izvedbi hidroizolacij, je
potrebno podrobno preučiti:
faze izvedbe posameznih konstrukcijskih sklopov objekta,
ali karakteristike izbranega materiala ustrezajo projektu hidroizolacije,
izvedbo detajlov pri dilatacijskih stikih in prebojih,
posvetovati se s proizvajalcem hidroizolacijskega materiala o izvedbi pritrjevanja,
obdelavi prebojev in drugih specifičnih detajlov.
4.2 Materiali za izvedbo zaščite objektov po sistemu črne kadi
Tesnjenje objekta po sistemu črne kadi lahko izvedemo z različnimi materiali, katere
izberemo glede na obremenitve vode na sam objekt. Izvedbo tesnjenja objekta po sistemu
črne kadi lahko glede na izbiro materiala izvedemo na več načinov. Materiali, kateri se
najpogosteje uporabljajo, so:
sintetične folije,
bitumenski varilni trakovi,
bentonitne membrane,
HDPE čepaste folije,
premazi.
Našteti materiali imajo različne sisteme vgradnje in različna območja uporabe glede na
lokacijo objekta in hidrogeološke pogoje.
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 5
4.2.1 Sintetične folije
So izdelane na osnovi različnih umetnih materialov in sicer:
mehki polivinil klorid (PVC-P),
etilenvinilacetat (EVA),
polizobutilen (PIB),
etilenkopolimerizatbitumen (ECB),
etilen propilen dien monomer (EPDM),
klorpolietilen (PE-C),
poliolefin (TPO oz. FPO).
Sintetične folije imajo širok spekter uporabe in se uporabljajo za tesnjenje ravnih streh,
podzemnih delov stavb, tunelov, vodnih zadrževalnikov, komunalnih odlagališč itd.
Sintetične folije so na razpolago v različnih debelinah od 0,6 mm (tesnjenje hidrostatično
manj obremenjenih objektov) do 3 mm (tesnjenje hidrostatično močno obremenjenih
objektov).
Sintetične folije delimo v dve skupini:
Homogene fleksibilne vodotesne membrane
Uporabljajo se za kesonsko tesnjenje konstrukcij tako vertikalnih kot horizontalnih površin
objekta. Folije se spajajo s pomočjo toplega zraka, kot je prikazano na sliki 1. Tovrstne
folije je potrebno položiti na predhodno vgrajen geotekstil na trdno, uravnano podlago,
brez ostrih robov in vdolbin s pritrdili predpisanimi s strani proizvajalca. Primer pritrdil je
prikazan na sliki 2. Posebno pozornost je potrebno nameniti obdelavi stikov, robov in
prebojev. Ti se morajo izvesti v skladu s proizvajalčevimi navodili in detajli projekta. Po
vgradnji folije je potrebno površino in zvarjene stike pregledati in po potrebi tudi
preizkusiti. Po opravljenem pregledu in odpravi napak je potrebno folijo pred vgradnjo
armature in betona ustrezno zaščititi za preprečitev morebitnih poškodb med nadaljnjim
izvajanjem del. Zaščita se lahko izvede s plastjo geotekstila in PE folije. Homogene
fleksibilne vodotesne membrane se pogosto uporablja tudi pri izvedbi hidroizolacij
tunelov.
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 6
Slika 1: Lepljenje stikov z vročim zrakom (vir: Lespatex)
Slika 2: Pritrdila za pritrjevanje sintetične folije (vir: Sika)
Samolepilne tesnilne membrane
Prav tako se uporabljajo za kesonsko tesnjenje konstrukcij vertikalnih in horizontalnih
površin. V primerjavi z navadnimi vodotesnimi membranami se razlikujejo v možnosti
hladne izvedbe stikanja med segmenti folije. Folijo je potrebno položiti na trdno in
uravnano podlago, kot je prikazano na sliki 3. Prednost samolepilnih membranskih
tesnilnih sistemov je v direktnem polaganju armature na samo folijo, saj je zmožna prenesti
večje točkovne obremenitve (polaganje armature na točkovne distančnike). Samolepilne
tesnilne membrane imajo dodatno nanesen sloj, kateri reagira po ulitju betonske mešanice.
Tako se membrana popolnoma zlepi z betonsko konstrukcijo. Uporaba samolepilnega
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 7
membranskega tesnilnega sistema nam omogoča lažje odkrivanje lokacije morebitnih
poškodb membrane med samo vgradnjo armature, saj voda ne more prodreti med betonsko
konstrukcijo in membrano. Tako lahko hitro odkrijemo lokacijo puščanja in le to ustrezno
saniramo s pomočjo injektiranja.
Slika 3: Položena folija pred izvedbo armiranja talne plošče (vir: Sika)
4.2.2 Bitumenski trakovi
Uporabljajo se za tesnjenje horizontalnih in vertikalnih konstrukcijskih elementov objekta
(pasovni temelji, talne plošče, zidovi, ravne strehe itd.). Trakovi so izdelani na osnovi
bitumna z dodanimi nosilci iz poliestra, steklene tkanine ali kovinske folije, kateri
omogočajo prenašanje nateznih sil ob morebitnih posedkih in deformacijah objekta.
Bitumenski trakovi so debeline od 3 mm do 5 mm. Število slojev se določi na podlagi
hidrogeoloških pogojev na lokaciji objekta. Kot osnovna zaščita bitumenskih trakov se
pred zlepljenjem v svitku uporabijo PE folija, smukec ali fini peščeni posip.
Površina, na katero pritrjujemo bitumenske trakove, mora biti brez ostrih robov in vdolbin,
katere bi poškodovale bitumenski trak v fazi izvedbe ali kasneje zaradi pomikov in
deformacij objekta. Površina mora biti očiščena prahu, madežev in olj. Prav tako moramo
v slabših vremenskih razmerah paziti na suhost podlage, na katero pritrjujemo bitumenske
trakove. Pri izvedbi preklopnih stikanj horizontalnih in vertikalnih bitumenskih plasti in
izvedbi prebojev je potrebno upoštevati navodila proizvajalca bitumenskih trakov. Odvisno
od proizvajalca bitumenskih trakov je potrebno površino predhodno premazati z ustreznim
spojnim sredstvom za zagotovitev boljšega stika med hidroizolacije in konstrukcije
objekta. Bitumenske trakove je potrebno po vgradnji ustrezno zaščititi z mehansko zaščito
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 8
(EPS, XPS, čepasta folija), da se med izvajanjem ostalih gradbenih del in morebitnih
kasnejših posedkov konstrukcije ta ne poškoduje.
Bitumenske trakove delimo v dve skupini:
lepljeni z odprtim plamenom
Trakove na predhodno pripravljeno podlago varimo s pomočjo odprtega plamena, s
katerim segrevamo površino traku in postopoma varimo trak na konstrukcijo, kot je to
prikazano na sliki 4. Istočasno je potrebno segrevati tudi spoje s predhodno položenim
bitumenskim trakom, da dobimo homogen in tako vodo neprepusten spoj.
Slika 4: Varjenje bitumenske hidroizolacije na betonsko površino (Vir: Fragmat)
samolepilni bitumenski trakovi
Samolepilni trakovi se pritrjujejo na konstrukcijo s hladnim postopkom. Trakove s
pomočjo valčkanja prilepimo na konstrukcijo objekta. Posebno pozornost moramo
nameniti detajlom in vremenskim pogojem uporabe trakov predpisanih s strani
proizvajalca. Primer izvedbe hidroizolacije stene s samolepilnimi bitumenskimi trakovi je
prikazan na sliki 5.
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 9
Slika 5: Izvedena hidroizolacija iz samolepilnih bitumenskih trakov (vir: Lespatex)
4.2.3 Bentonitne membrane
Uporabljamo jih v primerih hidroizolacij sten in talnih plošč, na katerih je stalno prisoten
hidrostatični pritisk.
Bentonitna membrana je sestavljena iz sloja polipropilenske tkanine in netkane
polipropilenske tkanine, med katerima je plast hidratiziranega natrijevega bentonita. Te tri
plasti so med seboj mehansko spojene. Hidratiziran natrijev bentonit je material, pridobljen
iz gline vulkanskega izvora, kateri ob stiku z vodo poveča svoj volumen do 15-kratnika
osnovnega volumna.
Uporaba bentonitne membrane je mogoča tako pri izvedbi horizontalne in vertikalne
hidroizolacije, pred ali po betoniranju. Priporočljiva je vgradnja pred betoniranjem, saj s
tem zagotovimo oprijem netkane tkanine s svežim betonom in s tem onemogočimo prodor
vode med konstrukcijski element in hidroizolacijo. Hidratiziran natrijev bentonit po stiku z
vodo ustvari vodotesni gel in s povečanjem svojega volumna zatesni razpoke v konstrukciji
in morebitna druga šibka mesta.
Bentonitne membrane lahko vgrajujemo tudi na že utrjeno tamponsko nasutje (ni potrebe
po podložnem betonu), opaž ali stene primarno namenjene varovanju gradbene jame pred
izvedbo betoniranja, kot je prikazano na sliki 6. Vse površine morajo biti gladke, brez
večjih vdolbin in ostrih robov, da med deformacijami objekta in posedki ne prihaja do
poškodb bentonitne membrane. Bentonitno membrano lahko uporabimo tudi za izvedbo
hidroizolacij že izvedenih konstrukcij, na katero le to mehansko pritrdimo s pritrdili
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 10
prikazanimi na sliki 7. Pri vgradnji je potrebno upoštevati detajle in navodila proizvajalcev
bentonitnih membran.
Slika 6: Vgrajena bentonitna membrana na vertikalni steni prvotno namenjeni varovanju
gradbene jame (vir: Voltex)
Slika 7: Točkovno pritrjevanje bentonitne membrane (vir: Voltex)
4.2.4 HDPE čepaste folije
Čepaste folije (pogost izraz tudi bradavičaste folije) uporabljamo za hidroizolacijo
objektov v primeru prisotnosti talne vlage in precejajoče se vode. Čepaste folije niso
primerne za hidroizolacije, kjer pričakujemo večje hidrostatične pritiske.
Folija je izdelana na osnovi HDPE (high-density polyethylene; polietilen visoke gostote)
folije in je profilirana v obliki votlih čepkov.
Folijo lahko vgrajujemo v vseh vremenskih razmerah, saj ni občutljiva na kratkotrajno
izpostavljenost nizkim ali visokim temperaturam. Čepasta folija se uporabi za horizontalno
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 11
in vertikalno hidroizolacijo. Za izvedbo horizontalne hidroizolacije le to položimo na zbito
in uravnano peščeno podlago, tako da se čepki vtisnejo v peščeno podlago. Pritrditev folije
na stene izvedemo s pomočjo mehanskih pritrdil, skladno z navodili proizvajalca. Folije
med seboj zlepimo s pomočjo samolepilnih trakov na butilni osnovi in s stiskanjem čepkov
na mestih predfabriciranih preklopov, kar je prikazano na sliki 8.
Slika 8: Čepasta folija in način spajanja folije (vir: Lespatex)
4.2.5 Premazne hidroizolacije
Premazne hidroizolacije se uporabljajo za zaščito objekta proti talni vlagi in redkeje proti
precejni vodi. Posebej primerne so pri izvedbi tesnitev detajlov pri prebojih in hitro
spreminjajočih in neravnih površinah, kjer bi bila izvedba hidroizolacije s pomočjo trakov
otežena.
Premazne hidroizolacije delimo glede na osnovni material na:
premaze na osnovi cementa,
premaze na osnovi polimerov,
premaze na osnovi bitumna.
Premazne hidroizolacije se uporabljajo za izvedbo horizontalnih in vertikalnih
hidroizolacij. Nanos slojev vršimo s pomočjo valjčkov, čopičev, zidarskih lopatic ali maso
nanesemo s pomočjo brizganja. Debelina posameznega nanosa znaša 1–2 mm, odvisno od
izbranega izdelka, medtem ko je število nanosov odvisno od hidrogeoloških pogojev na
predvideni lokaciji objekta. Pri izvedbi je potrebno paziti na enakomerno in zadostno
debelino sloja, katero je potrebno preverjati z meritvami med nanašanjem posameznih
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 12
slojev. Površina za nanos prvega sloja premaza mora biti očiščena umazanij, brez štrlečih
delcev, obenem pa tudi dovolj hrapava (metličen beton ali naknadno peskanje površine),
katera zagotavlja potrebno oprijemljivost nanosa s konstrukcijskim elementom. Vsebnost
vlage na površinah, katere izoliramo, mora biti čim manjša, da preprečimo pojav mehurjev.
Hidroizolacija se lahko izvaja na različne površine (beton, les, jeklo, zidane stene, PVC),
katere morajo ustrezati zahtevam proizvajalcev premaznih hidroizolacij.Med dilatacijskimi
stiki in ostalimi predvidenimi gibajočimi se stiki ali preboji se lahko med posameznimi
nanosi vgradi sloj iz steklenih vlaken ali geotekstila, kateri omogoča prenašanja večjih
pomikov in deformacij. Premazne hidroizolacije niso trajno odporne na UV svetlobo in
proti obrabi zaradi frekvence prehodov, zato jih je potrebno ustrezno zaščititi.
