Regionalna in urbana politika
POROČILO O SPLETNEM JAVNEM POSVETOVANJU
PREMAGOVANJE OVIR V OBMEJNIH REGIJAH
APRIL 2016
21. SEPTEMBER – 21. DECEMBER 2015
PRAVNO OBVESTILONe Evropska komisija ne katera koli oseba, ki nastopa v njenem imenu, ne prevzema odgovornosti za uporabo podatkov v tej publikaciji ali za kakršne koli napake, ki se lahko pojavijo kljub skrbni pripravi in preverjanju.
Ta publikacija ne odraža nujno mnenja ali stališč Evropske unije.
Europe Direct je služba za pomoč pri iskanju odgovorovna vprašanja v zvezi z Evropsko unijo
Brezplačna telefonska številka (*):00 800 6 7 8 9 10 11
(*) Nekateri operaterji mobilne telefonije ne omogočajo dostopa do številk 00 800 ali pa te klice zaračunajo
Več informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu(http://europa.eu).
Luksemburg: Urad za publikacije Evropske unije, 2016
Evropska komisija, Generalni direktorat za regionalno in mestno politikoREGIO DG 02 – KomuniciranjeGa. Ana-Paula LaissyAvenue de Beaulieu 11160 Bruselj
ISBN: 978-92-79-57383-5 (print)ISBN: 978-92-79-57388-0 (PDF)doi:10.2776/6359 (print)doi:10.2776/44548 (PDF)
Ilustracija na naslovnici: © iStockphoto
© Evropska unija, 2016Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.
Printed in Belgium
POROČILO O SPLETNEM JAVNEM POSVETOVANJU
PREMAGOVANJE OVIR V OBMEJNIH REGIJAH
21. SEPTEMBER – 21. DECEMBER 2015
V S E B I N A
PREDGOVOR. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
POGLAVJE 1 : METODOLOGIJA JAVNEGA POSVETOVANJA IN TEGA POROČILA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6
POGLAVJE 2 : PROFIL I ANKET IRANCEV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
POGLAVJE 3 : OV IRE NA POTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
POGLAVJE 4 : OP IS OVIR IN PREDLAGANIH REŠITEV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
POGLAVJE 5 : POGLEDI NA ČEZMEJNO SODELOVANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30
POGLAVJE 6 : SKLEPI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34
VEČ O TEM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
PREDGOVOR
Vesela sem, da lahko predstavim rezultate
spletnega javnega posvetovanja o premago-
vanju ovir v obmejnih regijah, ki smo ga začeli
septembra 2015 na Dunaju in v Bratislavi.
Posvetovanje je bilo odprto tri mesece, pre-
jetih pa je bilo 623 odgovorov, ki jih analizira
in povzema to poročilo.
Cilj tega javnega posvetovanja ob upošteva-
nju mnenj državljanov, organizacij, podjetij
in javnih organov iz obmejnih regij Evropske
unije je bil ugotoviti, katere so glavne ovire
v čezmejni interakciji, ter opredeliti možne
rešitve za te ugotovljene ovire.
To javno posvetovanje je del širše dejavno-
sti, znane kot „Pregled čezmejnega sodelova-
nja“, in je pravzaprav eden izmed njenih treh
stebrov. Pregled čezmejnega sodelovanja se
je začel v počastitev 25. obletnice naložb EU
v programe „Interreg“, ki se dejavno izvajajo po
vsej Uniji. Kljub tako dolgi tradiciji čezmejnega
sodelovanja so še vedno prisotne težave, neka-
terih med njimi, na primer pravnih in upravnih
ter jezikovnih ovir, pa ni mogoče rešiti zgolj
s sredstvi programa Interreg.
Zato Generalni direktorat Komisije za regio-
nalno in mestno politiko (GD Regio) namerava
s pomočjo tega pregleda preučiti različne vrste
ovir, ki še vedno obstajajo, in možne rešitve
zanje. Druga dva stebra tega pregleda vklju-
čujeta strokovno študijo, katere namen je popi-
sati mejne ovire, ter študije primerov, ki želijo te
ovire ponazoriti, izvajajo pa se tudi vrste delav-
nic za zainteresirane strani na isto temo.
Ker ne želim že na tem mestu razkriti vseh
rezultatov in vam pokvariti nadaljnjega bra-
nja, vam lahko samo povem, da so odzivi
potrdili obstoj številnih pomembnih vprašanj,
s katerimi se je GD Regio že dobro seznanil
v svoji dolgoletni izkušnji s čezmejnim sode-
lovanjem v okviru programa Interreg.
Primer: anketiranci jasno kažejo na težave
v zvezi s čezmejno mobilnostjo delavcev,
obdavčevanjem in dostopnostjo, ki so temeljni
vidiki življenja ob meji, vendar nanje pogosto
negativno vpliva ravno obstoj pravnih in/ali
upravnih ovir. Morda še bolj presenetljivo pa
je, da pomenijo jezikovne razlike za mnoge
anketirance obremenitev v sosedskih odnosih.
Državljani in organizacije zato glasno pozi-
vajo k spodbujanju učenja jezikov in kulturnih
izmenjav, ki bi bile precej bolj prepoznavne.
Pregled čezmejnega sodelovanja se bo
nadaljeval do začetka leta 2017, ko bodo
ključne ugotovitve in priporočila predsta-
vljena v dokumentu o ključnih vprašanjih. Do
takrat pa vas vabim, da si preberete zani-
mive ugotovitve v tem poročilu in o njih tudi
premislite.
Corina Creţu Evropska komisarka za
regionalno politiko
5
6
JAVNO POSVETOVANJE
Spletno javno posvetovanje Evropske komi-
sije o premagovanju ovir v obmejnih regijah se
je začelo 21. septembra 2015 in je trajalo tri
mesece do 21. decembra 2015. Izvajalo se je
s pomočjo spletnega vprašalnika, ki je vključe-
val kombinacijo zaprtih in odprtih vprašanj, na
voljo pa je bil prek orodja EUSurvey v 23 jezi-
kih EU.
Anketa je zajemala notranje obmejne regije
Evropske unije in obmejne regije med državami
EU ter državami Evropskega združenja za prosto
trgovino (EFTA) in Evropskega gospodarskega
prostora (EGP). Državljane, organizacije podjetja
in javne organe EU iz obmejnih regij je pozvala,
da posredujejo svoja mnenja o še vedno priso-
tnih ovirah pri čezmejni interakciji ter predlagajo
rešitve za njihovo premagovanje. To poročilo
povzema in analizira njihove odgovore.
Po začetku posvetovanja, ki ga je odprla komi-
sarka Creţu, je bila organizirana „potujoča kam-
panja“, v katero je bilo vključeno višje vodstvo
iz Generalnega direktorata za regionalno in
mestno politiko (GD Regio), namen pa je bil
podpreti to dejavnost. Kampanja je obiskala
enajst obmejnih regij iz vse EU (1).
Skupaj je bilo prejetih 623 odgovorov na sple-
tni vprašalnik. Hkrati je bil vzpostavljen naslov
aktivnega poštnega predala (2), da bi anketi-
ranci lahko pošiljali dokumente (kot so poročila,
članki in informativni listi) neposredno po elek-
tronski pošti. Triintrideset anketirancev je pos-
lalo gradivo v poštni predal, od tega jih je 21
posredovalo dodatne informacije po tem, ko so
že odgovorili na vprašalnik.
Anketiranci so lahko izbirali, kako naj bodo nji-
hovi odgovori objavljeni. Možnosti so bile:
Ɔ da dovolijo GD Regio, da objavi njihove
odgovore v celoti, vključno z njihovimi
osebnimi podatki: to možnost je izbralo
30 % anketirancev,
Ɔ da dovolijo GD Regio, da objavi njihove
odgovore anonimno: to možnost je izbralo
46 % anketirancev,
Ɔ da zavrnejo objavo svojih odgovorov,
vendar dovolijo GD Regio, da odgovore
uporabi za analitične namene: to mož-
nost je izbralo 23 % anketirancev.
Odgovori oseb, ki so se strinjali z objavo, so
na vpogled na spletnem mestu GD Regio.
POGLAVJE 1 Metodologija javnega posvetovanja in tega poročila
7
Premagovanje ovir v obmejnih regijah | POGLAVJE 1: Metodologija javnega posvetovanja in tega poročila
METODOLOGIJA V TEM POROČILU
Ne glede na pogoje za objavo odgovorov, je
bilo pri pripravi tega poročila upoštevanih
vseh 623 prispevkov k spletnemu vprašalniku,
ki bodo vključeni tudi v nadaljnjo analizo. Pri-
spevki, prejeti prek aktivnega poštnega pre-
dala, bodo prav tako obdelani in upoštevani
pri nadaljnjem delu v okviru Pregleda čezmej-
nega sodelovanja. Slednji niso povzeti v tem
poročilu, saj so se razlikovali po naravi, zna-
čaju in obsegu, zato jih je bilo težje primerjati
s strukturiranimi odgovori na vprašalnik.
Poglavje 2 analizira odgovore na niz vpra-
šanj za „določanje profila“, da bi se zagoto-
vil pregled glavnih značilnosti anketirancev:
identiteta, kraj izvora, čezmejna dejavnost in
splošna seznanjenost s čezmejnim sodelova-
njem. Poglavje 3 analizira glavne vrste ovir,
s katerimi se soočajo anketiranci, in opa-
žene razlike glede na različne profile anke-
tirancev. V poglavju 4 je poseben poudarek
namenjen odgovorom na odprta vprašanja
o opisu ovir in iskanju rešitev. Poglavje 5
analizira mnenja, ki so jih izrazili anketiranci
v zvezi z razvojem čezmejnega sodelovanja
v njihovi regiji v zadnjem desetletju. Pog-
lavje 6 predstavlja glavne sklepe, oblikovane
na podlagi prejetih odgovorov na vprašalnik.
8
POGLAVJE 2 Profili anketirancev
IDENTITETA IN KRAJ IZVORA
Med vsemi 623 odgovori na vprašalnik tvorijo
posamezniki največjo skupino anketirancev,
saj predstavljajo skoraj 50 % skupnega šte-
vila anketirancev (glejte sliko 1).