4.3 Detajli izvedbe
V nadaljevanju so predstavljeni posamezni detajli izvedbe hidroizolacij z uporabo
sintetičnih, bentonitnih in bitumenskih trakov.
4.3.1 Sintetični trakovi in bentonitni trakovi
- detajl prekrivanja (Vir: FLAG sistem),
- detajl pritrjevanja in izvedba hidroizolacije na mestih pritrjevanja (1. slika –
stransko pritrjevanje; 2. slika – pritrjevanje z letvijo) (Vir: FLAG sistem),
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 13
‐ izvedba horizontalnih prebojev (vir: Mapei),
‐ izvedba vertikalnih prebojev (vir: Mapei),
‐ izvedba okrog pilotov (vir: Mapei),
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 14
‐ detajl izvedbe stika temeljna plošča – stena (vir: Fragmat),
4.3.2 Bitumenski trakovi
- detajl kesonske izvedbe (vir: Fragmat),
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 15
- detajl izvedbe preboja AB plošče (vir: Fragmat).
4.4 Možne napake pri izvedbi
Pri izvajanju hidroizolacije po sistemu črne kadi lahko pride do naslednjih napak:
- neustrezno skladiščenje trakov in materialov (neustrezna UV zaščita, mraz),
- poškodbe pri prevozu in razkladanju,
- napačna izbira sistema glede na obremenitve,
- nepravilna izvedba na dilatacijskih in gibajočih stikih,
- neustrezna izvedba priključka vertikalne na horizontalno hidroizolacijo,
- nepravilna izvedba okrog prebojev,
- naknadna izvedba prebojev,
- nepravilna zaščita izvedene hidroizolacije,
- neustrezno pripravljena površina,
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 16
- prevelika vlaga konstrukcijskih elementov pred izvedbo – nastanek mehurjev,
- neenakomeren nanos premazne hidroizolacije,
- neustrezna nega in zaščita premaznih hidroizolacij po vgradnji,
- neustrezni vremenski pogoji v času izvajanja del.
4.5 Prednosti in slabosti črne kadi
Prednosti črne kadi:
Tovarniško pripravljeni trakovi in premazi – manjše možnosti napak materiala.
Že dolgo znana in preizkušena tehnologija izvedbe – predvsem bitumenski trakovi.
Slabosti črne kadi:
Zahtevna in ekonomsko draga sanacija v primeru poškodb in napak pri izvedbi.
Večji stroški materiala in delovne sile zaradi večjega števila faz.
Pri vgradnji so nekateri sistemi odvisni od vremenskih pogojev.
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 17
5 BELA KAD
Tehnologija izvedbe objekta po sistemu »bela kad« temelji na sistemu vodotesnosti
zunanje betonske lupine objekta (temeljne plošče in sten). Beton poleg osnovne funkcije
konstrukcijske nosilnosti prevzame tudi funkcijo vodotesnosti. Poseben poudarek pri
gradnji objekta je na izvedbi in položaju delovnih stikov ter prebojev, ki morajo biti
izvedeni zelo kvalitetno. Z uporabo tehnologije sistema bele kadi skrajšamo potrebni
izvedbeni čas in stroške izvedbe zaščite objekta pred prodorom vode. Sistem se ne
uporablja na konstrukcijah, kjer je zahtevana nizka relativna vlažnost in na objektih z
veliko dinamično obtežbo.
5.1 Tehnologija izvedbe
Izvedba objektov, pri katerih se bo kot tehnologija tesnjenja uporabila tehnologija bele
kadi, ni dovoljena brez ustreznega projekta. Projekt mora upoštevati vse dejavnike, kateri
vplivajo na izvedbo konstrukcije.
V projektu mora biti definirano:
sestava ustreznega vodotesnega betona,
posamezni gradbeni odseki z zaporedjem betoniranja,
lokacije delovnih stikov in
prilagoditev armature glede na izvedbo posameznih odsekov.
Zelo pomembni sta izvedba vseh delovnih in dilatacijskih stikov ter izvedba stikov z
obstoječo konstrukcijo, da zadostimo pogoju vodotesnosti konstrukcije. Način izvedbe
tesnjenja izberemo glede na obliko, namembnost konstrukcije ter zunanje vplive, ki
delujejo na konstrukcijo. Pri izbiri sistema tesnjenja je priporočljivo izvesti enoten sistem
za celotno konstrukcijo, predvsem zaradi lažjega spajanja tesnilnih trakov. Delovni stiki se
tesnijo s pomočjo PVC, pločevinastih in nabrekajočih trakov ali s pomočjo injektirne
cevke. Poseben poudarek moramo nameniti izvedbi prebojev.
Betoni za sistem bele kadi morajo dosegati visoke standarde vodotesnosti in vgradnje.
Vgradnja betona mora potekati natančno po zahtevah ustreznega tehničnega standarda.
Pomembna sta pravilno zgoščevanje betona in nega betona v času pridobivanja trdnosti.
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 18
5.2 Projektiranje vodotesnih konstrukcij
Pri projektiranju konstrukcij, pri katerih je predvideno tesnjenje po tehnologiji bele kadi,
moramo vključiti:
‐ stopnjo izpostavljenosti konstrukcije na vodo,
‐ lastnosti betonskih mešanic in
‐ geometrijo konstrukcijskih elementov.
Posebno pozornost moramo pri projektiranju nameniti omejitvi nastanka razpok v
konstrukciji.
5.2.1 Stopnja izpostavljenosti konstrukcije na vodo
Pri načrtovanju objekta je potrebno upoštevati zanesljive podatke o nivoju vode in vodnih
pritiskov na konstrukcijske elemente na predvideni lokaciji gradnje objekta. Določitev
razreda neprepustnosti mora biti praviloma vnesena v pogodbene dokumente med
investitorjem in izvajalcem, kjer se opredeli odgovornost izvajalca za kakovost izvedbe
vodotesnosti konstrukcije. V spodnji preglednici 1 so prikazane posamezne stopnje
zahtevane vodoneprepustnosti.
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 19
Preglednica 1: Razredi zahtevane vodoneprepustnosti
Zahtevn
ostni
razred
Kratek
opis
Opis betonske
površine
Presoja
vlažnih mest
Dopustne napake (vlažna
mesta, razpoke) na
betonski površini
Dodatni ukrepi Zgledi uporabe Izved
be
As - posebni
razred
Popol-
noma
suho
Ni nikakršnih
vidno določljivih
mest (temnih
obarvanj).
Brezpogojno
potrebna gred.
Fizikalna preiskava in
klimatizirane
prostora.
Skladišče za blago,
ki je izredno
občutljivo na vlago.
Kon
stru
kcij
a iz
za
vodo
nep
repu
stne
ga b
eton
a
A1 Pretežno
suho
Posamezno
vizualna
določljiva vlažna
mesta (medlo
temno
obarvanje).
Po dotiku s
suho roko na
njej ni opaziti
sledov vode.
0,1 % površine
konstrukcijskega elementa
sme biti vlažen.
Potrebna je gradbeno-
fizikalna preiskava
katere rezultat je
lahko potreba po
klimatiziranju
prostora (npr. dalj
časa trajajočem
zadrževanju ljudi).
Prometni objekti z
visokimi
zahtevami. Bivalni
prostori, skladišča,
hišne kleti
(skladiščni
prostori), prostori
hišne tehnike s
posebnimi
zahtevami.
Nep
repu
stne
zaš
čitn
e st
ene
A2 Rahlo
vlažno
Vizualno in
ročno določljiva
posamezna
lesketajoče se
vlažna mesta na
površini.
Merjenje
količine
odtekajoče
vode ni
možno. Po
dotiku z roko
so na njej
opazni sledovi
vode.
1 % površine
konstrukcijskega elementa
sme biti vlažen.
Posamezne vodne lise, ki
se na betonski površini
posameznega
konstrukcijskega elementa
posušijo.
V posebnih primerih
utegne biti potrebno
klimatizirane.
Garaže, Prostori
hišne tehnike (npr.
kotlovnice,
kolektorji),
prometni objekti.
A3 Vlažno Voda izhaja po
kapljicah; tvorba
trakastih lis.
Količina
odtekajoče
vode se lahko
meri v lovilnih
posodah.
Za stene, temeljne plošče
in zaščitne stene velja:
max. dopustna količina
vode na vsako
pomanjkljivo mesto oz.
ne-delovne stike zaščitne
stene znaša 0,2 l/h, pri
čemer izstopanje vode na
m2 stene v povprečju ne
sme biti večje od 0,01 l/h.
Predvideti je
potrebno ukrepe
dreniranja.
Garaže (z
dodatnimi ukrepi,
npr. z drenažnimi
koritnicami).
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 20
A4 Mokro Voda curlja iz
posameznih mest
v temeljih
ploščah, stenah
in zaščitnih
stenah.
Količina
odtekajoče
vode se lahko
meri v lovilnih
posodah.
Maksimalna dopustna
količina vode na vsako
pomanjkljivo mesto znaša
2 l/h, pri čemer izstopanje
vode na m2 stene v
povprečju ne sme biti
večje od 1 l/h.
Predvideti je
potrebno ukrepe
dreniranja.
Zunanja lupina
dvolupinske
izvedbe.
5.2.2 Lastnosti betonskih mešanic
Za zagotovitev vodotesnosti objekta moramo zagotoviti primerno mešanico betona, ki
zagotavlja vodotesnost. Betonska mešanica mora biti pred vgradnjo v objekt preizkušena z
vsemi predpisanimi preizkusi. Nastanek razpok v betonu je odvisen od razvoja natezne
trdnosti, oddajanja hidratacijske toplote, krčenja in lezenja betona. Za vodotesen beton se
sme uporabiti beton s posebnimi lastnostmi, za kar se smatra beton trdnosti C 25/30 ali
več. Za vodotesen beton je lahko vodocementni faktor največ 0,6.
5.2.3 Geometrija konstrukcijskih elementov
Pri načrtovanju konstrukcije za izvedbo katere se predvideva tehnologija bele kadi,
moramo že pred začetkom gradnje upoštevati predvsem:
obliko konstrukcije kot celote,
uskladitev projekta s terminskim planom gradnje,
določitev posamezne izvedbene faze gradnje z upoštevanjem opažnih sistemov,
razporeditev delovnih stikov.
Geometrija objekta mora biti v vseh ravninah čim enostavnejša, s čimer preprečimo
nastanek vsiljenih napetosti v konstrukcijskih elementih. Upoštevati moramo tudi
minimalno debelino konstrukcije, ki je podana v preglednici 2.
Preglednica 2: Minimalna debelina konstrukcijskih elementov
Konstrukcijski element Minimalna debelina elementa
Podložni beton 5 cm
Talne plošče 25 cm
Stene 30 cm
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 21
5.2.4 Omejitev nastanka razpok
Konstrukcija je vodotesna takrat, ko nastale razpoke, ki so lahko posledica različnih
dejavnikov, ne dovoljujejo prehoda vode skozi element. Razpoke moramo omejiti na
maksimalno širino 0,2 mm. Pri predvidevanju razpok moramo poleg običajnih obtežb,
katere delujejo na konstrukcijo, predvideti tudi obremenitve vsiljenih deformacij, ki jih
povzročajo oddajanje hidratacijske toplote, krčenje in temperaturne obremenitve. Velikosti
teh deformacij lahko zmanjšamo s pravilno izbiro konstrukcijskih elementov, sestave
betonskih mešanic in izvedbe zadostnega števila dilatacij.
5.3 Izvedba delovnih stikov
Pri izvedbi delovnih stikov moramo biti izredno previdni med vgradnjo tesnilnih PVC,
pločevinastih, nabrekajočih trakov ali injektirnih cevk. Vsaka napaka pri vgradnji tesnilnih
trakov ali injektirne cevke ima kasneje kot posledico puščanje vode v ali iz objekta.
Sanacija nekakovostne izvedbe je lahko izredno draga, saj je napako potrebno locirati in
nato tudi izvesti sanacijo kritičnega mesta.
5.3.1 Izvedba stikov z uporabo PVC trakov
Stiki iz PVC trakov so lahko locirani na zunanji strani delovnega stika ali v notranjosti
elementa, na katerem poteka delovni stik, kot je prikazano na slikah 9 in 10.
Slika 9: Skica in slika zunanjega tesnilnega traku (vir: Sika)
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 22
Slika 10: Skica in slika notranjega PVC tesnilnega traku (vir: Sika)
Za izvedbo lomov delovnih stikov proizvajalci PVC tesnilnih trakov nudijo različne
prefabricirane kose, ki se prav tako delijo na notranje in zunanje. Prav tako lahko obstoječe
zunanje ali notranje PVC trakove varimo med seboj in oblikujemo PVC trak glede na
obliko delovnega stika, kot prikazujeta sliki 11 in 12.
Slika 11: Prefabricirani fazonski kosi zunanjih in notranjih PVC tesnilnih trakov (vir: Sika)
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 23
Slika 12: Varjeni zunanji PVC tesnilni trak (vir: Sika)
5.3.2 Izvedba stikov z uporabo pločevinastih trakov
Pločevinasti trakovi se najpogosteje uporabljajo za horizontalne stike temeljna plošča –
stena, stena – stropna plošča in vertikalne stike stena – stena. Pločevina se vedno namesti
na sredino stene na območju delovnega stika, kot kaže slika 13. Širina pločevin je lahko
različna, odvisna je od debeline stene, hidrostatičnega pritiska in kakovosti vgrajenega
betona. Nekateri proizvajalci na površino pločevine nanesejo premaz, kateri še dodatno
izboljša stik betona s pločevino in s tem prepreči prodor vode ob pločevini.
Slika 13: Vgrajen pločevinasti trak v horizontalni stik temeljna plošča – stena
(vir: Lespatex)
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 24
5.3.3 Izvedba stikov z uporabo nabrekajočih trakov
Za izvedbo delovnih stikov, kjer ni mogoče tesniti delovnega stika s PVC ali jeklenimi
tesnilnimi trakovi (gosta armatura), se uporabijo nabrekajoči trakovi. Nabrekajoče trakove
namestimo na sredino konstrukcijskega elementa. Za dodatno zagotovitev tesnosti
delovnega stika med obstoječim betonom in nabrekajočim trakom se za pritrditev uporabi
tesnilna pasta. Nabrekajoči trak lahko po potrebi še dodatno fiksiramo z žeblji ali vijaki
(vertikalni stiki). Pri izvedbi del moramo paziti, da nabrekajočega traku ne zmočimo pred
pričetkom betoniranja, saj so narejeni iz materialov, ki v stiku z vlago (betonsko mešanico,
vodo) razširijo svoj volumen tudi do 400 %. Nabrekajoči trak tako zapolni razpoke v
delovnem stiku in s tem prepreči prehod vode v ali iz objekta.
5.3.4 Izvedba stikov z injektirno cevko
Injektirne cevke se vgrajujejo samostojno ali v kombinaciji s tesnilnimi trakovi na
posebnih in ekstremno obremenjenih konstrukcijah. Sestava injektirne cevke je prikazana
na sliki 14.
Slika 14: Podrobna sestava injektirne cevke (vir: Joint sealing in water-resistant concrete
structures)
Vgradnja injektirne cevke kot samostojnega elementa poteka na sredini konstrukcijskega
elementa in vsaj 8 cm od roba konstrukcijskega elementa. Cevka se pritrdi s posebnimi
pritrdili, tako da je cevka ves čas v stiku z že izvedeno betonsko površino, kot prikazuje
slika 15. Tako preprečimo nastanek dvojnega stika.
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 25
Slika 15: Skica pravilno vgrajene injektirne cevke (vir: Joint sealing in water-resistant
concrete structures)
Dolžina enega odseka injektirne cevke ne sme biti daljša od 10 m, da še lahko izvedemo
kontrolirano injektiranje. Injektiranje se izvede po preteku 28 dni od betoniranja
konstrukcijskega elementa. Injektiranje izvajamo tako, da najprej cevko z ene strani
polnimo z injekcijsko maso, dokler ne začne iztekati na drugi strani. Nato en konec
injektirne cevke zapremo in tako povečamo pritisk v cevi. Material skozi pore v cevki
prehaja v razpoke, ki so nastale v betonu med samim betoniranjem. Postopek ponovimo
večkrat iz obeh strani cevke.
Injektrine cevke v kombinaciji s tesnilnim trakom uporabimo kot neke vrste varovalo pred
možnimi napakami pri izvedbi delovnega stika s tesnilnimi trakovi, kot prikazuje slika 16.
Na ta način saniramo območje okoli tesnilnega traku v primeru nehomogenosti betona,
slabe vgradnje tesnilnega traku ali po preteku ocenjene življenjske dobe tesnilnih trakov.
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 26
Slika 16: Skica in slika pravilne vgradnje injektirne cevke v kombinaciji s tesnilnim
trakom (vir: Joint sealing in water-resistant concrete structures)
5.4 Detajli izvedbe delovnih stikov
Pri izvedbi konstrukcije le te ni možno izvesti monolitno. Tako vedno nastanejo delovni
stiki med različnimi konstrukcijskimi elementi ali pa nam velikost objekta preprečuje
izvedbo konstrukcijskega elementa v enem kosu. Na stikih teh konstrukcijskih elementov
moramo zagotoviti vodotesnost delovnega stika. To storimo s prej omenjenimi tesnilnimi
trakovi in tesnilnimi masami. Lahko imamo horizontalne ali vertikalne stike med
posameznimi konstrukcijskimi elementi ali deli konstrukcijskega elementa.
Horizontalni delovni stiki:
talna plošča – stena,
talna plošča – talna plošča,
stena – plošča,
stena – stena.
Vertikalni delovni stiki:
talna plošča – talna plošča,
stena – stena.
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 27
Prav tako moramo pri konstrukcijah upoštevati raztezke vgrajenih materialov in predvideti
ustrezne dilatacije. Dilatacije moramo prav tako zatesniti z ustreznimi tesnilnimi trakovi in
tako preprečiti prodor vode v ali iz objekta skozi samo dilatacijo.
5.4.1 Vertikalni delovni stik talna plošča – talna plošča
Pri izvedbi talnih plošč večjih dimenzij le te ni možno monolitno zaliti. Tako moramo
predvideti delovne stike, kateri nam omogočajo izvedbo konstrukcijskega elementa v več
fazah. Te stike običajno tesnimo s PVC trakovi, ki pa so lahko locirani na sredini
(notranji) ali na zunanjem delu talne plošče, kot prikazuje slika 17.
Slika 17: Notranji in zunanji PVC tesnilni trak na stiku talna plošča – talna plošča
(vir: Sika)
PVC trakove za izvedbo delovnega stika se polaga vzdolž osi delovnega stika na podložni
beton (zunanji PVC tesnilni trak) ali na polovici debeline talne plošče. V 1. fazi betoniranja
se zabetonira polovica tesnilnega traku do osi tesnilnega traku tako, da ostane druga
polovica prosta in se zabetonira še v 2. fazi. Del tesnilnega traku, kateri se ne zabetonira v
1. fazi, se ne sme mehansko poškodovati oz. ga moramo ustrezno zaščiti pred poškodbami.
Prav tako moramo pred betoniranjem 1. in 2. faze temeljne plošče trak temeljito očistiti
nečistoč. Pri izvedbi betoniranja se ne smejo pojaviti gube ali druge nepravilnosti, ki bi
povzročile nezadostno sprejemljivost betona s trakom.
Pri izvedbi stika se najpogosteje uporablja zunanji PVC tesnilni trak, saj je izvedba opaža
delovnega stika bistveno lažja kot pri izvedbi delovnega stika z uporabo notranjega PVC
tesnilnega traku.
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 28
5.4.2 Horizontalni delovni stik talna plošča – stena
Na horizontalnem delovnem stiku talna plošča – stena lahko kot tesnilni material
uporabimo tako PVC, pločevinaste, nabrekajoče trakove ali injektirne cevke. Pri izvedbi
delovnega stika moramo že v fazi izvedbe opaženja in pred betoniranjem talne plošče
vstaviti izbrano tesnilno sredstvo. Upoštevati moramo tudi minimalne odmike tesnilnih
trakov od položene armature, katere podajajo posamezni proizvajalci tesnilnih trakov.
Pri uporabi PVC tesnilnih trakov na omenjenem delovnem stiku moramo pred
betoniranjem talne plošče v os stene vstaviti in ustrezno pritrditi tesnilni trak, katerega
polovica sega v talno ploščo konstrukcije in se zabetonira v 1. fazi betoniranja kot
prikazuje slika 18. Druga polovica tesnilnega traku pa se pred betoniranjem 2. faze
ustrezno pritrdi in očisti nečistoč. Prav tako moramo pri uporabi PVC tesnilnih trakov na
delovnem stiku paziti, da tesnilni trak vgradimo popolnoma vertikalno in da pri betoniranju
2. faze trak še vedno ostane v svojem položaju.
Podobno kot je opisano v poglavju Delovni stik talna plošča – talna plošča (poglavje 4.4.1)
lahko uporabimo za zatesnitev delovnega stika zunanji tesnilni trak, le da je tesnilni trak v
tem primeru obrnjen vertikalno.
Slika 18: Skica in slika pravilno vgrajenega PVC tesnilnega traku v stiku temeljna
plošča – stena (vir: Fugaplast)
Pri izvedbi stika s pomočjo tesnilne pločevine moramo le to namestiti že v fazi armiranja
talne plošče. Pločevina se pritrdi s pomočjo pritrdil v os stene, tako da med betoniranjem
ne spremeni svoje začetne lege. Pločevinasti trak se vgradi tako, da v 1. fazi betoniranja
(talna plošča) tesnilni trak sega v beton do svoje osi ali do armature talne plošče (zaščitni
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 29
sloj talne plošče) kot prikazuje detajl na sliki 19. Pred 2. fazo betoniranja se odstranijo
pritrdila in očisti površina delovnega stika. Različni proizvajalci tesnilnih pločevin na samo
površino pločevine nanašajo dodatni tesnilni sloj, kateri omogoča še boljšo oprijemljivost
pločevine z betonom. Tesnilni nanos je zaščiten s folijo, katero moramo pred 1. fazo
betoniranja odstraniti do polovice tesnilnega traku, pred pričetkom 2. faze pa še drugo
polovico.
Slika 19: Skica vgradnje tesnilne pločevine (vir: Primorje Ajdovščina)
Zatesnitev delovnega stika se lahko izvede tudi s pomočjo nabrekajočega tesnilnega traku.
Nabrekajoči tesnilni trak se vgradi že na zabetonirano temeljno ploščo vzdolž osi
delovnega stika. Pritrdi se lahko s pomočjo žebljev, vijakov ali se položi v nabrekljivo
tesnilno maso. Trak se mora vedno položiti na suho in čisto podlago. Kot je že omenjeno,
nabrekajočega traku pred betoniranjem 2. faze (sten) ne smemo močiti, saj začne v stiku z
vodo nabrekati. Volumen nabrekajočega traku se lahko poveča za 4-kratnik osnovnega
volumna in tako zatesni vse razpoke, ki so nastale v delovnem stiku, kot je prikazano na
sliki 20.
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 30
Slika 20: Nabrekajoči trak pred in po reagiranju z vodo (betonom) (vir: Volteco)
Pri izvedbi delovnega stika temeljna plošča – stena se najpogosteje uporablja tesnilni trak
iz pločevine, pri katerem ni potrebno toliko paziti pri sami vgradnji traku in kasneje pri
vgradnji betona v stene – pločevina obdrži vertikalnost ob normalni vgradnji betona.
5.4.3 Vertikalni delovni stik stena – stena
Za izvedbo delovnega stika se uporabljajo PVC, pločevinasti ali nabrekajoči tesnilni
trakovi. Pri predhodnem načrtovanju delovnih faz moramo že v izvedbi delovnega stika
temeljna plošča – stena predvideti mesto izvedbe vertikalnega delovnega stika stene. Na
tesnilni trak, ki je položen v stiku temeljna plošča – stena, moramo privariti še dodatni krak
tesnilnega traku za vertikalno izvedbo tesnitve delovnega stika. Postopek vgradnje
tesnilnih trakov je že podrobneje opisan v prejšnjem poglavju in se v tem delovnem stiku
bistveno ne spreminja.
Priključitev tesnilnega traku vertikalnega delovnega stika stena – stena na tesnilni trak
horizontalnega delovnega stika temeljna plošča – stena se lahko izvede na različne načine
in bo opisan v naslednjih poglavjih.
5.4.4 Navidezni vertikalni delovni stik – vgradnja iniciatorjev razpok
Z uporabo iniciniatorjev razpok preprečimo nastanek razpok v zabetonirani steni, oz. sami
ustvarimo razpoko, katero obenem že zatesnimo. Priporoča se vgradnja na maksimalnih
razdaljah 2,5-kratnika višine stene. Iniciniatorje se vgrajuje v osi stene in sicer na
predhodno zabetoniran horizontalni tesnilni trak delovnega stika temeljna plošča – stena,
kateri mora biti izveden izključno iz PVC ali pločevinastega tesnilnega traku. Iniciatorje
se na omenjena tesnilna trakova priključi tako, da v steno iniciatorja ustvarimo zarezo, v
katero vgradimo horizontalni tesnilni trak. Iniciator je potrebno zarezati tako, da v smeri
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 31
nastanka želene razpoke usmerimo gladka rebra, kot prikazuje slika 21. Med dnom
iniciatorja in temeljno ploščo mora biti razdalja 5 cm, s čimer dosežemo, da pri betoniranju
sten beton iz spodnje strani prodre v iniciator. Iniciatorji morajo od dna do vrha izvedene
stene oziroma do tesnilnega traku na delovnem stiku stena – plošča potekati v enem
segmentu, kot je prikazano na sliki 22. Ob zaključku betoniranja sten je potrebno
iniciatorje dobro zapolniti z betonom.