Druga največja skupina, ki predstavlja skoraj
eno četrtino anketirancev, so osebe, ki odgo-
varjajo v imenu javnih organov. Med temi
je velika večina (več kot osem od desetih)
regionalnih ali lokalnih organov z obmejnih
območij, kot so občine, okrožni sveti, pro-
vince in regije. Ostali so pretežno nacionalni
organi (zlasti oddelki ministrstev) in posame-
zni programi Interreg.
Poleg tega je 13 % anketirancev odgovarjalo
v imenu organizacije. Te organizacije lahko
uvrstimo v niz različnih kategorij, med drugim
so to agencije za regionalni razvoj, podjetni-
ške in industrijske konfederacije, fundacije in
obmejne mreže/obmejne informacijske službe.
Če seštejemo, so podjetja in samozapos-leni skupaj prispevali manj kot 10 % odgo-
vorov. Akademske in raziskovalne ustanove
tvorijo manjšo skupino z 2 % odgovorov. Šest
prispevkov, ki predstavljajo približno 1 % vseh
odgovorov, je prispelo iz vseevropskih interes-
nih skupin.
Zelo majhen delež anketirancev (3 %) pa je
izbralo možnost „drugo“. V večini primerov
so bili ti tesneje povezani z javnimi organi
ali organizacijami na splošno, na primer
občinskimi sveti, agencijami za urbanistično
načrtovanje ali evropskim združenjem za teri-
torialno sodelovanje (EZTS). Nekateri posa-
mezniki, ki so pred tem sodelovali v različnih
vrstah dejavnosti čezmejnega sodelovanja, so
se prav tako odločili, da svoje odgovore uvr-
stijo v to kategorijo.
0 50 100 150 200 250 300
48%Kot posameznik
Kot samozaposleni 2%
V imenu vseevropske interesne skupine 1%
V imenu podjetja/zasebne družbe 7%
V imenu javnega organa 23%
V imenu organizacije 13%
V imenu akademske/raziskovalne ustanove 2%
Drugo 4%
Slika 1: Vprašalnik izpolnjujem:
9
Premagovanje ovir v obmejnih regijah | POGLAVJE 2: Profili anketirancev
Kot prikazuje slika 2, velik delež odgovorov pri-
haja iz omejenega števila držav. Približno polo-
vica odgovorov prihaja samo iz štirih držav:
Nemčije, Francije, Romunije in Poljske. Neka-
tere države so slabo zastopane: pri 15 državah
je število anketirancev manjše od deset.
Zelo visoko udeležbo anketirancev iz neka-
terih držav bi bilo mogoče delno pojasniti s
številom meja in intenzivnostjo dejavnosti čez-
mejnega sodelovanja ter financiranjem. To bi
lahko veljalo na primer za Nemčijo, ki na kop-
nem meji na kar devet držav, sodeluje v 12
programih Interreg A in privlači precejšen delež
sredstev Interreg.
V drugih državah, kot je Romunija, pa število
notranjih meja ali programov sodelovanja
ne more biti edino pojasnilo za veliko število
odgovorov. Razlog za večjo udeležbo bi lahko
bila izrazito močna komunikacijska prizade-
vanja v državi.
POVEZAVE ANKETIRANCEV Z OBMEJNIMI REGIJAMI
Namen prvih vprašanj je bil opredeliti pro-
fil anketirancev in zlasti njihovo razmerje
z mejami EU. Vsi, ki so prispevali k posveto-
vanju, so bili po pričakovanjih dokaj dobro
seznanjeni z mejami EU:
Ɔ več kot osem od desetih posameznikov in podjetij, ki so poslali odgovore v okviru
posvetovanja, imajo v obmejni regiji pre-
bivališče ali sedež (84 %),
Ɔ več kot šest od desetih organizacij je strokovno vključenih v čezmejno sode-lovanje ali v področje, na katerem prispe-vajo k zmanjševanju mejnih ovir (64 %);
29 % jih je odgovorilo, da niso strokovno
vključeni v takšne dejavnosti, ostali pa niso
posredovali nobenega odgovora.
Slika 2 (3): Država prebivališča oz. sedeža anketiranca
36 24
3
148
22 8
24
65
422
6 11 12 23
8
48
15
43
2 2 2 2 2 2 19
6 8 11 7 7 31
0 20 40 60 80
100 120 140 160
DE FR PL RO BE
N.R.
BG
ES
NL EE
IT SK
PT HU
LU
UK EL AT SE CH
Drugo LV
FI IE DK CZ
HR LT
MT SI NO
10
Vprašalnik je anketirancem tudi dal mož-
nost, da opredelijo, kako pogosto prečkajo
meje kot posamezniki, samozaposleni ali
v imenu podjetij. Rezultat na sliki 3 kaže,
da je čezmejna mobilnost med anketiranci
zelo pogosta.
Več kot ena polovica anketirancev prečka
mejo vsaj enkrat na mesec. Približno ena
tretjina jo prečka enkrat na teden ali pogo-
steje. Samo 7 % anketirancev je odgo-
vorilo, da mejo prečkajo redko ali nikoli.
Z drugimi besedami, več kot devet od dese-
tih anketirancev je torej vsaj nekajkrat na
leto vključenih v interakcije z drugo stranjo
meje. Ta zelo visoka stopnja mobilnosti (4)
potrjuje, da so vprašanja v zvezi z mejami
zelo pomembna v vsakodnevnem življenju
anketirancev.
28%
33%
5% 2% 14%
18%
Vsak dan
Vsak teden
Vsak mesec
Občasno
Redko Nikoli
0 50 100 150 200 250
Drugo
Prostočasne dejavnosti
Obiskovanje prijateljev in/ali družine
Nakupovanje blaga in/ali storitev
Izobraževanje
Poslovna pot
Zaposlitev
Za posameznike, samozaposlene in podjetja: kako pogosto prečkate mejo?
Iz katerega razloga prečkate mejo?
28%
33%
5% 2% 14%
18%
Vsak dan
Vsak teden
Vsak mesec
Občasno
Redko Nikoli
0 50 100 150 200 250
Drugo
Prostočasne dejavnosti
Obiskovanje prijateljev in/ali družine
Nakupovanje blaga in/ali storitev
Izobraževanje
Poslovna pot
Zaposlitev
Za posameznike, samozaposlene in podjetja: kako pogosto prečkate mejo?
Iz katerega razloga prečkate mejo?
Slika 3: Pogostost prečkanja meja
Slika 4: Razlogi za prečkanje meje
11
Premagovanje ovir v obmejnih regijah | POGLAVJE 2: Profili anketirancev
Druga pomembna informacija vsebuje raz-
loge za prečkanje meje. Posamezniki, pod-
jetja in organizacije so lahko izbrali po več
razlogov, zaradi katerih običajno prečkajo
mejo, zato skupno število teh ni 623.
Najpogostejši razlog za prečkanje meje so
prostočasne dejavnosti in turizem, kar sta
navedla skoraj dva od petih anketirancev.
Ta kategorija vključuje turistična potovanja
ali hobije.
Drugi najpogostejši razlog za prečkanje meje
je nakupovanje blaga in/ali storitev, ki ga je
navedla več kot ena četrtina anketirancev.
V vprašalniku je bilo navedeno, da ta kate-
gorija vključuje tudi uporabo storitev, kot je
zdravstvena oskrba.
Obiskovanje prijateljev in/ali družine je raz-
log za prečkanje meje za približno eno petino
anketirancev, kar poudarja pomen čezmejne
mobilnosti za socialno interakcijo.
Zaposlitev, poslovne poti in predvsem izobra-
ževanje so razmeroma manj pogosti razlogi.
Vendar če slednje tri kategorije združimo
(in če se upošteva, da so anketiranci lahko
izbrali več razlogov za potovanje), se pokaže,
da so štirje od desetih anketirancev izbrali
vsaj enega od teh treh razlogov za prečka-
nje meje. Pri izbiri kategorije „drugo“ se je
v večini primerov to nanašalo na dejavno-
sti, ki so bodisi močno povezane s kategorijo
zaposlitve ali dejansko sodijo vanjo.
Kar zadeva splošno seznanjenost z dejav-nostmi čezmejnega sodelovanja, anketiranci
kažejo zelo visoko stopnjo te seznanjenosti:
89 % jih pravi, da poznajo takšne dejavno-
sti v svoji regiji, samo 11 % pa pravi, da jih ne
poznajo. Čeprav je nekoliko manjši delež anke-
tirancev (81 %) navedel, da so že slišali za
evropsko teritorialno sodelovanje oz. Interreg,
je to še vedno visok odstotek (5).
Eno izmed pojasnil za tolikšno, na splošno
visoko, poznavanje je, da precejšnje število
anketirancev navaja, da so bili tako ali drugače
vključeni v neko strukturo čezmejnega sode-
lovanja. Sem sodijo organizacije, ki se ukvar-
jajo s čezmejnim sodelovanjem na splošno,
ter ustanove, ki so neposredno vključene
v upravljanje programa Interreg.
12
Eden najpomembnejših ciljev spletnega jav-
nega posvetovanja je bil zbrati mnenja
o mejnih ovirah ter predloge za njihovo pre-
magovanje. Zato so vprašanja, ki od anketi-
rancev zahtevajo, da opredelijo pomembne
ovire v njihovi regiji, še posebej pomembna.
Ta analiza je predstavljena v treh korakih:
prvi je predstavitev splošnega pregleda odgo-
vorov. Sledi ugotavljanje določenih trendov,
pri čemer se profili anketirancev povezujejo
z danim odgovorom. Na koncu, v poglavju 4,
je vsaka kategorija ovir podrobneje analizi-
rana, ločeno pa so predstavljene tako značil-
nosti ovir kot predlagane rešitve.
POGOSTOST OVIRE
Kot kaže slika 5, za anketirance predstavljajo
največjo težavo pravne in upravne ovire: več
kot polovica anketirancev v teh ovirah vidi
veliko težavo za svojo regijo. Naslednje so
jezikovne ovire: te so pomembne za več kot
eno tretjino anketirancev. Tik za njimi so ome-
njene fizične ovire, ki jih navaja skoraj ena tre-
tjina anketirancev.
Tem trem najpogostejšim oviram tesno sle-
dijo interes javnih organov za sodelovanje in
ekonomske razlike, pri čemer vsako od teh
ovir navaja 29 % anketirancev. Za primer-
javo, družbeno-kulturne razlike in pomanj-
kanje zaupanja so se pokazali kot manj
pomembni, navaja pa jih 20 % oziroma 12 %
anketirancev.