Slika 21: Skica pravilne vgradnje iniciatorja v betonsko steno (vir: Sika)
Slika 22: Iniciator pred vgradnjo betona v stene (vir: Joint sealing in water-resistant
concrete structures)
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 32
5.4.5 Horizontalna dilatacija plošče
Na mestih dilatacij talnih plošč se za ustrezno tesnjenje uporabljajo dilatacijski PVC
tesnilni trakovi. Izvedbo zaščite dilatacijskega stika lahko izvedemo z notranjim ali
zunanjim tesnilnim trakom, kot je prikazano na sliki 23.
Slika 23: Notranji in zunanji dilatacijski PVC trak (vir: Lespatex)
Izvedba dilatacije z zunanjim tesnilnim trakom je enostavnejša kot vgradnja notranjega
dilatacijskega tesnilnega traku.
Pri izvedbi notranjega tesnilnega traku je potrebno skrbno izdelati opaž, da le ta tesnilni
trak ustrezno pridrži in se ta pri razopaženju ne poškoduje, kot prikazuje slika 24. Potrebna
je vgradnja kril dilatacijskega traku s pomočjo spojk, prikazanih na sliki 25, in pod kotom
15°, da beton dobro oblije trak in tako zagotovi vodoodpornost dilatacijskega delovnega
stika. Pri izvedbi dilatacij talne plošče moramo že v fazi projektiranja predvideti ustrezno
obliko armature, katera omogoča vgradnjo tesnilnega traku.
Betoniranje v območju tesnilnega traku moramo izvajati posebej previdno, da traku ne
poškodujemo ali izmaknemo iz idealne lege.
Slika 24: Pravilna vgradnja notranjega dilatacijskega traku (vir: Lespatex)
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 33
Slika 25: Spojka za pritrditev dilatacijskega tesnilnega traku (vir: Lespatex)
5.4.6 Delovni stik obstoječa konstrukcija – nova konstrukcija
Izvedba vodotesnosti delovnega stika na že obstoječi konstrukciji, v kateri ni vgrajen
tesnilni trak in novi konstrukciji, katera še ni izdelana, se vrši s tesnilnim trakom z
vgrajeno prirobnico, kot je prikazano na sliki 26. Zaradi različnih pomikov med obstoječo
in novo konstrukcijo je ta stik izveden z vmesnim prostorom, kateri omogoča pomike obeh
delov konstrukcije. Prvi del tesnilnega traku se pritrdi na obstoječo konstrukcijo z vijaki.
Drugi del tesnilnega traku se zabetonira v beton novo izvedene konstrukcije na način, kot
je predstavljen v poglavju delovni stik talna plošča – talna plošča.
Slika 26: Notranji in zunanji tesnilni trak za stikanje obstoječe konstrukcije z novo
konstrukcijo (vir: Sika)
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 34
5.4.7 Izvedba in zatesnitev prebojev
Vodotesnost objekta moramo zagotoviti tudi na območju prebojev raznoraznih inštalacij
(vodovod, elektrika, telekomunikacije, kanalizacija itd.). Tesnjenje prebojev se izvaja z
uporabo ustreznih tesnilnih manšet, katerih tip je odvisen od vrste vgrajene inštalacijske
cevi. Preboji se lahko izvedejo z vstavitvijo vlaknocementnih cevi – glej sliko 28, PVC ali
jeklenih cevi s prirobnico – glej sliki 27 in 29 – na mestu predvidenega preboja pred
betoniranjem konstrukcijskega elementa.
Slika 27: Plastična ali kovinska prebojna cev s prirobnico (vir: Doyma)
Slika 28: Vlaknocementna prebojna cev (vir: Doyma)
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 35
Slika 29: Izvedba preboja na mestu horizontalnega tesnilnega traku (vir: Joint sealing in
water-resistant concrete structures)
Prav tako se lahko preboj izvede z naknadnim vrtanjem, kjer moramo paziti na velikost
odkruškov, ki se lahko pojavijo na nasprotni strani stene, skozi katero vrtamo preboj.
Prednost načina z naknadnim vrtanjem je predvsem v času izvedbe in prilagodljivosti v
času izvajanja inštalacij.
Po vstavitvi inštalacijske cevi skozi prebojno cev se prostor med prebojno in inštalacijsko
cevjo zatesni s pomočjo tesnilne manšete, prikazane na sliki 30.
Slika 30: Prostorski pogled, prerez in slika tesnilne manšete (vir: Doyma)
Preboji potrebni za vezanje opažev so običajno manjšega premera, od 20 mm do 30 mm, in
morajo biti iz vlaknocementnega materiala. Te odprtine tesnimo s tesnilnimi čepi ustrezne
velikosti in ustreznim lepilom. Postopek izvedbe je prikazan na sliki 31.
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 36
Slika 31: Izvedba tesnitve mikroarmiranega distančnika namenjenega za vezavo opažev
(vir: Sigi)
5.4.8 Spajanje PVC trakov, tesnilne pločevine in nabrekajočih trakov
5.4.8.1 PVC trakovi
Varjenje PVC trakov se lahko izvaja po principu toplega in hladnega spajanja. Spajanje
trakov mora izvajati kvalificirana oseba.
Toplo spajanje tesnilnih trakov se izvaja s pomočjo spajkalnika, kjer oba dela traku
istočasno segrevamo do temperature topitve. Konca stisnemo skupaj in pridržimo, dokler
se material ne ohladi.
Hladno spajanje poteka s pomočjo lepila. Oba spojna dela moramo očistiti nečistoč. Na
čela trakov se nanese lepilni trak proizvajalca, na kar se trakova stakneta. Čez stik se
nanese gumijasti pokrivni trak, katerega utrdimo z vstavitvijo tesnilnega traku v primež.
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 37
Slika 32: Primeri pravilnih in nepravilnih stikanj PVC tesnilnih trakov (vir: Joint sealing in
water-resistant concrete structures)
5.4.8.2 Pločevinastih trakov
Pločevinaste tesnilne trakove spajamo glede na vrsto tesnilnega traku z ali brez tesnilnega
nanosa.
Trakove brez nanosa lahko med seboj:
zavarimo (minimalno prekrivanje od 20 do 30 mm),
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 38
Slika 33: Varjen pločevinast trak na delovnem stiku (vir: Joint sealing in water-resistant
concrete structures)
spojimo z spojnimi klemami (spojne kleme imajo vgrajeno nabrekajoče polnilo),
Slika 34: Skica pravilnega stikovanja s spojnimi klemami (vir: Joint sealing in water-
resistant concrete structures)
s prekrivanjem (tesnilne pločevine tesno spojimo s pomočjo mehanskih spon, razdalja
prekrivanja >300 mm)
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 39
Trakove z nanosom spajamo tako, da najprej odstranimo zaščito tesnilnega nanosa v
razdalji potrebni za prekrivanje, kot je prikazano na sliki 35. Oba konca tesnilnih trakov
spojimo z mehanskimi spojnimi sredstvi.
Slika 35: Stikovanje traku z bitumenskim nanosom (vir: Joint sealing in water-resistant
concrete structures)
5.4.9 Izvedba križanj tesnilnih trakov
Pri izvedbi delovnih stikov moramo pri načrtovanju izvedbe del upoštevati odseke, v
katerih bomo betonirali posamezne konstrukcijske elemente.
Za izvedbo križanja PVC tesnilnih trakov proizvajalci ponujajo različne prefabricirane
trakove križanj, ki jih na gradbišču spojimo s standardnim tesnilnim trakom – glej sliko
36.
Slika 36: Različne oblike prefabriciranih križanj tesnilnih trakov (vir: Sika)
Prav tako lahko PVC tesnilne trakove zvarimo v nestandardne oblike, ki ustrezajo
delovnim stikom, zahtevanim s projektom.
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 40
5.4.9.1 Detajl stika horizontalnega in vertikalnega tesnilnega traku
Pri izvedbi stika talna plošča – talna plošča moramo tesnilni trak položiti do
horizontalnega stika talna plošča – stena. V osi sten v horizontalnem stiku se izvede
tesnitev delovnega stika s tesnilno pločevino. Tesnilno pločevino s PVC trakom povežemo
s pomočjo spojk, s katerimi pločevino pritrdimo na PVC trak, kot je prikazano na slikah 37
in 38.
Slika 37: Stik PVC traku s tesnilno pločevino (vir: Lespatex)
Slika 38: Skica priključitve vertikalnega in horizontalnega tesnilnega traku (vir: Primorje
Ajdovščina)
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 41
5.5 Napake pri uporabi tesnilnih trakov za tesnjenje stikov
Do nekakovostne izvedbe tesnjenja na mestih delovnih in dilatacijskih stikov lahko pride
zaradi:
nepravilnega skladiščenja, kot prikazuje slika 39.
Slika 39: Nepravilno skladiščenje tesnilnih trakov na gradbiščni deponiji (vir: Joint sealing
in water-resistant concrete structures)
nepravilne izvedbe stika – nepravilnega stikanja vertikalnega PVC tesnilnega traku
in horizontalnega pločevinastega tesnilnega traku. Spoj bi bilo potrebno izvesti s
spojnimi klemami in ne kot prikazuje slika 40, kjer je možen prehod vode med
PVC in pločevinastim tesnilnim trakom.
Slika 40: Razmik med pločevinastim in PVC trakom – možen prehod vode (vir: Joint
sealing in water-resistant concrete structures)
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 42
neočiščene površine tesnilnega traku, katere onemogočajo oprijem tesnilnih trakov
z betonsko mešanico. Primer neočiščene površine prikazuje slika 41.
Slika 41: Ostanki lesa, umazanije na delovnem stiku (vir: Joint sealing in water-resistant
concrete structures)
zračnih gnezd pod tesnilnim trakom, ki lahko nastanejo zaradi nezadostnega
vibriranja betonske mešanice med vgradnjo ali zaradi neočiščene površine, kot
prikazuje slika 42.
Slika 42: Pravilna in nepravilna pozicija tesnilnih reber (vir: Joint sealing in water-resistant
concrete structures)
izmika tesnilnega traku iz predvidene/idealne lege, je posledica nepravilnega
pritrjevanja tesnilnega traku na opaž. Posledica je prikazana na sliki 43.
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 43
Slika 43: Izmik tesnilnega traku iz predvidene linije (vir: Joint sealing in water-resistant
concrete structures)
neupoštevanja radija krivljenja tesnilnega traku. Posledica premalega radija
krivljenja so prevrežna tesnilna rebra, kot prikazuje slika 44, in posledično ujet zrak
pod rebri, ki onemogoča oprijem betona s tesnilnim trakom.
Slika 44: Prevrnjena tesnilna rebra (vir: Joint sealing in water-resistant concrete structures)
nepravilnega pritrjevanja trakov na opaž z mehanskimi pritjevalnimi sredstvi, kot
prikazuje slika 45
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 44
Slika 45: Nepravilno pritrjen dilatacijski PVC trak z žičnikom (vir: Joint sealing in water-
resistant concrete structures)
nepravilne zaščite vgrajenega tesnilnega traku. V primeru na sliki 46 lahko med
izvedbo ostalih del pride do preboja tesnilnega traku na armaturni palici.
Slika 46: Možnost preboja armaturne palice skozi tesnilni trak (vir: Joint sealing in water-
resistant concrete structures)
nekontaktne vgradnje injektirnih cevk. Injektirna cevka se mora po vsej dolžini
delovnega stika tesno prilagajati izvedeni betonski površini in ne kot je prikazano
na sliki 47.
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 45
Slika 47: Nekontaktno prilaganjanje injektirne cevke na obstoječo betonsko površino (vir:
Joint sealing in water-resistant concrete structures)
5.6 Prednosti in slabosti bele kadi
Prednosti bele kadi:
Beton poleg nosilnosti prevzame tudi funkcijo vodotesnosti konstrukcije.
Hitrejša izvedba.
Znižanje stroškov materiala in delovne sile.
Potek izvedbe vgradnje tesnilnih elementov v večini ni odvisen od vremenskih
pogojev.
Slabosti bele kadi:
V vseh delovnih stikih mora biti vgrajen tesnilni trak.
V primeru nepazljive vgradnje tesnilnih trakov lahko pride do prepuščanja vode na
stikih.
5.7 Sanacija netesnosti delovnih stikov
Kot je že omenjeno, pri vgradnji tesnilnih trakov lahko pride do različnih napak, ki so
lahko razlog za prepuščanje vode v sam objekt. Sanacija napak je možna z že omenjeno
predhodno vgradnjo dodatnih injektirnih cevk ob tesnilnih trakovih (že vnaprej predvidimo
možne napake) ali z injektiranjem območja slabega izvedenega delovnega stika s pomočjo
različnih poliuteranskih smol, katere v stiku z vodo nabreknejo. Injektiranje izvajamo s
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 46
pomočjo pakerjev, katere vstavimo v predhodno izvrtane luknje na mestu napake. Nato s
pomočjo visokotlačne injektirke v paker dovajamo poliuteransko smolo, dokler ne
zapolnimo vseh razpok in odprtin v delovnem stiku. Ta postopek ponavljamo, dokler ne
saniramo mesta napake z zgoščevanjem vgradnje pakerjev lokaciji dotokov vode.
5.8 Betonske mešanice za izvedbo sistema bele kadi
5.8.1 Preizkušanje odpornosti betona na prodor vode
Odpornost betona proti prodoru vode je potrebno preizkušati po standardu EN12390-8 pri
starosti betona med 28 in 35 dni. Preizkus se izvede na treh preizkušancih, kateri so
izdelani iz vzorcev svežega ali strnjenega betona iste starosti in vrste. Vzorce svežega
betona je potrebno odvzeti iz različnih mest šarže ali pripeljane količine betona. Preizkus
se izvaja skladno s standardom SIST EN 12390-8. Preizkus poteka tako, da površino kocke
obremenimo s konstantnim vodnim pritiskom 5 barov, kateremu je kocka neprekinjeno
izpostavljena 72 ur. Po preteku časa se izvede cepitev kock in meritev največjega prodora
vode v notranjost betonske kocke. V preglednici 3 so podane največje dovoljene vrednosti
prodora PV za posamezne skupine. V preglednici so podane tudi vrednosti največjih
dovoljenih odklonov vrednosti od posamezne vrednosti PV.
Preglednica 3: Stopnja odpornosti betona proti prodoru vode
Stopnja odpornosti proti
prodoru vode
Največji dovoljeni prodor
vode [mm]
Največji dovoljen odklon
[mm]
PV-I 50 +15
PV-II 30 +10
PV-III 20 +5
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 47
6 PRIMERJAVA MED BELO IN ČRNO KADJO PRI IZVEDBI
TESNJENJA OBJEKTA ZBIRNEGA BAZENA ODPADNIH VOD
V TE ŠOŠTANJ
6.1 Splošno o objektu Zbirni bazen odpadnih vod
Zbirni bazen odpadnih vod je eden izmed objektov nadomestnega bloka 6 v TE Šoštanj.
Objekt bo služil zbiranju in čiščenju umazanij in olj vseh meteornih vod s površin na
območju Glavnega pogonskega objekta Bloka 6. Objekt je lociran med obstoječim
hladilnim stolpom bloka 4 in novo upravno stavbo TE Šoštanj in je od reke Pake oddaljen
90 m. Bazen je armiranobetonske izvedbe, tlorisnih dimenzij 17,50 x 26,90 m in globine
do 11,65 m ter je v celoti pod koto končne zunanje ureditve.
Hidroizolacija Zbirnega bazena odpadnih vod je bila prvotno projektirana po principu črne
kadi – izvedba hidroizolacije s sintetično folijo (Sikaplan). Zaradi časovne stiske in
posledično racionalizacije stroškov se je pred gradnjo objekta spremenil sistem
hidroizolacije. Objekt se je v celoti izvedel po sistemu bele kadi. Objekt je manjših
dimenzij, zato nima predvidenih dilatacijskih stikov, ima pa odprtini za dotok meteornih
vod in za odtok očiščene vode v obstoječo meteorno kanalizacijo.
V nadaljevanju diplomskega dela bo predstavljena primerjava med tremi sistemi
hidroizolacij na objektu Zbirnega bazena odpadnih vod in sicer:
hidroizolacija z varilnimi bitumenskimi trakovi,
hidroizolacija s sintetičnimi folijami (izvedba zajeta v osnovnem projektu),
tesnjenje po sistemu bele kadi (dejansko izvedeno).
Za vse tri sisteme bomo preverili ali določili potrebne materiale in količine le teh, ter na
koncu tehnološko primerjali dejansko izvedbo (bela kad) s predvideno izvedbo po PZI
(sintetična folija).
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 48
6.2 Podatki za izvedbo hidroizolacije
6.2.1 Podatki o lokaciji in pogojih
Nivo podtalne vode je bil v času geomehanskih preiskav na koti -4,20 m, vendar je
potrebno pri dimenzioniranju hidroizolacije upoštevati možnost dviga podtalne vode do
višine končne ureditve oziroma do zgornje kote objekta. Največja globina objekta znaša
11,65 m, kolikor znaša tudi višina hidrostatičnega pritiska. Zaradi hidrostatičnih pogojev se
odločimo za zaščito objekta po sistemu kesona.
6.2.2 Zahteve o zaščiti stavb pred vlago
Pri projektiranju objekta moramo zadostiti pravilom, zapisanim v uradnem listu Republike
Slovenije glede zaščite stavb pred vlago. Pravilnik obravnava zaščito objekta pred vlago
iz naslednjih virov:
talna voda in vlaga,
atmosferske padavine,
vode iz napeljave stavbe (1. člen).
Ovoj novozgrajenega objekta mora biti projektiran, izveden in vzdrževan v skladu s 3.
členom pravilnika, tako da zaščiti objekt pred:
prodorom vlage v notranjost stavbe ali
navlaževanjem materialov ali gradbenih konstrukcij, ki bi jih vlaga lahko poškodovala,
povzročila razvoj plesni in gliv ali poslabšala njihove lastnosti do te mere, da bi bila
ogrožena konstrukcijska stabilnost objekta (3. člen).
Zunanje stene objekta morajo biti zaščitene pred atmosferskimi padavinami in njihovimi
posrednimi vplivi in talno vlago, z namenom, da preprečijo dvig kapilarne vlage v
notranjost objekta oz. v posamezne elemente konstrukcije, katere bi vlaga lahko
poškodovala. Vsi preboji skozi zunanje stene morajo biti izdelani tako, da preprečimo
vdor meteorne vode oziroma talne vlage v objekt ali med posamezne konstrukcijske
elemente (8. člen).
Stene, katere so v kontaktu s terenom, morajo biti zaščitene tako, da preprečimo talno
vlago do tlaka v objektu oziroma do spoja, katerega bi talna vlaga lahko poškodovala (10.
člen).
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 49
Hidroizolacijo objekta pred talno vlago zunanjih sten in tal v stiku s terenom je potrebno
izvesti po veljavnih standardih (SIST DIN 18195-1 do 10) oziroma smernicah za tovrstna
dela (11. člen).
Način zaščite objekta pred vlago je treba opisati v tehničnem poročilu načrta arhitekture v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, izpolnjevanje zahtev tega pravilnika pa
mora izhajati iz tehničnega poročila in risb načrta arhitekture v projektu za izvedbo – PZI
(17. člen).
6.3 Izvedba hidroizolacije z bitumenski varilni trakovi
Projektiranje hidroizolacije objekta, pri kateri bomo uporabili bitumenske varilne trakove,
moramo izvesti skladno s standardom SIST DIN 18195.
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 50
Preglednica 4: Razvrstitev hidroizolacije glede na vrsto tal in vrste obremenitve z vodo
(SIST DIN 18195 – 1. del)
Vrsta vgradnje Vrsta vode Situacija na objektu Vpliv vode Potrebna
hidroizolacija po
normah
Stene in tla proti
terenu, nad nivojem
talne vode
Kapilarna voda,
vezana voda,
precedna voda
Dobro prepustna tla k>10-4
m/s
Talna vlaga,
nezastajoča
precedna voda
DIN 18195-4
Slabo
propustna
zemljina
k<10-4 m/s
Z drenažo
Brez drenaže Zastajajoča
precedna voda
DIN 18195-6
del 9
Horizontalne in
poševne površine na
prostem in v terenu,
stene in tla v mokrih
prostorih
Meteorna voda,
precedna voda,
zastajoča voda,
uporabna voda
Balkoni in podobni deli v
stanovanjskih stavbah, mokri
prostori v stanovanjskih
stavbah
Nepritiskajoča
voda, manjša
obremenitev
DIN 18195-5
razdelek 8.2
Izkoriščene strehe, intenzivno
ozelenjene strehe, mokri
prostori ( razen v
stanovanjskih stavbah),
kopališča
Nepritiskajoča
voda, večja
obremenitev
DIN 18195-5
razdelek 8.3
Neizkoriščene strehe
izpostavljene vremenskim
vplivom, brez uporabnih
slojev, vključno sekstenzivno
ozelenjenimi strehami
Nepritiskajoča
voda
DIN 18531
Stene, tla in stropi
proti terenu, pod
nivojem talne vode
talna voda, visoka
voda
Vse vrste zemljine, zgradb in
gradbenih konstrukcij
Od zunaj
pritiskajoča voda
DIN 18195-6
del 8
Ker je objekt v celoti pod nivojem končne ureditve, ga je potrebno projektirati skladno s 6.
delom standarda SIST DIN 18195 – poglavje 8 – Izvedba izolacije proti pritiskajoči vodi,
kot to prikazuje preglednica 4.
Glede na zahteve iz standarda moramo pri projektiranju hidroizolacije z bitumenskimi
varilnimi trakovi upoštevati naslednje dele standarda:
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 51
SIST DIN 18195-2 – Materiali,
SIST DIN 18195-3 – Zahteve za podlago in obdelava materialov (vgrajevanje),
SIST DIN 18195-6 – Tesnjenje pred pritiskajočo zunanjo vodo in pronicajočo vodo, ki
zastaja – Dimenzioniranje in izvedba,
SIST DIN 18195-9 – Preboji, prehodi, priključki in zaključki,
SIST DIN 18195-10 – Zaščitne plasti in varovalni ukrepi.
6.3.1 Izbira ustreznega materiala
Na podlagi znanih podatkov in zahtev iz Pravilnika o zaščiti objektov pred vlago oziroma v
tem primeru pred pritiskajočo vodo moramo najprej izbrati material, ki bo zadostil
zahtevam. V našem primeru bi izbrali izvedbo z varjenimi bitumenskimi trakovi.
Material in število potrebnih slojev za naš primer izberemo skladno s standardom SIST
18195-6 – izdelava hidroizolacije proti pritiskajoči vodi, na podlagi preglednice 5.
Preglednica 5: Število potrebnih slojev glede na višino hidrostatičnega pritiska
Zap. Št. 1 2
1 Globina Minimalno število slojev in vrsta materiala
2 Do 4 m 2 sloja z nosilcem iz poliestra
3 Pod 4 do 9 m 3 sloji z nosilcem iz poliestra
4 1 sloj z nosilcem iz poliestra
+ sloj z nosilcem bakrene folije
5 Pod 9 m 2 sloja z nosilcem iz poliestra
+ sloj z nosilcem bakrene folije
Na podlagi preglednice 5 se odločimo za materiale slovenskega proizvajalca FRAGMAT
in sicer:
IZOTEKT T4 (hidroizolacijski bitumenski trak z nosilcem iz steklene tkanine) – 2
sloja
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 52
- BITALBIT AL V4 (hidroizolacijski bitumenski trak z nosilcem iz aluminijaste
folije) – 1 sloj
Oba izbrana materiala ustrezata zahtevam o izbiri ustreznega materiala po standardu SIST
18195 – del 2 – tabela 3.
6.3.2 Zahteve pri izvedbi hidroizolacije iz bitumenskih varilnih trakov
Za kakovostno izvedbo hidroizolacije z bitumenskimi varilnimi trakovi je potrebno
skladno s 3. delom standarda SIST DIN 18195 podlago kakovostno pripraviti oz.
pregledati.
Priprava podlage
Podlaga, na katero bomo vgradili hidroizolacijo, mora biti trdna, ravna, brez lukenj, suha in
čista. Pri delu v zimskem času moramo posebno pozornost nameniti morebitni zamrznjeni
podlagi, na katero ne smemo vgrajevati hidroizolacije.
Posamezne odprtine, kot so razpoke, dilatacije in manjše poglobitve večje od 5 mm,
morajo biti z ustrezno malto. Odprtine in neravnine velikosti do 5 mm pa moramo zatesniti
z gosto bitumensko maso ali izravnati s tankoslojno malto. Na območju robov
konstrukcijskih elementov moramo le te ustrezno zaobliti ali v primeru notranjih vogalov
(stik temeljna plošča – stena) le te ustrezno zapolniti z malto ali bitumensko maso.
Pri izvedbi hidroizolacije s pomočjo bitumenskih trakov moramo nivojske prehode površin
hidroizolacije med seboj kar se da izravnati in zmanjšati na minimum.
Zahteve pri vgradnji varilne bitumenske hidroizolacije
Bitumenske trakove je potrebno znotraj posamezne površine polagati v isti smeri in v
ustreznem zamiku. Na spojih se morajo prekrivati v širini minimalno 80 mm, na križanjih
in priključkih pa minimalno 100 mm.
Trakove varilne bitumenske hidroizolacije lahko vgrajujemo na 2 različna načina,
določena v standardu (poglavje 6.2), glede na zahteve v projektu in površine izvedbe
(horizontalno, vertikalno) in sicer:
Vgrajevanje z ognjem
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 53
Pri postopku z ognjem moramo na podlago nanesti dodaten sloj lepilne mase iz bitumna v
zadostnih količinah, katera mora biti enakomerno porazdeljena po celotni površini. Pred
lepljenjem trakov bitumna je potrebno sloj bitumna z dovodom toplote raztopiti in trdno
navite trakove bitumna nalepiti v lepilno maso. Pri navpičnih ali strmo nagnjenih
površinah se lahko vgrajuje bitumenske trakove maksimalne širine do 0,75 m, razen če
dela izvajamo s pripomočkom, kateri omogoča vgrajevanje večjih širin.