POGLAVJE 3 Ovire na poti
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%
Da Ne Nimam mnenja/Ne vem
Other14%
Fizične ovire32%
Jezikovne ovire38%
Pravne in upravneovire
53%
Pomanjkanje zaupanja12%
Ekonomske razlike29%
Družbeno-kulturne razlike20%
Interes javnih organovza sodelovanje
29%
Drugo14%
Slika 5: Pomembnost in pogostost ovir
13
Premagovanje ovir v obmejnih regijah | POGLAVJE 3: Ovire na poti
Večina odgovorov iz kategorije „Drugo“ zajema
vidike, ki jih je mogoče povezati z vnaprej
opredeljenimi kategorijami, zlasti fizičnimi ovi-
rami, različnimi pravnimi in upravnimi ovirami
ter pomanjkanjem interesa za čezmejno sode-
lovanje. Nekateri odgovori iz kategorije „drugo“
zajemajo tudi vprašanja, ki bi lahko štela
za medsektorska, na primer pomanjkanje
dostopa do informacij, pomanjkanje skupne
strukture čezmejnega sodelovanja in omejen
dostop do čezmejnih podatkov. Druga vpraša-
nja se nanašajo na zadeve, povezane z mediji/
IKT, kot so geo-blokiranje, tarife za gostovanje
in pomanjkanje čezmejnih medijskih hiš.
OVIRE GLEDE NA SPLOŠNE VRSTE ANKETIRANCEV
Natančnejši pregled rezultatov kaže, da neka-
tere vrste anketirancev pogosteje omenjajo
določene ovire, in sicer v skladu s tremi različ-
nimi razsežnostmi:
KATEGORIJA ANKETIRANCA
Prva razsežnost je povezava med vrstami anke-
tirancev (zlasti posamezniki, podjetja, organi-
zacije in javni organi) ter izbiro ustreznih ovir.
Kot je prikazano na preglednici zgoraj, je mogoče videti več zanimivih različic, na
primer:
Ɔ fizične ovire je navedla manj kot ena
desetina podjetij, večji poudarek pa jim
namenjajo posamezniki, javni organi in
organizacije,
Ɔ jezikovne ovire pogosteje navajajo organi-
zacije in javni organi v primerjavi s posa-
mezniki in podjetji,
Preglednica 1: Vrste anketirancev in izbranih ovir
Fizi
čne
ovir
e
Jezi
kovn
e ov
ire
Prav
ne in
upr
avne
ov
ire
Pom
anjk
anje
za
upan
ja
Ekon
omsk
e ra
zlik
e
Dru
žben
o-ku
ltur
ne
razl
ike
Inte
res
javn
ih
orga
nov
za
sode
lova
nje
Vrste anketirancev
Kot posameznik 30 % 28 % 47 % 12 % 33 % 17 % 37 %
V imenu podjetja/zasebne družbe 9 % 31 % 33 % 9 % 20 % 27 % 18 %
V imenu javnega organa 41 % 52 % 59 % 10 % 22 % 23 % 14 %
V imenu organizacije 36 % 53 % 79 % 20 % 35 % 27 % 31 %
14
Ɔ pravne in upravne ovire so bolj povezane
s posamezniki, javnimi organi in organiza-
cijami kakor s podjetji,
Ɔ posamezniki in organizacije so bolj kritični
do pomanjkanja interesa javnih organov
za sodelovanje kot pa podjetja in sami
javni organi.
POGOSTOST PREČKANJA MEJE (6)
Drug način preučevanja rezultatov je ana-
liza razmerja med izbranimi ovirami in pogo-
stostjo prečkanja meje.
Na podlagi spodnje preglednice je mogoče
sklepati, da pogosteje kot oseba prečka mejo, manjša je verjetnost, da bo kot oviro v obmejnih regijah navedla ravno pomanjkanje zaupanja. Enako je mogoče
sklepati v primeru jezikovnih ovir in družbe-
no-kulturnih razlik, a z nekaj manjšimi odsto-
panji. Te je treba previdno tolmačiti, saj ni
mogoče ugotoviti prisotnosti ali „smeri“ vzroč-
nosti. Na primer, ali ljudje menijo, da je jezik
manjša ovira, ker pogosto prečkajo mejo (in
poznajo jezik sosedov)? Ali pa prečkajo mejo
pogosto ravno zato, ker se ne srečujejo z jezi-
kovnimi ovirami? V vsakem primeru je te trende
mogoče spremljati in preučevati.
Nasprotno pa velja, da pogosteje kot oseba prečka mejo, večja je verjetnost, da bo kot oviro v obmejnih regijah navedla pravne in upravne ovire. Ena od možnih
razlag za to je, da se s pogostostjo potovanj
povečujejo možnosti za soočanje s takšnimi
ovirami, tj. tovrstne ovire se močneje občutijo
pri večji in pogostejši čezmejni mobilnosti (7).
Povezavo med pogostostjo prečkanja meja in
fizičnimi ovirami, ekonomskimi razlikami ali
interesom javnih organov za sodelovanje je
težje pojasniti, saj ni niti jasna niti linearna.
Fizi
čne
ovir
e
Jezi
kovn
e ov
ire
Prav
ne in
upr
avne
ov
ire
Pom
anjk
anje
za
upan
ja
Ekon
omsk
e ra
zlik
e
Dru
žben
o-ku
ltur
ne
razl
ike
Inte
res
javn
ih
orga
nov
za
sode
lova
nje
Pogostost prečkanja meje
Vsak dan 40 % 19 % 69 % 4 % 44 % 15 % 37 %
Vsak teden 32 % 29 % 65 % 4 % 35 % 13 % 37 %
Vsak mesec 24 % 28 % 42 % 10 % 25 % 19 % 29 %
Občasno 24 % 31 % 29 % 16 % 28 % 17 % 33 %
Redko ali nikoli 31 % 38 % 35 % 27 % 35 % 38 % 46 %
Preglednica 2: Pogostost prečkanj in izbrane ovire
15
Premagovanje ovir v obmejnih regijah | POGLAVJE 3: Ovire na poti
NAMEN PREČKANJA MEJE (8)
Zanimiva je tudi primerjava ovir, ki so jih
izbrali anketiranci, in razlogov, zaradi katerih
prečkajo mejo.
S tega vidika so razlike manj jasne, možne
pa so nekatere splošne ugotovitve:
Ɔ Zdi se, da pravne in upravne ovire močno
občutijo vse kategorije anketirancev in
da so samo nekoliko manj pomembne za
tiste, ki mejo prečkajo zaradi prostočasnih
dejavnosti.
Ɔ Pomanjkanje zaupanja na splošno velja
za manj pomembno oviro, še manj pa je
pomembna za tiste anketirance, ki mejo
prečkajo zato, da bi obiskali prijatelje in/
ali družino.
Ɔ Anketiranci, ki prečkajo mejo iz tega raz-
loga, pogosteje od drugih kategorij kot oviro
navedejo interes javnih organov za sodelo-
vanje (ali pomanjkanje tega interesa).
Fizi
čne
ovir
e
Jezi
kovn
e ov
ire
Prav
ne in
upr
avne
ov
ire
Pom
anjk
anje
za
upan
ja
Ekon
omsk
e ra
zlik
e
Dru
žben
o-ku
ltur
ne
razl
ike
Inte
res
javn
ih
orga
nov
za
sode
lova
nje
Namen prečkanja meje
Zaposlitev 36 % 29 % 55 % 11 % 35 % 13 % 29 %
Poslovna pot 26 % 32 % 54 % 13 % 32 % 20 % 32 %
Izobraževanje 30 % 28 % 53 % 9 % 40 % 23 % 30 %
Nakupovanje blaga in/ali storitev 24 % 27 % 52 % 10 % 28 % 19 % 32 %
Obiskovanje prijateljev in/ali družine 34 % 28 % 53 % 7 % 30 % 16 % 41 %
Prostočasne dejavnosti 25 % 28 % 46 % 12 % 28 % 18 % 32 %
Preglednica 3: Namen prečkanj in izbrane ovire
16
Anketiranci so morali v vprašalniku odgovoriti
na vrsto odprtih vprašanj o ovirah, ki se lahko
pojavijo v čezmejnih interakcijah v obmejnih
regijah.
Vsak anketiranec je lahko izbral največ tri
ovire, ki so po njegovem mnenju predstavljale
največ težav, nato pa jih je moral pojasniti
ter opisati obliko in vpliv teh ovir na njegovo/
njeno življenje. Predlagati je bilo mogoče tudi
rešitve. To poglavje analizira te vidike.
Opozoriti je treba, da je bila ta rubrika v vpra-
šalniku za anketirance neobvezna, zato se šte-
vilo posredovanih pojasnil razlikuje glede na
vrsto ovire. Na primer, približno štirje od dese-
tih anketirancev so govorili o dejanskih prime-
rih pravnih in upravnih ovir, medtem ko je samo
ena desetina posebej navedla primere (pomanj-
kanja) interesa javnih organov za sodelovanje
ter rešitve za to oviro, in sicer kljub temu, da jo
za pomembno šteje 29 % anketirancev.
PRAVNE IN UPRAVNE OVIRE
Kot je navedeno spodaj, so pravne in upravne
ovire najpogosteje omenjena ovira, ki jo za
pomembno šteje več kot polovica vseh anke-
tirancev (53 %).
Ovire
Kar izstopa v odgovorih, je to,
da je zaposlitev kot splošna
tema glavna skrb, ki je povezana s pravnimi
in upravnimi ovirami. Anketiranci so jasno
izrazili, da se je zaradi pravnih in uprav-nih ovir težje zaposliti na eni strani meje, živeti pa na drugi.
Ta težava je povezana s številnimi vidiki. Ena
od najpogosteje omenjenih skrbi je nepri-znavanje dosežene izobrazbe in poklicnih kvalifikacij. Kljub napredku pri usklajevanju
na tem področju iskalci zaposlitve trdijo, da se
pogosto spopadajo s pomanjkanjem znanja
delodajalcev o tuji izobrazbi. Nekateri gredo
celo tako daleč, da govorijo o dejanski dis-
kriminaciji pri dostopu do zaposlitve na drugi
strani meje.
Razlike v socialni varnosti ter pokojnin-skih in davčnih sistemih so tudi pogosto
navedene kot nekaj, kar predstavlja težko
breme za čezmejne delavce. V nekaterih
primerih ta vprašanja postavljajo delavce
v slabši položaj zaradi težav pri pridobiva-
nju ugodnosti ali različnih davčnih vprašanjih,
kar je vzrok za visoko raven negotovosti pri
zadevnih posameznikih.
POGLAVJE 4 Opis ovir in predlaganih rešitev
17
Premagovanje ovir v obmejnih regijah | POGLAVJE 4: Opis ovir in predlaganih rešitev
Splošna kompleksnost upravnih postop-kov je že sama po sebi pomenljiv vidik, ki
odvrača posameznike od tega, da bi delo
iskali čez mejo. Anketiranci včasih poudarjajo,
da delavci ne poznajo predpisov, ki veljajo
na drugi strani meje, in da so javne uprave
premalo seznanjene s položajem čezmejnih
delavcev. Čeprav je to mogoče na splošno pri-
pisati medsektorskemu problemu pomanjka-
nja informacij, se to še vedno pogosto navaja
kot posebna upravna ali pravna ovira.
Druge, bolj specifične regulativne težave, ki
jih navajajo nekateri anketiranci, so na pri-
mer predpisi za preprečevanje uporabe dela
na daljavo kot rešitve za čezmejne delavce,
zaradi katerega so postavljeni v slabši položaj
kot domači delavci.
Pomembno pa je tudi omeniti, da številni odgo-
vori kažejo tudi na boljši položaj čezmejnih
delavcev, saj imajo zaradi svoje mobilnosti lažji
dostop do nekaterih javnih storitev na obeh stra-
neh meje, na primer do zdravstvenega varstva.
„Zaradi različnih davčnih sistemov in sis-temov socialne varnosti se posamezniki znajdejo ujeti med več sistemi. Ker se zakonodaje razlikujejo med seboj, prihaja do okoliščin, v katerih je zaposlena oseba v obeh državah prikrajšana za ugodnosti, do katerih so sicer upravičeni državljani obeh držav.“ ( 9) „Pravne in upravne ovire ne spodbujajo ljudi k zaposlovanju v sosednjih regijah. Vse dodatne upravne formalnosti v zvezi s soci-alno varnostjo, davki itn. so za obmejne delavce zelo obremenjujoče.“ „Nekatera spričevala, ki jih oseba prejme v matični državi, ne veljajo v sosednji državi, kar pomeni, da ta oseba tam ne more opravljati istega poklica ali da bi prišlo do dodatnih stroškov pri pridobivanju ustre-znega spričevala v sosednji državi.“
Vendar zaposlitev ni edino področje, na kate-
rem prihaja do težav zaradi pravnih in uprav-
nih ovir. S temi ovirami se spopadajo tudi podjetja in podjetniki, čeprav se to podro-
čje omenja približno pol manj kot zaposlo-
vanje (razlog za to je lahko tudi ta, da so
približno polovico vseh odgovorov na posve-
tovanje poslali prav posamezniki). Razlike v tehničnih standardih in predpisih za proizvode ter nekatere storitve pred-stavljajo dejanske ovire za vstop na določene trge na drugi strani meja.
V primeru podjetij so pomembne tudi infor-macije in poznavanje pravnih in uprav-
nih predpisov, ki veljajo na drugi strani meje
(v smislu obdavčenja, zavarovanja, nesreč na
delovnem mestu itn.).
“Različno socialno, delovno, davčno pravo in pravo gospodarskih družb predstavlja oviro za čezmejne dejavnosti.“
18
„Različni standardi in nacionalni pred-pisi, vključno z nacionalnimi zahtevami glede preizkušanja (zlasti v Nemčiji) ovirajo čezmejno trgovino. […] V primeru zdravil pomenijo različne zahteve glede informa-cij, ki jih je treba navesti na embalaži, to, da iste embalaže ni mogoče uporabiti tudi v primerih, ko so zahteve glede jezika enake (npr. Švedska/Finska). Ovire ustvarjajo tudi dolgotrajni postopki odobritve.“
„Pravne in tehnične razlike preprečujejo francoskim družbam, da se prijavijo na nemške razpise.“
Na splošno so posebna vprašanja pravne in upravne narave, ki se pojavljajo naj-pogosteje in predstavljajo težave vsem kategorijam anketirancev, različni dav-čni sistemi in sistemi socialne varnosti, vključno s sistemi zdravstvenega varstva in pokojninskimi sistemi. Predstavljene so
kot glavne ovire za mobilnost delavcev.
V nekaterih odgovorih je poleg neusklajenosti
nacionalnih sistemov navedena tudi neustre-
zna usklajenost nacionalnih uprav, vključno
z nezdružljivimi upravnimi predpisi in težavami
pri prenosu informacij med sistemi. Poleg tega
so bile podane pripombe glede splošne nego-tovosti čezmejnih rešitev, pri čemer raz-
like v pravnih in upravnih pristojnostih ovirajo
možnosti širšega in bolj strukturiranega sode-
lovanja, ali pa prepoznane čezmejne rešitve
niso ustrezne za vse oblike sodelovanja (npr.
evropsko združenje za teritorialno sodelova-
nje). Ta vprašanja presegajo čezmejne uprave
in se dotikajo tudi nacionalnih, centraliziranih
zadev, čeprav se zdi, da jih najbolj občutijo tisti,
ki živijo v obmejnih regijah in pogosto prečkajo
mejo iz različnih razlogov.
“Če bi na primer izgubil službo, bi upravne formalnosti, ki bi jih moral opraviti, da bi lahko prejel nadomestilo za brezposelnost, trajale zelo dolgo. To velja za vse ustanove socialne varnosti, kar je v srednjeročnem in dolgoročnem smislu stresno.”
V odgovorih so pravne ovire opisane tudi kot ovire, ki prebivalce obmejnih regij kot potrošnike postavljajo v slabši polo-žaj pri kupovanju nekaterih vrst blaga in storitev ali kadar iščejo dostop do njih.
To še zlasti velja na naslednjih področjih:
Ɔ bančništvo: neugodni pogoji za odpira-
nje bančnih računov, dostop do potrošniških
posojil, zavarovanja, hipoteke na nepremič-
nine itn. na drugi strani meje ali nespreje-
manje nekaterih plačilnih sredstev. Nekateri
pravijo, da mora obmejni prebivalec imeti
bančni račun na obeh straneh meje zaradi
lažjega upravljanja vsakodnevnega življenja,
Ɔ telekomunikacije in pošta: tarife za gosto-
vanje mobilne telefonije, ovire pri dostopu
do naročnin na mobilno telefonijo v tujini,
posebne številke, ki so v tujini neveljavne,
geo-blokiranje na internetnih spletnih mestih
in visoki stroški poštnih storitev, ki ne upošte-
vajo geografske bližine,
Ɔ zdravstvene storitve: neusklajenost ali
pomanjkanje informacij o pogojih za dostop
do zdravstvenega varstva v tujini,
Ɔ prometni sektor: različne cene vozovnic
in sistemi, težave pri nakupovanju vozil
na eni strani in njihovi registraciji na drugi
strani meje.
19
Premagovanje ovir v obmejnih regijah | POGLAVJE 4: Opis ovir in predlaganih rešitev
Nekateri navajajo tudi neobstoj sporazumov
o delovanju služb za ukrepanje ob nesre-
čah in reševalnih služb na obeh straneh
meje (npr. reševalno vozilo ne sme prečkati
državne meje, da bi odpeljalo pacienta v naj-
bližjo bolnišnico).
Možne rešitve
Možne rešitve vključujejo: spod-bujanje večjega zbliževanja
regulativnih okvirov ali dogovorov, večje prožnosti in vzajemnih sporazumov, pove-čanje ustreznih ravni pristojnosti in zago-tavljanje več informacij za državljane, podjetja in organizacije.
Veliko število anketirancev navaja, da pravne
in upravne ovire ustvarjajo razlike pri izvaja-
nju predpisov EU (direktiv). Zavzemajo se za
boljšo koordinacijo in usklajevanje izva-janja regulativnih ureditev v obmejnih
regijah, na primer z obmejnimi presojami vpli-
vov zaradi spodbujanja večjega zbliževanja.
Več prožnosti se zahteva tudi za splošno izvajanje nacionalne/regionalne zakono-
daje v obmejnih regijah: večkrat je bila pre-
dlagana zamisel, da bi se obmejne regije
„osvobodile“ nacionalne zakonodaje ali pri-
lagodile razmeram obmejnih regij. Za iska-
nje najboljših rešitev za čezmejne regije bi po
mnenju nekaterih anketirancev morala obsta-
jati pravica do poskusov in izvajanja projektov,
ki niso vključeni v nacionalni regulativni okvir,
na primer s pilotnimi projekti.
„Če želite odstranjevati ovire, je treba stan-dardizirati regulativne ureditve, ki vplivajo na obe ozemlji. […] Za Evropsko komisijo je bistveno, da pripravi jasne smernice, ki bodo veljale enako za vse države.“
„Uskladite postopke: sklenite sporazume med državami članicami o socialni var-nosti, davčni ureditvi itn.“
„Povečati je treba vlogo svetovalnih orga-nov in združiti strokovno znanje, da bi se rešila posebna vprašanja, predlagane rešitve pa je treba posredovati ustreznim organom (npr. delovni skupini za obmejne delavce). Obstajati bi morala možnost uvedbe poskusnih klavzul na obmejnih
območjih. Projekti bi morali imeti mož-nost odstopanja od nacionalne zakono-daje ali standardov.“
„Določba v evropski zakonodaji o mož-nem odstopanju od nacionalnih pravnih predpisov v interesu smiselnih čezmejnih rešitev na področju regionalnega razvoja.“
V nekaj odgovorih se pojavlja vprašanje o upravnih pristojnostih: asimetrije med upravnimi strukturami na različnih stra-neh meje veljajo za oviro pri sodelovanju in
iskanju sporazumov.