Vgrajevanje z varjenjem
Izvajamo na način, da moramo za kakovostno spajanje podlage in bitumenskih trakov le te
zadostno zagreti, kakor tudi podlago, na katero pritrjujemo bitumenski trak. Med podlago
in trakom mora po celotni dolžini nastati sloj tekočega raztopljenega bitumna, tako da
bitumen na robovih trakov izstopa. Odvečen bitumen moramo takoj površinsko razporediti.
Za širine posameznih trakov pri izvedbi vgradnje veljajo ista priporočila kot pri zgornjem
postopku (vgrajevanju z ognjem).
6.3.3 Zaščitne plasti varilne bitumenske hidroizolacije
Po izvedbi bitumenske hidroizolacije je le to potrebno ustrezno zaščititi pred morebitnimi
mehanskimi in vremenskimi vplivi za predvideno življenjsko dobo objekta. Uporabljeni
zaščitni materiali morajo biti kompatibilni z bitumensko hidroizolacijo.
Zaščitna plast mora biti prosto položena in tako ločena oz. nelepljena na plast izvedene
bitumenske hidroizolacije. Zaščitne plasti morajo biti pri višinskih prehodih in prebojih
prekinjene (upoštevati zadosten odmik) in prekrite, da v življenjski dobi ali v času gradnje
ne pride do poškodb hidroizolacije pri morebitnem premikanju zaščitnih plasti.
V našem primeru lahko izvedemo zaščito skladno z zahtevami standarda SIST 18195 – del
10 in sicer z naslednjimi materiali:
Zaščitni sloj iz betona
- Minimalna debelina 50 mm.
- Pri vertikalnih površinah potrebno armiranje.
- Minimalna trdnost betona vsaj C8/10, pri armiranju C12/15.
Zaščitni sloj iz malte
- Minimalna debelina 20 mm kategorije II. ali III.
Zaščitni sloj iz betonskih plošč
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 54
- Položeno v malto ali pesek granulacije 4/8 mm.
- Minimalna skupna debelina vsaj 50 mm.
Zaščitni sloj iz umetnih mas
- Uporaba EPS ali XPS.
- Predhodno dovoljenja investitorja.
6.4 Izvedba hidroizolacije s sintetično folijo
Za izvedbo hidroizolacije objekta zbirni bazen odpadnih vod je bila prvotno predvidena
sintetična folija. V tem poglavju bomo preverili ustreznost izbire materiala Sikaplan 20
WP 1100-20HL glede na zahtevan standard SIST DIN 18195.
Pri izvedbi hidroizolacije s sintetičnimi folijami standard za objekt zahteva, da moramo pri
projektiranju in izvedbi upoštevati iste dele standarda, kot smo jih upoštevali pri varilnih
bitumenskih trakovih.
6.4.1 Izbira ustreznega materiala
Sintetična folija Sikaplan WP je homogena tesnilna membranska folija debeline 2 mm na
osnovi polivinilklorida (PVC-P), z 0,6 mm debelim signalnim slojem. Sintetična folija ni
združljiva z bitumenskimi ali plastičnimi (razen PVC) hidroizolacijskimi materiali.
Izbrani material v PZI projektu je v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 18195 – 2.del
in sicer po tabeli 4 – Umetne mase in sintetične folije vrstica 5 – Mehki PVC nezdružljiv z
bitumnom.
Predvidena sintetična folija v PZI dokumentaciji je izbrana ustrezno, kot je to zahtevano v
tabeli 4 – 2. stolpec (standard 18195) in sicer, da mora zadostiti pogojem v standardu SIST
EN 13967.
Debelina sintetične folije Sikaplan ustreza tudi zahtevam standarda po minimalni debelini
(18195-6, tabela 5 – minimalna debelina hidroizolacije) glede na višino hidrostatičnega
tlaka.
6.4.2 Zahteve pri vgradnji sintetičnih folij
Za kvalitetno izvedbo hidroizolacije s sintetično folijo moramo upoštevati navodila iz 3.
dela standarda SIST DIN 18195.
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 55
Priprava podlage
Pri pripravi in pregledu podlage, na kateri bomo izvajali hidroizolacijo iz sintetičnih
trakov, moramo upoštevati navodila omenjena v poglavju 5.3.2 – Priprava podlage pri
izvedbi z varilnimi bitumenskimi trakovi.
Zahteve pri vgradnji sintetičnih folij
Za vgradnjo sintetičnih tesnilnih folij je v standardu določena minimalna širina prekrivanja
v vzdolžni in prečni smeri, katera mora biti široka vsaj 5 cm pri izvedbi z varjenjem in
minimalno 8 cm pri stikovanju trakov z lepljenjem.
Pri izvedbi horizontalne hidroizolacije s sintetično folijo Sikaplan le to ohlapno položimo
na vnaprej ustrezno pripravljeno podlago in jo ustrezno ploskovno obremenimo.
Vgradnja sintetične folije na vertikalne površine se izvede z ohlapnim polaganjem le te na
predhodno pripravljeno podlago, na katero jo je potrebno ustrezno pritrditi. Za pritrjevanje
sintetične folije, točkovno ali linijsko, uporabimo mehanska sredstva ali samolepilne
trakove. Pritrdilna sredstva morajo biti iz ustreznih materialov, predpisanih s strani
proizvajalcev.
6.4.3 Zaščitne plasti sintetične folije
Izvedba zaščite hidroizolacije se mora izvesti skladno z zahtevami, že opisanimi pri
bitumenskih varilnih trakovih (poglavje 5.3.3).
V našem primeru je bila predvidena zaščita sintetične folije na objektu Zbirni bazen
odpadnih vod v naslednji sestavi:
Horizontalne površine (sestava gledano noter proti zunaj):
- beton C8/10 – 5 cm,
- geotekstil – 300 g/m2,
- PVC folija,
- sintetična folija – Sikaplan,
- geotekstil – 500 g/m2.
Vertikalne površine (sestava gledano noter proti zunaj):
- geotekstil – 500 g/m2,
- sintetična folija – Sikaplan,
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 56
- geotekstil – 500 g/m2,
- eksturdiran poliestiren – 5 cm.
Predvidena zaščita sintetične folije ustreza zahtevam iz standarda SIST 18195 – del 10.
6.5 Izvedba hidroizolacije po sistemu bele kadi
Pri izvedbi hidroizolacije objekta po sistemu bele kadi moramo že v fazi projektiranja
objekta določiti zahteve investitorja po zahtevani vodoneprepustnosti objekta. V ta namen
moramo upoštevati vse dejavnike pri uporabi tesnilnih materialov in betonskih mešanic. V
nadaljevanju bomo predstavili projektiranje in konstruiranje bele kadi po avstrijskih
smernicah OBV- Weiße Wannen.
6.5.1 Klasifikacija objekta glede na zahtevano vodoneprepustnost
Najprej je potrebno določiti razred hidrostatičnega pritiska, kateri deluje na objekt. Razred
določimo po preglednici 6.
Preglednica 6: Razredi hidrostatičnega pritiska na konstrukcijo
Razred vodnega
pritiska Opis
W0 vodni pritisk 0–1,0 m
W1
vodni pritisk >1,0–5,0
m
W2
vodni pritisk >5,0–10,0
m
W3
vodni pritisk >10,0–
20,0 m
W4 vodni pritisk >20,0 m
Glede na projektirano višino hidrostatičnega tlaka v=11,65 m, obravnavani objekt spada v
razred W3.
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 57
Razred tesnosti konstrukcije moramo skupaj z investitorjem določiti po tabeli 1 (poglavje
4), po kateri izberemo potreben razred za kvalitetno rabo objekta v celotni življenjski dobi.
Objekt lahko na podlagi tabele uvrstimo v razred A2, kar pomeni, da mora ustrezati
naslednjim zahtevam:
Objekt je lahko v notranjosti rahlo vlažen.
Lahko so vidna posamezna vizualno določljiva lesketajoča vlažna mesta na površini.
Merjenje količine odtekajoče vode ni možno.
1 % površine konstrukcijskega elementa je lahko vlažen.
Vodne lise na betonski površini konstrukcijskega elementa se posušijo.
Po izbranih razredih hidrostatičnega pritiska in zahtevanemu razredu tesnosti objekta
določimo stopnjo konstrukcije po sliki 39.
Slika 48: Diagram za določitev konstrukcijskega razreda objekta (vir: Waisse-wanne)
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 58
Skladno z diagramom na sliki 48 obravnavani objekt spada v konstrukcijski razred Kon1.
Zahteve podane za določen konstrukcijski razred so prikazane v preglednici 7.
Preglednica 7: Razredi konstrukcije (vir: Waisse-wanne)
Konstrukci
jski razred
Minimalna
debelina AB
elementa [m]
Dimenzioniranje z
upoštevanjem
vsiljenosti
Dimenzioniranje z
upoštevanjem
obtežbe
Standard
betona
Druge konstrukcijske zahteve
Kons > 0,45 glej sliko 4/5 Omejitev širine
razpoke na
<0,15mm
BS1 Maksimalna dolžina konstrukcijskih
elementov: razmike
med: - dilatacijskimi stiki, prostorskimi stiki:
<15m
- delovnimi stiki v stenah: <10m
Vgradnja drsnih folij za ločitev zunanje
lupine od notranje, eventuelno predvideti
prednapenjanje ali dvojen tesnilne trakove za
stike, izogibati se višinskim skokom in
paziti, da zaradi kontakta z okolico ne pride
do oviranja premikov
Kon1 > 0,25 do 3 m
vodnega pritiska
glej sliko 4/6 Omejitev širine
razpoke na <0,20
mm
BS H, BS1 Priporočljive dolžine konstrukcijskih
elementov: razmiki med: - dilatacijskimi
stiki, prostorskimi stiki: 15–30 m -
delovnimi stiki v stenah <15 m. Višinske
skoke izvesti kot rampe pod kotom 30 st..
Priporoča se vlaganje ločilnih folij. Izvedba
tempraturnih in skrčitvenih polj. pri izvedbi
kot sovprežni sistem (tesno zobčasta
povezava z zunanjo steno) dolžina bloka
<40,0 m.
> 0,35 m do 20
m vodnega
pritiska
>0,60 m nad 20
m vodnega
pritiska
BS1
Kon2 > 0,25 do 3 m
vodnega pritiska
glej sliko 4/7 Omejitev širine
razpoke na <0,20
mm
BS H, BS2 Priporočljive dolžine konstrukcijskih
elementov: razmiki med: - dilatacijskimi
stiki, prostorskimi stiki: 30–60 m -
delovnimi stiki v stenah < 15 m. Dovoljen je
kontak z okolico, delitev bloka pri
spremmebah prečnih prerezov oz togosti,
višinske skoke je treba konstrukcijsko
upoštevati( izvedba v obliki rampo pod
kotom 30 st., ločevanje itd.) Izvedba
temparaturnih in skrčitvenih polj
> 0,30 nad 3 m
vodnega pritiska
BS2
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 59
Za obravnavani objekt iz zgornje tabele pridobimo naslednje podatke glede na razred
konstrukcije:
Minimalna debelina konstrukcijskega elementa mora znašati 35 cm.
Širina razpoke mora biti manjša od 0,2 mm in temu moramo prilagoditi armaturo.
Upoštevati standard betona BS1.
Ni potrebna izvedba dilatacijskih stikov.
Izvedba delovnih stikov v stenah na minimalno vsakih 15 m.
Ni potrebna izvedba temperaturnih in skrčitvenih polj.
V naslednjih poglavjih bomo predstavili dimenzioniranje:
Minimalna potrebna armatura (omejitev širine razpok).
Tesnilni trakovi na delovnih stikih.
Sestava betonske mešanice.
6.5.2 Dimenzioniranje
Armatura ( razpoke)
Avstrijske smernice - Waisse-wanne za lažje določanje minimalnega preseka potrebne
armature v konstrukcijskih elementih prikazuje na različnih diagramih. Diagrami so
narejeni na osnovi standarda SIST EN 1992. Diagrami prikazujejo minimalno potrebno
armaturo glede na izbran konstrukcijski razred (izbrana dovoljena širina razpoke), izbrano
debelino elementa (ta mora biti večja od predlagane v smernicah, prikazanih v tabeli za
določitev razreda konstrukcije – preglednica 7) in debelino zaščitnega sloja armature.
Armatura pri armiranju konstrukcijskih elementov mora tvoriti mrežo z maksimalnim
okencem 15 cm med posameznimi armaturnimi palicami.
Skladno z napotki podanimi v smernicah in na podlagi predhodno določenih podatkov o
razredu konstrukcije moramo konstrukcijske elemente za obravnavani objekt armirati
minimalno z armaturnimi palicami fi 14 mm na medosni razdalji 15 cm v obeh smereh.
Odčitek je prikazan na sliki 49, kateri ustreza izbranemu razredu konstrukcije in debelini
zaščitnega sloja armature.
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 60
Slika 49: Minimalna armatura omejitev razpok za razred konstrukcije Kon1 (Wk=0,20
mm), zaščitni sloj armature c=4,0 cm (vir: Waisse-wanne)
Tesnilni trakovi
Za izvedbo tesnjenja objekta na delovnih, dilatacijskih in navideznih stikih lahko le to
izvedemo na različne načine, kot je to prikazano v poglavju 4, kjer je že podrobno
predstavljena izvedba tesnjenja navedenih stikov.