Nekateri odgovori govorijo o interesu za
nadaljnji razvoj struktur, kot so evroregije in
EZTS, z omogočanjem bodisi večjih sredstev
ali večjih pooblastil za delovanje. Čeprav neka-
teri anketiranci v teh subjektih vidijo potenci-
alni vir trajnosti v čezmejnem sodelovanju, pa
se številnim zdijo premajhna po velikosti in
obsegu, da bi se lahko spopadla z vsemi seda-
njimi izzivi in priložnostmi: zato bi bilo treba
preučiti nove strukture.
20
„Zaradi različnih težavnih področij, od katerih nekatera vključujejo dolgotrajne procese in postopke, bi se zdelo, da dobro umeščene in dobro povezane čezmejne usta-nove nudijo najboljšo rešitev, saj so zmožne te težave prepoznati, jih reševati in po pot-rebi posredovati v reševanje naprej. […] Vendar se nekatere težave lahko rešijo samo na nacionalni ali evropski ravni. Ključna je subsidiarnost.“
Razlike v načinih delovanja uprav in pomanjka-
nje izmenjave informacij veljajo za vprašanja,
ki jih je delno mogoče reševati z razvojem na področju IT. Z večjo izmenjavo podat-
kov bi se lahko poenostavili postopki, spro-
stilo breme posameznikov in skrajšali včasih
dolgotrajni postopki. Predmet razprave je tudi
izmenjava dobre prakse na splošno.
„Tudi če uskladitev zakonodaje ni mogoča, bi nacionalne uprave (na primer na področju socialne varnosti) morale sode-lovati, da bi se poenostavili vsaj upravni postopki. Mogoče lahko nekatere postopke poenostavi tudi izmenjava podatkov.“
„Ustanoviti en sam urad, da bi se cen-tralizirali dokumenti, ki jih je treba pos-lati ustanovam za socialno varnost v obeh državah, da ljudem ne bi bilo treba obi-skovati več uradov (vsa komunikacija med ustanovami za socialno varnost poteka prek nas in včasih gre pogosto sem in tja, zato je veliko nesporazumov).“
Na koncu je pomembno poudariti, da za
številne navedene ovire pravne in upravne
narave velja, da izvirajo iz splošne nesez-nanjenosti in pomanjkanja informacij v zvezi z „življenjem“ na drugi strani meje.
Mnogi čutijo, da nimajo informacij o prav-
nih in upravnih predpisih, zlasti v zvezi s čez-
mejnim zaposlovanjem. Predlagane rešitve
vključujejo pripravo kampanj ozaveščanja
in informativnih kampanj. Druga zamisel
je bila, da bi se imenovalo ali določilo več
oseb, ki bi bile zadolženi za obveščanje jav-
nosti v občinah in javnih službah o priložno-
stih na drugi strani meje. Vidik obveščanja je
tudi jasno povezan z jezikovnimi ovirami, pri
čemer je učenje jezikov – ne samo za čez-
mejne delavce, temveč tudi za javne uprave,
ki jih obravnavajo – opisano kot eden izmed
načinov povečanja dostopa do informacij.
„Jasne kampanje ozaveščanja, namenjene podjetjem in posameznikom. Jasno dolo-čene osebe za reševanje čezmejnih vpra-šanj v občinskih službah in finančnih uradih, ki se ukvarjajo z javnostjo.“
„Da bi se čezmejnim delavcem omogo-čilo, da se seznanijo s pravnim položa-jem v državi, v kateri so zaposleni, bi bilo dobro, če bi spletne strani organov in dokumenti, ki jih je treba izpolniti, bili na voljo v več kot enem jeziku, vsaj v obmejnih regijah.“
21
Premagovanje ovir v obmejnih regijah | POGLAVJE 4: Opis ovir in predlaganih rešitev
JEZIKOVNE OVIREJezik po mnenju 38 % anke-
tirancev na splošno velja za
pomemben problem v obmej-
nih regijah in je druga najpogosteje omenjena
vrsta ovire.
Ovire
Najprej je pomembno omeniti, da je jezik medsektorska ovira, ki presega opre-deljene kategorije v tem javnem posve-tovanju. Poleg tega, da se omenja v okviru
svoje posebne kategorije, se nenehno ome-
nja tudi v zvezi z drugimi ovirami in rešit-
vami. Na primer, neznanje jezika sosednje
države velja za pomembno oviro v sode-
lovanju med javnimi upravami in lokalnimi
politiki. Zato je bilo včasih navedeno v zvezi
s pravnimi in upravnimi ovirami ali intere-
som javnih organov za sodelovanje. Poleg
tega številni vidijo v kulturnih izmenjavah
in učenju jezikov način za doseganje kultur-
nega razumevanja in strpnosti, medtem ko
lahko, nasprotno, govorjenje različnih jezikov
prispeva k napetostim in nezaupanju. Zato
so bila ta mnenja pogosto povezana s pri-
pombami o družbeno-kulturnih razlikah in
pomanjkanju zaupanja. Vendar anketiranci
v večini primerov ne opredeljujejo področja
politike, na katerem so jezikovne ovire naj-
bolj problematične.
Ker učinki jezikovnih ovir vplivajo na raz-lične skupine, jih je treba po mne-nju anketirancev ciljno obravnavati z ukrepi. Nekateri se tega vprašanja lote-
vajo s širšega družbenega vidika, pri
čemer poudarjajo, kako lahko jezikovne ovire omejijo interakcijo v vsakodnev-nem življenju, na primer zaradi nesode-
lovanja v dejavnosti skupnosti ali civilnem
življenju. Drugi bolj poudarjajo jezikovne ovire v strokovnem svetu, pri čemer se
usmerjajo v možnost večje mobilnosti člo-
veških virov v čezmejnih regijah. V tem
okviru je neustrezno obvladovanje strokov-
nega besedišča v tujem jeziku izpostavljeno
kot ključna ovira. V drugi kategoriji odgovo-
rov anketiranci menijo, da jezikovne ovire
bistveno ovirajo možnost za izmenjavo dobrih praks med upravami. Zato je kre-
pitev jezikovnih kompetenc v upravah zaradi
boljšega komuniciranja z državljani in dru-
gimi upravami za nekatere anketirance pred-
nostna naloga.
Možne rešitve
Rešitve je treba najti na strani ponudbe (razpoložlji-
vost usposabljanj) in povpraševanja (spod-bujanje interesa za učenje jezikov).
Glavne navedene težave so pomanjkanje mož-
nosti za učenje jezikov ter občutno pomanjka-
nje interesa med obmejnimi prebivalci za učenje
jezika sosedov. Anketiranci zato predlagajo na
primer večjo finančno podporo za uspo-sabljanje in vseživljenjsko učenje jezikov.
Nekateri anketiranci poudarjajo z delom pove-
zano usposabljanje, da bi se izboljšale zaposlit-
vene možnosti v sosednji državi. Drugi govorijo
splošneje o učenju jezikov v šolah in izobraževal-
nem sistemu: v tem smislu bi se lahko zagoto-
vila podpora evropskim razredom ali čezmejnim
dvojezičnim šolam, v obmejnih regijah pa bi bilo
treba razvijati učenje jezika sosednje regije.
22
Zamisel o programih jezikovne izmenjave prejema veliko podporo od številnih anketi-
rancev. Ti programi bi morali biti ustrezni za
otroke in odrasle, finančna podpora pa se
zahteva, da bi bili dostopnejši državljanom.
Uprave in javni organi so navedeni tudi kot
pomembna ciljna skupina teh ukrepov in za
učenje jezikov na splošno, saj lahko ustvar-
jajo zaupanje in vzajemno spoštovanje.
Številni anketiranci poudarjajo, da bi se uče-nje jezikov moralo izvajati skupaj z raz-vijanjem interesa za sosednjo državo ter razumevanja njenih družbenih in kultur-nih norm. Anketiranci zato pogosto opisujejo
učenje jezikov kot nekaj, kar bi moralo vklju-
čevati tudi družbene in kulturne kompetence.
“Izboljšati bi bilo treba tudi jezikovne spo-sobnosti. Pri predšolskem učenju jezikov bi se bilo treba osredotočiti na dvojezičnost, tako da bi se zagotovile možnosti za skupno varstvo otrok, npr. dvojezične šole, kvalifi-kacije, ki so priznane na obeh straneh.“
„Projekti učenja jezikov v obmejnih regi-jah, ne samo za otroke ali študente, tem-
več tudi lahko dostopni jezikovni tečaji za odrasle po nizkih cenah. Tudi podjetja bi lahko zagotovila učenje jezikov zaposle-nim ali študentom.“
Poleg tega po mnenju anketirancev jezikovne
ovire niso odvisne samo od razpoložljivosti
učenja jezikov, temveč gre tudi za podpiranje
interesa državljanov za jezike. Številni obža-
lujejo dejstvo, da nekateri obmejni prebi-
valci kažejo le malo interesa za učenje jezika
sosedov. Seznanjanje s koristmi učenja jezika sosednje države je po mnenju več
oseb, ki so prispevale svoje odgovore, tukaj
ključnega pomena. Nekateri gredo še dlje
in predstavljajo zamisel o obveznem uče-
nju jezika sosednje regije v šoli in/ali mini-
malnih jezikovnih standardih, ki bi jih morale
dosegati javne uprave. Vendar mnogi drugi
ne oporekajo prostovoljnemu učenju jezika.
V nekaterih zelo posebnih primerih je ohrani-
tev skupnega jezika manjšine predstavljena
kot eden izmed načinov okrepitve skupne
čezmejne identitete. Anketiranci imajo tudi
mešane poglede na uporabo tretjega jezika
(najpogosteje angleščine) pri komunika-
ciji v obmejnih regijah. Medtem ko nekateri
v tem vidijo realno drugo možnost poleg
učenja jezikov drug drugega, številni zago-
varjajo potrebo po zaščiti uporabe lastnega
jezika čezmejnih regij.
„Dolgoročni izobraževalni programi za izboljšanje znanja jezikov, očitne pred-nosti, ki jih prinaša razumevanje sosedov (statistični podatki prikazujejo razmere na trgu dela, napovedi o tem, katera zna-nja so potrebna na trgu dela, prost dostop do podatkov za državljane).“
„Učenje jezika našega prvega soseda bi moralo biti obvezno v vseh šolah v obmej-nih regijah (tj. do 50 km od meje), da bi se pridobilo znanje vsaj osnov jezika. Poleg tega je naloga medijev, da ljudi izpostavljajo jeziku sosednje države, pri-kažejo koristi učenja tega jezika in redno predvajajo veliko število radijskih in tele-vizijskih programov v tem jeziku znot-raj obmejne regije. Učiteljem, učencem in dijakom je treba omogočiti redne stike.“
23
Premagovanje ovir v obmejnih regijah | POGLAVJE 4: Opis ovir in predlaganih rešitev
FIZIČNE OVIREFizične ovire so tretja najpogosteje navedena
ovira (pomembna za 32 % anketirancev).
Ovire
Tako kot pravne in upravne ovire
so tudi fizične ovire izzvale zelo
visoko število pripomb v odgovor na odprta
vprašanja: ena tretjina anketirancev je podala
še dodatne pripombe in opisala vpliv teh ovir
na njihovo življenje ter predlagala rešitve.
Glavni razlogi za zaskrbljenost so bili:
Ɔ pomanjkanje infrastrukture,
Ɔ nizka kakovost/varnost infrastrukture, neza-
dostna nadgradnja in vzdrževanje,
Ɔ pomanjkanje sistemov integriranega jav-
nega prevoza ob meji,
Ɔ pomanjkanje povezav (zlasti železniških)
in premalo pogoste povezave,
Ɔ različni predpisi in standardi v zvezi s pre-
vozom,
Ɔ zastoji in predolge vožnje na delo ali v šolo,
Ɔ stroški prečkanja meja.
Pomanjkanje prometnih povezav je ome-
njeno v različnih kontekstih, vendar obstaja
ena temeljna razlika: v nekaterih primerih se
kaže potreba po boljši infrastrukturi/več mejnih prehodih, da bi se odpravili slaba
povezanost in omejena dostopnost obmejnih
regij (na primer naravne meje, kot so reke
in gore). V teh primerih je fizičen dostop res
temeljni problem, ki vpliva na druge čezmejne
interakcije. V drugih primerih čezmejnih inte-
rakcij ne ovirajo naravne ovire, temveč višja stopnja interakcije ustvarja še večje pot-rebe v smislu prevoza in povezav (kot je
veliko število vozačev, vendar omejene pove-
zave v javnem prometu).
Pogosta tema so tudi storitve integrira-nega javnega prometa v obmejnih regijah,
kar je tudi ena izmed glavnih težav, s kate-
rimi se anketiranci spopadajo v vsakodnev-
nem življenju. Pogosto so navedeni različni
sistemi javnega prevoza, ki delujejo ločeno
drug od drugega, ne da bi upoštevali, kaj
se dogaja na drugi strani meje. Anketiranci
povezujejo številne ovire pri storitvah inte-
griranega javnega prevoza z zapletenostjo
predpisov, zakonodaj in upravnih postop-
kov, ki ovirajo sodelovanje. Nekateri poudar-
jajo, da tržne sile pogosto pripeljejo do tega,
da raven izvajanja storitev prevoza ne more odgovoriti na potrebe nekaterih prebivalcev obmejnih regij, zaradi česar
so ti prisiljeni uporabljati svoj avtomobil kot
edino možno sredstvo za čezmejni prevoz.
Obravnavajo se tudi različna omrežja: neka-
teri se osredotočajo predvsem na cestna
in železniška omrežja, ki povezujejo velika
mesta, medtem ko drugi govorijo o sekun-
darnih omrežjih in bolj lokalnih povezavah.
V pripombah je poudarjeno nezadostno število povezav ter slaba kakovost infrastrukture in njeno pomanjkljivo vzdrževanje. Poleg pritožb o zastojih in dolgih potovanjih/vožnjah na delo ali v šolo se obravnavajo tudi stanje infra-strukture in možnosti prevoza. Mejne
kontrole in postopki so navedeni kot ovire, ki
podaljšujejo čas potovanja, nekaj anketiran-
cev pa omenja tudi varnost cest.
Tudi vprašanje stroškov je pomembno za anketirance, ki se jim pogosta potova-
nja čez mejo zdijo predraga. To zlasti velja za
24
obmejne regije, kjer so bile opravljene velike
infrastrukturne naložbe (na primer, kanal
med Združenim kraljestvom in Francijo/Bel-
gijo ter predori v gorskih regijah). Še enkrat
so se uporabile tržne sile, da bi se pojasnile
visoke cene, ki se ne ujemajo s potrebami
pogostih potnikov in ki dejansko prispevajo
k manjši čezmejni interakciji.
„Veliko število prebivalcev Lubawke dela v Češki republiki: njihove težave so rešili njihovi delodajalci, ki jim zagotavljajo pre-voz iz Lubawke. Ta rešitev pa ni tudi rešitev za turiste. Čeprav poleti obstaja železniška povezava, zunaj tega obdobja vozi samo avtobus. Število povezav je premajhno.“
„Dostopnost: javni prevoz se običajno ustavi na meji, kar pomeni, da je dostop v sosednjo državo ovira. Lahko uporabiš železniško ali avtobusno povezavo, vendar to ni vedno zanesljivo.“
„Prometne povezave so veliko slabše od povezav znotraj posameznih držav. Med Freiburgom in Colmarjem ni nobene nepo-sredne železniške ali avtobusne povezave:
kaj takega bi bilo nepredstavljivo, če bi šlo za dve mesti, ki bi bili tako blizu drugo drugemu znotraj iste države. Čezmejnih železniških povezav ne bi smeli ocenjevati samo z vidika stroškov in koristi. Lahko bi imele tudi učinek vzvoda: so namreč edina možnost, ki omogoča mladim Francozom, da se na primer vozijo v Nemčijo.“
Možne rešitve
Številne izmed predlaganih
rešitev temeljijo na glavni zamisli v zvezi z javnimi naložbami v prometne pove-
zave in infrastrukturo ter (finančno) podporo,
da bi zmanjšali stroške dostopa na drugo
stran meje. Nekateri anketiranci govorijo
o projektih in ciljih EU, na primer o razvoju
koridorjev TEN-T v obmejnih regijah.
Anketiranci poudarjajo potrebo po celostnem premisleku o prevozu med državami, da
bi za mejami videli funkcionalna območja.
V središču številnih predlogov so čezmejne
strategije, ustrezno načrtovanje in usklaje-
vanje med ključnimi akterji. Anketiranci so
izrazili tudi željo po zasebnih pobudah, na
primer s strani nacionalnih prevoznih podje-
tij, prevoznikov ali turističnega sektorja, ter
po razvoju več javno-zasebnih partnerstev,
da bi se izboljšal fizičen dostop.
Številni pravni in upravni elementi so prav tako prepoznani kot vir težav pri
zagotavljanju boljšega fizičnega dostopa:
med njimi je na primer pomanjkanje uskla-
jenih standardov ali rešitve za izdajanje čez-
mejnih vozovnic.
„Podpora skladov EU bi se morala usmeriti zlasti v nadgradnjo zastarele infrastrukture v obmejnih regijah na obeh straneh meje.“
„Načrtovati bi bilo treba čezmejne storitve javnega prevoza (avtobusnega in železni-škega). Cene morajo biti usklajene.“
„Z nacionalnega/regionalnega vidika te težave v veliki meri povzročajo sistemi lokalnega javnega prevoza, ki ne upo-števajo sosednje regije. […] Prvi korak v pravo smer bi bila uvedba rešitev za izdajanje čezmejnih vozovnic in infor-
25
Premagovanje ovir v obmejnih regijah | POGLAVJE 4: Opis ovir in predlaganih rešitev
macije o potovanjih za omrežje lokalnega javnega prevoza. Boljše usklajevanje je odvisno od dobre volje združenja prevo-znikov in velikih operaterjev.“
INTERES JAVNIH ORGANOV ZA SODELOVANJE
Interes javnih organov za sodelovanje je četrta
najpogosteje omenjena ovira, ki je pomembna
za 29 % anketirancev. V primerjavi z drugimi
ovirami je bilo v zvezi s to temo na odprta
vprašanja podanih bistveno manj pripomb in
predlogov.
Ovire
V teh odgovorih so najpogo-
steje obravnavani lokalni organi
in politiki, do neke mere pa tudi organi, ki so
jim enakovredni na regionalni ravni. Prvič, čezmejno sodelovanje se v veliki meri šteje za močno odvisno od specifičnega lokalnega okolja. To pomeni, da posame-
zni stiki, politična stranka in/ali volja posa-
meznih politikov igrajo pomembno vlogo pri
določanju ravni sodelovanja. Zaradi tega je
duh sodelovanja še daleč od tega, da bi postal
norma v javnih organih, včasih pa pride tudi
do neravnovesja interesov na različnih stra-
neh meje.
Temeljni problem, ki ga navajajo številni odgo-
vori, je vtis, da se lokalni politiki dejansko ne zavedajo koristi čezmejnega sodelo-vanja ali v te koristi niso prepričani.
Pomanjkanje interesa za sodelovanje je pojasnjeno tudi kot rezultat družbenih, kulturnih in jezikovnih razlik, zaradi kate-rih je zelo težko vzpostavljati osebne stike. Že samo nerazumevanje jezika sosedov
in njihove uprave predstavlja oviro na ravni
lokalnih organov.
Nekateri anketiranci pravijo, da imajo vtis,
da nacionalni organi sploh ne obravnavajo
regionalnih vprašanj ali da čezmejne težave
ne vplivajo na dovolj ljudi, da bi se vzbudil
interes zanje na nacionalni ravni.
Možne rešitve
Nekatere rešitve so osredoto-
čene na ozaveščanje lokalnih in regionalnih politikov o koristih čezmejnega sodelova-nja, na primer s pomočjo ekonomskih analiz in
prizadevanj za znanstveno raziskovanje obmej-
nih potreb. Poleg tega precejšnje število pre-
dlaganih rešitev vključuje spodbujanje povezav
in izmenjav na osebni in upravni ravni zaradi
spodbujanja vzajemnega razumevanja. Eden
izmed obravnavanih načinov rešitve te težave
so različni dogodki, na katerih se zainteresirane
strani na področju čezmejnega sodelovanja
povezujejo z lokalnimi in regionalnimi organi.