Avstrijske smernice za izvedbo objektov po sistemu bele kadi predvidevajo uporabo
tesnilnih trakov iz različnih materialov, kateri se uporabljajo v različnih vrstah stikov in
principih tesnjenja ter so prikazani v preglednici 8.
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 61
Preglednica 8: Tabela tesnilnih materialov in tesnilnih principov
Material Princip
tesnjenja
Spajanje med
trakovi
Uporaba
trakov ( glede
na tip stika)
Zahteve
PVC-P,
Termoplastični
labirint termično,
varjenje
dilatacijski,
delovni
natezna trdnost : >8N/mm2;
raztezek pri pretrganju: >300 %;
raztezek pri pretrganju (- 20C):
>200 %; odpornost: pred trajno
vodo, komunalno vodo, sol,
razredčene anorganske kisline in
baze, bitumen, kurilnemu olju,
gorivu
Elastomerni
(naravni,
sintetični)
labirint vulkanizacija dilatacijski,
delovni
PVC/NBR,
Kombinirani
polimeri
labirint termično,
varjenje
dilatacijski,
delovni
Pločevine z
nanosom ali brez
vključevalni varjenje,
lepljenje,
prekrivanje
Delovni Kvaliteta jekla S235
Nabrekajoči
trakovi
stiskanja čelno, bočno
prekrivanje
delovni, Stopnja nabrekanja: min 200 %;
materialne lastnosti: - ni pralno, -
ni krhko
Injecirne cevke zapolnjevanje prečno
prekrivanje
delovni,
dilatacijski( v
kombinaciji z
ostalimi
trakovi)
Lepljenji trakovi lepljenje zvar dilatacijski,
delovni
Dodatne zahteve pri negativnem
pritisku: Natezna trdnost
>4N/mm2; Raztezek pri pretrgu
400 %; odpornost: pred trajno
vodo, komunalno vodo, sol,
razredčene anorganske kisline in
baze; začasno proti : bitumnu,
kurilnemu olju, gorivu, etanolu,
metanolu, nafti
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 62
Dimenzioniranje tesnilnih trakov za izvedbo tesnjenja izvedemo skladno s preglednicama 9
in 10, kateri se razlikujeta glede na vrsto stika:
Delovni stiki
Preglednica 9: Potrebne karakteristike tesnilnih trakov za delovne stike
Razred vodnega
pritiska Razred spoja Material
Minimalna
širina [cm]
Minimalna
debelina [mm]
W0 / W1 1
PVC;
PVC/NBR 24 3,5
Elastomer 24 8
Pločevina 30 2
Nabrekajoči
trak 2 7
W2/ W3 2
PVC;
PVC/NBR 32 4,5
Elastomer 32 8
Pločevina 35 2
W4
3
PVC;
PVC/NBR 50 6
Elastomer 50 10
Pločevina 50 2
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 63
Dilatacijski stiki
Preglednica 10: Potrebne karakteristike tesnilnih trakov za diltacijske stike
Trakovi za izvedbo notranjih dilatacijskih stikov
Razred vodnega
pritiska
Razred
tesnilnega
traku Material
Minimalna
širina [cm]
Minimalna
debelina [mm]
W0 / W1 1
PVC;
PVC/NBR 24 4
Elastomer 24 9
W2/ W3 2
PVC;
PVC/NBR 32 5
Elastomer 32 12
Elastomer/
pločevina 32 10/1
W4 3
PVC;
PVC/NBR 50 6
Elastomer 50 13
Elastomer/
pločevina 50 12/1
Za obravnavani primer objekta skladno z določenim razredom konstrukcije smo po
preglednici 9 odčitali tudi razred tesnilnega traku, ki je odvisen od razreda vodnega pritiska
in zahtevanega razreda tesnosti. V našem primeru moramo uporabiti tesnilne trakove,
kateri spadajo v 2. razred tesnilnih trakov.
Za tesnjenje delovnih stikov obravnavanega objekta lahko skladno s preglednico 9
uporabimo tesnilne trakove iz naslednjih materialov in dimenzij:
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 64
PVC; NBR dimenzije 320/4,5 mm,
elastomerni dimenzij 320/8 mm,
pločevinasti dimenzij 350/2 mm.
6.6 Tehnološka primerjava izvedbe na objektu Zbirni bazen odpadnih vod
V primerjavi med posameznimi sistemi bomo v nadaljevanju prikazali tehnološko razliko
med posameznimi sistemi, skladno s predvideno izvedbo v zgornjih treh poglavjih.
Primerjava se bo prikazala na osnovi dejanskega izvedenega sistema po beli kadi in
projektiranega sistema po črni kadi z uporabo sintetične folije Sikaplan WP 1100.
V nadaljevanju bomo primerjali izvedbo posameznega sistema glede na porabo materiala
in časa.
6.6.1 Poraba materiala
Izvedba po sistemu bele kadi – dejanska izvedba objekta
V preglednici 11 je prikazana dejanska poraba tesnilnega materiala, kateri je bil uporabljen
za izvedbo kompletnega objekta Zbirni bazen odpadnih vod. Seveda bi lahko prišlo do
nekaterih razlik pri količini porabljenega materiala, ki pa so odvisne od terminskega plana
izvedbe, velikosti in tehnologije opažev.
Preglednica 11: Količina porabljenega materiala pri izvedbi tesnjenja po sistemu bele kadi
Podlaga izvedbe Potreben material
Enota
mere Količina
horizontalni delovni
stiki
Pločevina širine 350 mm z obojestranskim
nanosom m' 142,70
Nabrekajoči trak m' 165,30
vertikalni delovni
stiki Črna pločevina širine 350 mm
m' 70,20
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 65
Izvedba po sistemu črne kadi z uporabo sintetične folije – prvotni PZI načrti
V preglednici 12 je prikazana poraba materiala, na osnovi PZI projektne dokumentacije.
Preglednica 12: Količina porabljenega materiala pri izvedbi tesnjenja po sistemu črne kadi
z uporabo sintetične folije
Podlaga izvedbe Potreben material Enota mere Količina
Horizontalne površine
(sestava gledano noter
proti zunaj):
Beton C8/10 – deb. 5 cm m3 52,09
Geotekstil – 300 g/m2 – 10 % prekrivanja m2 1.146,04
Sintetična folija – Sikaplan WP 1100 –
2,5% prekrivanje m2 1.067,90
Geotekstil – 500 g/m2 – 10 % prekrivanja m2 1.146,04
Vertikalne površine (
sestava gledano noter
proti zunaj):
Geotekstil – 500 g/m2 – 10 % prekrivanja m2 1.101,96
Sintetična folija – Sikaplan WP 1100 –
2,5 % prekrivanja m2 1.026,82
Geotekstil – 500 g/m2 – 10% prekrivanja m2 1.101,96
Eksturdirani poliestiren (XPS) – deb. 5
cm m2 1.001,78
Kot je razvidno iz preglednic 11 in 12, je velika razlika med uporabljenimi materiali med
izvedbo hidroizolacije objekta po sistemu bele kadi in izvedbo le te s sintetično folijo. Pri
izvedbi hidroizolacije po sistemu črne kadi je potrebna večja količina materiala, za kar so
potrebni zadostni ustrezni skladiščni prostori, da potreben material ustrezno skladiščimo.
6.6.2 Časovna primerjava
Izvedba po sistemu bele kadi - dejanska izvedba objekta
Preglednica 13 prikazuje dejansko porabljen čas, potreben za izvedbo vgradnje trakov v
delovne stike na objektu, skladno s PZI dokumentacijo in pravili vgradnje.
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 66
Preglednica 13: Poraba časa za vgradnjo tesnilnih trakov po sistemu bele kadi
Podlaga
izvedbe potreben material
Enota
mere Količina
poraba časa/EM
[ura]
poraba časa –
komplet [ura]
KV
delavec
PK
delavec
KV
delavec
PK
delavec
- horizontalni
delovni stiki
Pločevina širine 350
mm z obojestranskim
nanosom m' 142,70 0,15 0,15 21,41 21,41
Nabrekajoči trak m' 165,30 0,08 0,08 13,22 13,22
- vertikalni
delovni stiki
Črna pločevina širine
350 mm m' 70,20 0,15 0,15 10,53 10,53
SKUPAJ
URE: 45,16 45,16
Izvedba po sistemu črne kadi z uporabo sintetične folije – prvotni PZI načrti
V preglednici 14 je prikazana poraba časa hidroizolacije objekta po sistemu črne kadi z
uporabo sintetične folije, skladno z veljavnimi normativi.
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 67
Preglednica 14: Poraba časa za izvedbo sistema črne kadi z uporabo sintetične folije
Potreben material Enota
mere
Količina normativ poraba časa/EM
[ura]
poraba časa- komplet
[ura]
KV
delave
c
PK
delavec
KV
delavec
PK
delavec
Beton C8/10 – deb. 5
cm
m3 52,09 GNG 2.368 1,6 1,6 83,35 83,35
Geotekstil – 300 g/m2
– 10 % prekrivanja
m2 1.146,04 GNG 3.726 0,05 0,00 57,30
Sintetična folija –
Sikaplan WP 1100 –
2,5% prekrivanje
m2 1.067,90 OZS-
Krovsko-
kleparska
dela
0,384 0,384 410,07 410,07
Geotekstil – 500 g/m2
– 10 % prekrivanja
m2 1.146,04 GNG 3.726 0,05 0,00 57,30
Geotekstil – 500 g/m2
– 10 % prekrivanja
m2 1.101,96 GNG 3.726 0,05 0,00 55,10
Sintetična folija –
Sikaplan WP 1100 –
2,5 % prekrivanja
m2 1.026,82 OZS-
Krovsko-
kleparska
dela
0,384 0,384 394,30 394,30
Geotekstil – 500 g/m2
– 10% prekrivanja
m2 1.101,96 GNG 3.726 0,05 0,00 55,10
Plast eksturdiranega
poliestirena (XPS) –
deb. 5 cm
m2 1.001,78 GNG 3.712 0,13 0,13 130,23 130,23
SKUPAJ URE: 1.017,95 1.242,75
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 68
Poraba časa, kot je razvidno iz preglednic 13 in 14, je pri izvedbi hidroizolacije po sistemu
črne kadi bistveno večja – 22-krat – kar pomeni dodaten strošek delovne sile in daljšo
gradnjo. Poleg navedenih podatkov izvedba hidroizolacije po sistemu bele kadi ni toliko
odvisna od vremenskih pogojev kot izvedba s sintetično folijo.
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 69
7 ZAKLJUČEK
Hidroizolacija stavbe, ceste ali predorov je eden izmed pomembnejših sklopov gradnje
objekta. Sama kakovost bivanja, življenjska doba in uporabnost objekta so zelo odvisni od
kvalitetne hidroizolacije in njene kvalitetne vgradnje. Izbira sistema hidroizolacij je
odvisna od vrste in lege objekta in ekonomske analize.
V diplomskem delu sta prikazana dva različna sistema tesnjenja objektov in sicer sistem
bele kadi in sistem črne kadi. Oba sistema imata svoje prednosti in slabosti, katere moramo
upoštevati že v fazi načrtovanja objekta.
Zaradi strmenja k vedno cenejšim in hitrejšim izvedbam objektov, je pomembna tudi izbira
ustreznega sistema izvedbe hidroizolacije. V tem primeru se kot optimalna izbira izkaže
sistem bele kadi. Tesnjenje po sistemu bele kadi lahko izvedemo hitreje in ekonomsko
ugodneje, kar je prikazano in opisano v poglavju 5.6.
Kadar je potrebno zagotoviti nizko relativno vlažnost prostorov v objektu, pa se objekt
tesni po sistemu črne kadi, ki pa zahteva v fazi izvedbe več časa, ugodne pogoje dela in je
tudi ekonomsko dražja varianta.
Poseben poudarek obeh sistemov moramo nameniti kvalitetni vgradnji tesnilnih
materialov, katerega morajo izvajati ustrezno kvalificirani delavci in v skladu z navodili
proizvajalcev hidroizolacijskih materialov.
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 70
8 VIRI, LITERATURA
- Standard SIST EN 1026:2008 – Beton 1. del: specifikacija, lastnosti, proizvodnja in
skladnost
- Standard SIST EN 12390-8 – Preizkušanje strnjenega betona – 8. del – Odpornost
proti prodoru vode
- Tehnološki elaborat Primorje – Objekt: BLOK 6 v TE Šoštanj – Glavni tehnološki
objekt ( TE-2011-05-25/A6)
- Hohmann, Rainer 2011 – Joint sealing in water-resistant concrete structures,
Stuttgart : Fraunhofer IRB Verlag, 2011
- Kubal, Michael T., 2008 – Construction waterproofing handbook, New York,
McGraw-Hill
- Gradbenik: revija za gradnjo, sanacije in gradbene materiale, Hidroizolaciji
moramo nameniti vso pozornost – Roman Kunič, letnik 2014 – april, str 22–23
- Gradbeni vestnik: glasilo Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije;
Projektiranje in izvajanje za vodo nepropustnih konstrukcij po sistemu "belih kadi"
/ Miroslav Premrov, julij 2003, str. 162–170
- Wasserundurchlässige Betonbauwerke – Weiße Wannen, 2009, Wien,
österreichische vereinigung für beton- und bautechnik
- Standard SIST DIN 18195 – 1–10, Splošno pojmi, namen posameznih vrst izolacije
- Gradbenik – Hidroizolaciji moramo nameniti vso pozornost, Roman Kunič, april
2010 str. 22–23/2010
- Joint sealing in water-resistant concrete structures
- Gradbenik: revija za gradnjo, sanacije in gradbene materiale – Izvedba
hidroizolacije z bitumenskimi trakovi, Ema Kemperle, letnik 2012 – marec, str.