Nekateri anketiranci v svojih pripom-bah menijo, da so za to stanje odgovorni državljani in civilna družba kot celota, in
trdijo, da je od njih odvisno, ali bodo to sta-
nje spremenili in pri javnih organih spodbu-
dili večji interes za čezmejno sodelovanje. Na
nek način je pomanjkanje interesa javnih organov za sodelovanje predstavljeno (v teh odgovorih) kot odraz pomanjkanja interesa med samimi državljani. En pri-
stop k reševanju te težave je torej večje šte-
26
vilo pobud na ravni državljanov. V nekaterih
odgovorih so javni organi prestavljeni celo kot
subjekti, ki so v prednosti pred civilno družbo,
vendar nimajo nobene prave splošne podpore.
Treba pa je tudi povedati, da drugi anketi-
ranci poudarjajo dejstvo, da civilne/državljan-
ske pobude obstajajo, vendar nimajo ustrezne
podpore pri politikih in ustreznih organih. Kljub
temu pa ti prispevki, ne glede na te razprave
in lokalne razlike, odkrivajo, da med civilno
družbo in organi vendarle obstaja neka dina-
mika, kar zadeva splošno voljo za sodelovanje.
„Čezmejno sodelovanje na politični ravni še ni nekaj samoumevnega ali samodej-nega. Čezmejne dejavnosti so bolj neka-kšen 'lep dodatek' kot del rešitve težav, ki jih nihče ne more sam rešiti.“ Predla-gana rešitev: „Komunikacijo med upra-vami, npr. programi izmenjave osebja, je treba izboljšati.“
„Premalo politikov je prepričanih v koristi čezmejnega sodelovanja.“ Predlagana rešitev: „Več spodbude za lokalne organe, ki bodo poudarjale koristi čezmejnega sodelovanja za njihovo lokalno skupnost.“
„Ustvariti vsakoletni čezmejni politični dogodek.“
„Vzpostavitev in ohranjanje stikov v naj-večji meri omogočajo organizacije civilne družbe. Dobro bi bilo pridobiti podporo tudi na višjih ravneh.“
EKONOMSKE RAZLIKE
Po vrstnem redu glede na pogostost eko-nomske razlike predstavljajo peto najpo-
gosteje navedeno oviro, ki je pomembna
za 29 % anketirancev in ki jo približno 15 %
anketirancev omenja v odgovorih na odprta
vprašanja.
Ovire
Ekonomske razlike so pogosto opisane kot dvostransko
vprašanje – tj. so namreč ovira in hkrati tudi
priložnost (vsaj za nekatere posebne skupine).
Kadar so opredeljene kot ovira, se najpogo-
steje navajajo vidiki, ki se nanašajo na raz-like na trgu dela in v plačah, kar običajno
pritegne ljudi z ene strani meje, s tem pa se
ustvari enosmerni tok. Do določene mere je
to lahko ugodno, če upoštevamo zmanjšanje
stopnje brezposelnosti, vendar pa se poveča
tudi tveganje, da druga stran meje pride
v slabši položaj, zaradi česar se zmanjša
njena zanimivost in izčrpajo njeni človeški
viri. To razliko lahko še bolj poudarijo različne
fiskalne politike in davčni sistemi, ki prav tako
ustvarjajo precejšnje neravnovesje na lokalni
davčni ravni.
Drugo pomembno vprašanje z vidika potrošni-
kov pa zadeva dejstvo, da so določene vrste
blaga in storitev na eni strani meje dražje, kar
prebivalce na drugi strani odvrača od poto-
vanj v sosednjo državo. Te ekonomske raz-like povzročajo asimetrične tokove med
obmejnimi regijami in so opisane kot razlike,
ki vodijo k občutnem zmanjšanju trgovine na
„dražji“ strani meje. Kot element takšnih ekonomskih razlik so navedene tudi raz-lične ravni obdavčitve in stopnje DDV.
Kar zadeva kupovanje blaga in storitev, raz-lične valute pogosto otežijo ekonomske čezmejne izmenjave ali ustvarjajo negoto-
vost zaradi nihanj deviznih tečajev.
27
Premagovanje ovir v obmejnih regijah | POGLAVJE 4: Opis ovir in predlaganih rešitev
Drug naveden vidik je dejstvo, da različne eko-
nomske strukture na eni ali drugi strani meje
omejujejo priložnosti za ekonomsko sodelo-
vanje in zmanjšujejo skupni interes med sosednjimi regijami za sodelovanje zaradi različnih izzivov in prednostnih nalog.
„Višji življenjski stroški v Grčiji v pri-merjavi z Bolgarijo nam onemogočajo, da bi to državo obiskovali pogosteje in tam ostali dlje časa.“
„Luksemburg ima v primerjavi s Francijo nepravično konkurenčno prednost, saj so stroški delodajalcev in stroški za socialno varnost nesorazmerni […] Zato se zaposlo-vanje na francoski strani meje ugaša, 'čez-mejne' družbe pa se sistematično odločajo, da svoj sedež odprejo v Luksemburgu.“
„Ni enostavno najti občine ali regije, ki se spopadajo z istimi izzivi.“
Možne rešitve
Značilna lastnost teh pripomb
je posebej visoko število primerov (približno
ena četrtina), pri katerih ni predlagane nobene ustrezne rešitve – včasih je navedeno samo „ne vem“ ali „?“. Anke-tiranci pogosto pravijo, da je to težavo vsaj kratkoročno težko reševati in/ali da se razmere počasi izenačujejo.
Kljub temu je mogoče opredeliti nekaj širših
kategorij rešitev:
Ɔ (skupno) razvijanje tiste strani meje, ki nudi manj možnosti, nižje plače itn.
To zajema vrsto ukrepov, kot je boljše
usklajevanje izobraževalnih sistemov in
potreb po človeških virih ter večji pouda-
rek na lokalnih področjih specializacije.
Nekateri zlasti v kohezijski politiki in pro-
gramu Interreg vidijo potencial za dolgo-
ročno doseganje zbliževanja,
Ɔ ukrepanje na podlagi nacionalnih poli-tik, zlasti fiskalnih, ki ustvarjajo spod-bude za selitev podjetij in ljudi, ter davki.
V nekaterih primerih anketiranci pozivajo
k večjemu usklajevanju. Podani so tudi pre-
dlogi, da bi se organom naložila obveznost,
da pri spreminjanju davčnih sistemov ali
sistemov DDV izvedejo čezmejne presoje
vplivov ekonomskih posledic,
Ɔ vzpostavljanje izravnalnih ali korek-tivnih sistemov, kadar se ni mogoče izogniti neskladjem, kot so sistemi dav-
čnih nadomestil, ki so tako nacionalni kot
čezmejni.
„Trenutno je zelo težko najti rešitev za to oviro. Obdavčitev bi lahko olajšala ta položaj.“
„Nobenega smisla ne bi imelo, če bi se posku-šali boriti proti ekonomski moči Švice. Za Francijo bi bilo veliko bolje, če bi opredelila sektorje, ki so obetavni in ki dvigujejo ravni strokovne usposobljenosti. Zato bi izvajanje strategije za razvoj visokošolskega izobraže-vanja v regiji Genevois Français (tj. okrog širšega območja Ženeve) zagotovilo tudi učinkovitejši odziv na potrebe lokalnih pod-jetij in zajezilo izgubo delovne sile.“
28
„Ustvariti sistem fiskalnih nadomestil na podlagi števila čezmejnih delavcev ali celo njihovega prihodka.“
DRUŽBENO-KULTURNE RAZLIKE/POMANJKANJE ZAUPANJA
Družbeno-kulturne razlike in pomanjka-nje zaupanja sta bili dve oviri, ki so ju anke-
tiranci najmanj pogosto izbrali oziroma ki ju
je izbralo 19 % oziroma 11 % anketirancev.
Ovire
V odgovorih na odprta vpraša-
nja so bile družbeno-kulturne
razlike omenjene približno dvakrat več kot
pomanjkanje zaupanja. Med pripombami so številne podobnosti, včasih pa jih anke-tiranci znotraj njihove kategorije tudi dejansko povežejo, na primer glede na „mentaliteto“, ki poziva k skupni analizi.
Na splošno je pomanjkanje razumevanja
različnih družbeno-kulturnih okvirov pred-
stavljeno kot dejavnik, ki je tesno pove-
zan s pomanjkanjem zaupanja do sosedov.
Včasih je to preprosto opisano tudi kot pomanjkanje interesa. Nepoznavanje kul-
ture in družbe sosedov se omenja na vseh
ravneh. V nekaterih primerih je pomanjkanje
zaupanja neposredno opisano kot nekaj, kar
je podedovano skozi zgodovino, zato je potreben čas, da se to zaupanje povrne ali ponovno zgradi.
Možne rešitve
Večina predlaganih rešitev
vključuje razvoj različnih vrst izmenjav in medkulturnih/izobraževalnih projektov različnih oblik in obsegov, na
primer manjših strokovnih projektov ter širših
kulturnih projektov od predšolske starosti, da
bi se omogočilo tesnejše, sistematično in dol-
gotrajnejše sodelovanje. Jezik je prav tako prepoznan kot še en ključni dejavnik za povečanje zaupanja in pomoč pri zmanj-ševanju družbeno-kulturnih razlik. Poleg
tega se priporočajo projekti za vse starosti
in na vseh ravneh, ki med drugim vključujejo
torej tudi politike in javne uprave. Eden izmed
konkretnih programov, ki so navedeni, je tudi
Erasmus/Erasmus+, ki na tem področju sicer
že deluje spodbudno, vendar bi ga bilo mogoče
še bolje izkoristiti za rešitev te težave. Nekateri
anketiranci gredo še dlje in predlagajo obliko-
vanje skupne čezmejne identitete, na primer s
poučevanjem skupne zgodovine ali kulture.
Anketiranci tudi poudarjajo vlogo medijev pri podpiranju sosedske kulture: interes in
radovednost se lahko spodbudita z vzpostavi-
tvijo čezmejnih medijev ali povečanjem poro-
čanja o čezmejnih vprašanjih s strani takšnih
medijev. Anketiranci se zavzemajo tudi za
splošne informativne kampanje.
Nekateri opisujejo obe oviri kot bolj zamudni
in težje rešljivi, vendar pa bi se z njuno rešitvijo lahko olajšalo oblikovanje reši-tev tudi na drugih področjih, saj bi to pri-
peljalo do dejavnejšega sodelovanja.