18–19
- Gradbenik: revija za gradnjo, sanacije in gradbene materiale – Načrtovanje in
izvedba vodoneprepustnih objektov po principu »bele kadi« (1. del), Zdeslav
Jamšek, letnik 2013 – marec, str. 9– 12
- Gradbenik: revija za gradnjo, sanacije in gradbene materiale – Načrtovanje in
izvedba vodoneprepustnih objektov po principu »bele kadi« (2. del), Zdeslav
Jamšek, letnik 2013 – marec, str. 51– 54
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 71
- Gradbenik: revija za gradnjo, sanacije in gradbene materiale – Načrtovanje in
izvedba vodoneprepustnih objektov po principu »bele kadi« (3. del), Zdeslav
Jamšek, letnik 2013 – marec, str. 39– 42
- Gradbenik: revija za gradnjo, sanacije in gradbene materiale – Načrtovanje in
izvedba vodoneprepustnih objektov po principu »bele kadi« (4. del), Zdeslav
Jamšek, letnik 2013 – marec, str 42– 46
- Tehnični informator – SCT Ljubljana, Tehnologija gradnje AB konstrukcij po
sistemu »bela kad«, Magdalena Kramberger, številka 74, november 2009, str. 4– 13
- Svet Mapei, Hidroizolacije iz sintetičnih folij, Dejan Šomoši, številka 21/2012 –
str 11– 16
- Svet Mapei, Hidrozaščita vkopanih delov stavb, Peter Žargi, številka 18/2011 – str.
11– 16
- Gradbenik: revija za gradnjo, sanacije in gradbene materiale – Hidroizolacije in
stanovanjska gradnja, Ema Kemperle, letnik 2010 – april, str. 8– 9
- Gradbenik: revija za gradnjo, sanacije in gradbene materiale – Hidroizolacije s
tekočimi membranami na bazi poliuretanov, Marko Gubanc, letnik 2010 – april,
str.10– 11
- Gradbenik: revija za gradnjo, sanacije in gradbene materiale – Hidroizolacije
kesonske konstrukcije,Lespatex, letnik 2010 – april, str. 12– 13
- Gradbenik: revija za gradnjo, sanacije in gradbene materiale – Tesnjenje delovnih
stikov s pločevinastimi trakom, Aleš Strupeh, letnik 2010 – april, str. 16– 17
- Gradbenik: revija za gradnjo, sanacije in gradbene materiale – Štirideset let
proizvodnje varilnih bitumenskih trakov v Sloveniji, letnik 2011 – marec, str. 72–
74
- Gradbenik: revija za gradnjo, sanacije in gradbene materiale – Hidroizolacija s
polimerno cementnimi materiali, letnik 2008 – maj, str. 170– 172
- Šporin S., 2014, Zagotavljanje vodotesnosti komunalnih objektov, diplomsko delo,
Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo
- Levačić I., 2010, Tehniška in ekonomska primerjava med » belo in črno kadjo« za
zaščito pred vdorom vode v podzemne prostore, diplomsko delo, Maribor,
Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 72
- Brezovnik J., 2012, Tehnologija izvedbe podzemne parkirne hiše kongresni trg v
Ljubljani, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo
Internetni viri:
- http://svn.sika.com/
- http://www.lespatex.si/index.php
- http://www.sies.si/solutions/details/volteco
- http://www.gi-zrmk.si/
- http://www.zaps.si/img/admin/file/izobrazevanje/arhiv%202009/HIDROIZOLACIJ
E-ZRMK-2009-ZBORNICA%20-%202.pdf
- www.mapei.si
- www.fragmat.si
- www.volteco.com
- www.uk.graceconstruction.com
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 73
9 PRILOGE
9.1 Seznam slik
Slika 1: Lepljenje stikov z vročim zrakom (vir: Lespatex) ................................................... 6
Slika 2: Pritrdila za pritrjevanje sintetične folije (vir: Sika) .................................................. 6
Slika 3: Položena folija pred izvedbo armiranja talne plošče (vir: Sika) .............................. 7
Slika 4: Varjenje bitumenske hidroizolacije na betonsko površino (vir: Fragmat) ............... 8
Slika 5: Izvedena hidroizolacija iz samolepilnih bitumenskih trakov (vir: Lespatex) .......... 9
Slika 6: Vgrajena bentonitna membrana na vertikalni steni prvotno namenjeni varovanju
gradbene jame (vir: Voltex) ......................................................................................... 10
Slika 7: Točkovno pritrjevanje bentonitne membrane (vir: Voltex) ................................... 10
Slika 8: Čepasta folija in način spajanja folije (vir: Lespatex) ............................................ 11
Slika 9: Skica in slika zunanjega tesnilnega traku (vir: Sika) ............................................. 21
Slika 10: Skica in slika notranjega PVC tesnilnega traku (vir: Sika) .................................. 22
Slika 11: Prefabricirani fazonski kosi zunanjih in notranjih PVC tesnilnih trakov (vir: Sika)
..................................................................................................................................... 22
Slika 12: Varjeni zunanji PVC tesnilni trak (vir: Sika) ....................................................... 23
Slika 13: Vgrajen pločevinasti trak v horizontalni stik temeljna plošča- stena (vir:
Lespatex) ..................................................................................................................... 23
Slika 14: Podrobna sestava injektirne cevke (vir: Joint sealing in water-resistant concrete
structures) .................................................................................................................... 24
Slika 15: Skica pravilno vgrajene injektirne cevke (vir: Joint sealing in water-resistant
concrete structures) ...................................................................................................... 25
Slika 16: Skica in slika pravilne vgradnje injektirne cevke v kombinaciji z tesnilnim
trakom (vir: Joint sealing in water-resistant concrete structures) ................................ 26
Slika 17: Notranji in zunanji PVC tesnilni trak na stiku talna plošča- talna plošča (vir:
Sika) ............................................................................................................................. 27
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 74
Slika 18: Skica in slika pravilno vgrajenega PVC tesnilnega traku v stiku temeljna plošča-
stena (vir: Fugaplast) ................................................................................................... 28
Slika 19: Skica vgradnje tesnilne pločevine (vir: Primorje Ajdovščina) ............................ 29
Slika 20: Nabrekajoči trak pred in po reagiranju z vodo (betonom) (vir: Volteco) ............ 30
Slika 21: Skica pravilne vgradnje iniciatorja v betonsko steno (vir: Sika) ......................... 31
Slika 22: Iniciator pred vgradnjo betona v stene (vir: Joint sealing in water-resistant
concrete structures) ...................................................................................................... 31
Slika 23: Notranji in zunanji dilatacijski PVC trak (vir: Lespatex) .................................... 32
Slika 24: Pravilna vgradnja notranjega dilatacijskega traku (vir: Lespatex) ....................... 32
Slika 25: Spojka za pritrditev dilatacijskega tesnilnega traku (vir: Lespatex) .................... 33
Slika 26: Notranji in zunanji tesnilni trak za stikanje obstoječe konstrukcije z novo
konstrukcijo (vir: Sika) ................................................................................................ 33
Slika 27: Plastična ali kovinska prebojna cev s prirobnico (vir: Doyma) ........................... 34
Slika 28: Vlaknocementna prebojna cev (vir: Doyma) ....................................................... 34
Slika 29: Izvedba preboja na mestu horizontalnega tesnilnega traku (vir: Joint sealing in
water-resistant concrete structures) ............................................................................. 35
Slika 30: Prostorski pogled, prerez in slika tesnilne manšete (vir: Doyma) ........................ 35
Slika 31: Izvedba tesnitve mikroarmiranega distančnika namenjenega za vezavo opažev
(vir: Sigi) ..................................................................................................................... 36
Slika 32: Primeri pravilno in nepravilno stikanj PVC tesnilnih trakov (vir: Joint sealing in
water-resistant concrete structures) ............................................................................. 37
Slika 33: Varjen pločevinast trak na delovnem stiku (vir: Joint sealing in water-resistant
concrete structures) ...................................................................................................... 38
Slika 34: Skica pravilnega stikovanja s spojnimi klenami (vir: Joint sealing in water-
resistant concrete structures) ....................................................................................... 38
Slika 35: Stikovanje traku z bitumenskim nanosom (vir: Joint sealing in water-resistant
concrete structures) ...................................................................................................... 39
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 75
Slika 36: Različne oblike prefabriciranih križanj tesnilnih trakov (vir: Sika) ..................... 39
Slika 37: Stik PVC traku s tesnilno pločevino (vir: Lespatex) ............................................ 40
Slika 38: Skica priključitve vertikalnega in horizontalnega tesnilnega traku (vir: Primorje
Ajdovščina) .................................................................................................................. 40
Slika 39: Nepravilno skladiščenje tesnilnih trakov na gradbiščni deponiji (vir: Joint sealing
in water-resistant concrete structures) ......................................................................... 41
Slika 40: Razmik med pločevinastim in PVC trakom- možen prehod vode (vir: Joint
sealing in water-resistant concrete structures) ............................................................. 41
Slika 41: Ostanki lesa, umazanije na delovnem stiku (vir: Joint sealing in water-resistant
concrete structures) ...................................................................................................... 42
Slika 42: Pravilna in nepravilna pozicija tesnilnih reber (vir: Joint sealing in water-resistant
concrete structures) ...................................................................................................... 42
Slika 43: Izmik tesnilnega traku iz predvidene linije (vir: Joint sealing in water-resistant
concrete structures) ...................................................................................................... 43
Slika 44: Prevrnjena tesnilna rebra (vir: Joint sealing in water-resistant concrete structures)
..................................................................................................................................... 43
Slika 45: Nepravilno pritrjen dilatacijski PVC trak s žičnikom (vir: Joint sealing in water-
resistant concrete structures) ....................................................................................... 44
Slika 46: Možnost preboja armaturne palice skozi tesnilni trak (vir: Joint sealing in water-
resistant concrete structures) ....................................................................................... 44
Slika 47: Nekontaktno prilaganjanje injektirne cevke na obstoječo betonsko površino (vir:
Joint sealing in water-resistant concrete structures) .................................................... 45
Slika 48: diagram za določitev konstrukcijskega razreda objekta (vir: Waisse-wanne) ..... 57
Slika 49: Minimalna armatura omejitev razpok za razred konstrukcije Kon1 (Wk=0,20
mm), zaščitni sloj armature c=4,0 cm (vir: Waisse-wanne) ........................................ 60
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 76
9.2 Seznam preglednic
Preglednica 1: Razredi zahtevane vodoneprepustnosti ....................................................... 19
Preglednica 2: Minimalna debelina konstrukcijskih elementov .......................................... 20
Preglednica 3: Stopnja odpornosti betona proti prodoru vode ............................................ 46
Preglednica 4: Razvrstitev hidroizolacije glede na vrsto tal in vrste obremenitve z vodo
(SIST DIN 18195-1. del) ............................................................................................. 50
Preglednica 5: Število potrebnih slojev glede na višino hidrostatičnega pritiska ............... 51
Preglednica 6: Razredi hidrostatičnega pritiska na konstrukcijo......................................... 56
Preglednica 7: Razredi konstrukcije (vir: Waise – wanne) ................................................. 58
Preglednica 8: Tabela tesnilnih materialov in tesnilnih principov ...................................... 61
Preglednica 9: Potrebne karakteristike tesnilnih trakov za delovne stike ........................... 62
Preglednica 10: Potrebne karakteristike tesnilnih trakov za diltacijske stike ...................... 63
Preglednica 11: Količina porabljenega materiala pri izvedbi tesnjenja po sistemu bele kadi
..................................................................................................................................... 64
Preglednica 12: Količina porabljenega materiala pri izvedbi tesnjenja po sistemu črne kadi
z uporabo sintetične folije ........................................................................................... 65
Preglednica 13: Poraba časa za vgradnjo tesnilnih trakov po sistemu bele kadi ................. 66
Preglednica 14: Poraba časa za izvedbo sistema črne kadi z uporabo sintetične folije ....... 67
9.3 Naslov študenta
Rok Pevec
Slatina pri Ponikvi 10
3232 Ponikva
Tel.: 041-886-860
PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO
VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 77
e-mail: [email protected]
9.4 Kratek življenjepis
Rojen: 4. 2. 1989
Šolanje:
- 1995–2003. Osnovna šola Blaža Kocena Ponikva - 2003–2007 Šolski center Celje - 2007-2015 Fakulteta za Gradbeništvo, Univerza v Mariboru,