„Ustvariti priložnosti za srečanje s sosedi na vseh področjih: v šolskem (izmenjave), delovnem (skupna poklicna usposablja-nja, skupen trg dela), prostočasnem in zasebnem življenju (državne proslave).“
29
Premagovanje ovir v obmejnih regijah | POGLAVJE 4: Opis ovir in predlaganih rešitev
„Spodbujanje ekonomske dejavnosti in naložb v obmejna območja, večja pozor-nost lokalnim medijem, ki pišejo o aktu-alnih zadevah na sosednjem območju na drugi strani meje.“
„Več spodbude učenju jezikov: več šolskih projektov in ekskurzij v drugo državo.“
„Čezmejne televizije (kot je ARTE DE-FR).“
30
Anketiranci so morali v povezavi z različ-
nimi vprašanji o mejnih ovirah podati svoje
mnenje o meji v regiji in razvoju čezmejnega
sodelovanja v zadnjem desetletju.
Kot je prikazano na sliki 6, dva od treh anke-
tirancev menita, da je meja priložnost, med-
tem ko je mnenje druge tretjine deljeno: ena
skupina meni, da je meja ovira (14 %), druga
pa, da nima nobenega dejanskega vpliva
(13 %).
Slika 7 prikazuje, da dve tretjini anketirancev
na vprašanje o razvoju čezmejnega sodelo-
vanja v regiji v zadnjem desetletju odgovarja,
da se jim zdi, da se je sodelovanje izboljšalo,
ena petina pa meni, da se ni izboljšalo. Skoraj
četrtina anketirancev je odgovorila, da ne ve.
POGLAVJE 5 Pogledi na čezmejno sodelovanje
66%
14%
13%
5% 2% Ne vem
Drugo
Meja nima vpliva
Kot oviro
Kot priložnost
Slika 6: Kako v vaši regiji vidite mejo?
31
Premagovanje ovir v obmejnih regijah | POGLAVJE 5: Pogledi na čezmejno sodelovanje
Anketiranci so nato morali svojo izbiro pojasniti.
Glavne navedene izboljšave so bile:
Ɔ Opažen večji interes za prednosti sodelova-
nja in seznanjenost z njimi ter razumevanje
potrebe po sodelovanju, vključno na primer
z večjim dostopom do čezmejnih podatkov,
tesnejšimi vezmi med obmejnimi skupnostmi
in večjo politično podporo sodelovanju.
Ɔ Splošne pristojnosti pri čezmejnem sodelo-
vanju, zlasti v zvezi z usklajevanjem, opera-
tivnimi vprašanji/upravljanjem in, v nekaterih
primerih, z vključevanjem ciljev čezmejne
politike v „redne“/notranje zadeve. Povečalo
se je tudi sodelovanje med javnimi organi,
več je sporazumov ter izmenjav zamisli in
izkušenj, vključno s študijskimi obiski, izme-
njavami podatkov, čezmejnimi usposabljanji
in skupnimi projekti.
Ɔ Več je čezmejnih dogodkov in komunikacije
o čezmejnem sodelovanju, opaznejši pa so
tudi okoliški projekti in programi. Večja je
tudi seznanjenost s priložnostmi za izvajanje
čezmejnih projektov, kar je vzporedno s traj-
nostnim razvojem takšnih projektov na raz-
ličnih področjih. Partnerji so pridobili izkušnje
na področju čezmejnega sodelovanja in tudi
razširili obseg svojih dejavnosti.
Ɔ Povečale so se možnosti financiranja in sez-
nanjenost s priložnostmi za financiranje čez-
mejnih pobud, kar vključuje tudi sredstva EU,
pri čemer je zlasti program Interreg pogosto
naveden kot poseben pobudnik in spodbuje-
valec sodelovanja v obmejnih regijah.
Slika 7: Ali se je v zadnjem desetletju čezmejno sodelovanje v vaši regiji izboljšalo?
66%
12%
22% Da
Ne
Ne vem
32
Na splošno se program Interreg pogosto
omenja kot pozitivna sila v čezmejnem sode-
lovanju po vsej Evropi. Poleg tega se v več
primerih okvir države razume kot nekaj, kar
v veliki meri vpliva na pogoje za čezmejno
sodelovanje. Na primer, pristop k schengen-
skemu območju in/ali k EU nekateri anke-
tiranci opisujejo kot glavna mejnika, ki sta
v veliki meri izboljšala predpogoje za čez-
mejno sodelovanje.
Na drugi strani pa so še vedno potrebne
izboljšave na naslednjih področjih:
Ɔ Raven interesa za čezmejno sodelovanje je
v nekaterih primerih opisano kot sorazmerno
neenako med partnerji. Podane so nekatere
pripombe o trajnosti čezmejnega sodelova-
nja, pri katerem se vzpostavljajo povezave,
ki pa se zaradi pomanjkanja na primer traj-
nih ali učinkovitih in ustreznih struktur sode-
lovanja ne ohranjajo dolgoročno.
Ɔ Izražene so tudi kritike v zvezi s financi-
ranjem, ki govorijo o včasih zapletenih
postopkih za predložitev vlog, financiranje
projektov sodelovanja pa je omejeno na
programe EU.
Gospodarska kriza je na splošno opisana
kot nekaj, kar ustvarja negativno podlago za
čezmejno sodelovanje. V nekaterih primerih
je navedena kot vzrok za „navznoter usmer-
jeno“ držo. Nekateri anketiranci so izrazili
tudi zaskrbljenost zaradi „stagnacije“ ali celo
zmanjšanja interesa za čezmejno sodelova-
nje. Poleg tega se nekaj posebnih pripomb
nanaša na potrebo po večjih prizadevanjih
za sodelovanje v poslovnem sektorju zaradi
dokončne vzpostavitve enotnega trga.
„Boljša analiza skupnih čezmejnih težav, vprašanj in potreb. Boljše usklajevanje političnih ciljev na ravni EU ter nacio-nalni in regionalni ravni (upravljanje na več ravneh). Boljše vključevanje ciljev čez-mejne regionalne politike.“
„Širjenje in diverzifikacija programa Interreg sta v njegovih 25 letih delova-nja nedvomno močno izboljšala čezmejno sodelovanje na večini evropskih meja, kljub temu da je na teh območjih treba še veliko storiti.“
„Občina ni ohranjala in spodbujala med-narodnih povezav, ki jih je pred tem ustvarila.“
„Sodelovanje je omejeno na izvajanje pro-gramov EU, za katere je potrebna tematska usmerjenost. Velike naložbe v infrastrukturo
je težko pridobiti, saj bi v primeru takšnih odločitev bila potrebna sredstva iz EU. Vendar so politične prednostne naloge pogosto usmerjene v bolj mestna in gosto poseljena območja.“
33
34
Ta povzetek rezultatov javnega posvetova-
nja, ki ga je izvajal GD Regio, kaže, da se obmejne regije, kljub prispevku pro-grama Interreg k razvoju čezmejnega sodelovanja v EU, še vedno spopadajo s številnimi ovirami, ki jih ta program ne more neposredno reševati in ki pred-
stavljajo številne različne izzive. Ti izzivi
so včasih večdimenzionalni, kar na primer
pomeni, da se opredelitev in izvor ovire po
svoji naravi razlikujeta: na primer, v nekate-
rih primerih se neustrezni sistemi čezmej-
nega prevoza (ki sodijo v kategorijo fizičnih
ovir) razlagajo kot posledica neusklajenosti
tehničnih standardov (ki sodi med pravne in
upravne ovire). Kljub temu so nekatere ovire
navedene večkrat: očitno je, da so pravne
in upravne ovire najpogosteje navedene ne
glede na kontekst ali profil anketiranca.
Kljub temu anketiranci predlagajo šte-vilne rešitve za te ovire in navajajo, da bi bilo treba dolgoročno zagotoviti več pri-ložnosti za premagovanje ali vsaj blaže-nje večine ovir. Zato bo Pregled čezmejnega
sodelovanja zdaj usmerjen v bolj poglobljeno
analizo velike skupine pravnih in upravnih ovir.
Stališča, zamisli in predlogi, ki so bili podani
v odgovorih na to javno posvetovanje, bodo
upoštevani skupaj z drugim gradivom, ki je
bilo zbrano v tem postopku. Končni rezultat
bodo oblikovala konkretna priporočila o tem,
kaj bi bilo mogoče storiti, da bi se premagale
še preostale ovire: ta priporočila bodo pred-
stavljena v obliki „dokumenta za razpravo“, ki
bo pripravljen leta 2017.
To javno posvetovanje razkriva tudi, da se kot ovira pogosto navajajo tudi jezikovne in fizične ovire. Zelo visoka
pomembnost, ki jo ta raziskava pripisuje ovi-
ram pri fizičnem dostopu, potrjuje, da si je
treba nujno prizadevati za izboljšanje čez-
mejne mobilnosti v obmejnih regijah ter da
je treba načrte, politike in prednostne naloge
bolje prilagoditi posebnim potrebam teh
regij. Isto je mogoče reči tudi za jezikovne
ovire, ki so ponavljajoča se in medsektor-
ska tema. Odgovori nakazujejo, da so šte-
vilne ovire, s katerimi se spopadajo obmejne
regije, pogosto posledica pomanjkanja razu-
mevanja jezika sosedov, kar ovira dostop
do informacij, ter neustreznega splošnega
družbeno-kulturnega poznavanja družbe
sosedov. To nas spomni na dejstvo, da do
interakcij ne prihaja v jezikovnem vakuumu,
temveč da temeljijo na osebnih izmenjavah,
ki bi jih lahko olajšali podobni jeziki ali uče-
nje jezikov. Ti dve najpomembnejši temi bi bilo mogoče razumeti kot temeljna predpogoja za razvoj obmejnih regij.
POGLAVJE 6Sklepi
35
Premagovanje ovir v obmejnih regijah | POGLAVJE 6: Sklepi
Dejstvo, da anketiranci v svojih pri-spevkih k temu javnemu posvetovanju o njiju tako široko razpravljajo, pomeni, da ju ne smemo spregledati in da bi bilo treba ohranjati in podpirati sodelovanje na teh področjih.
Na drugi strani pa so razmeroma redke
omembe pomanjkanja zaupanja kot ovire
v obmejnih regijah precej pomirjujoče, saj
kažejo na to, da v obmejnih regijah obstaja
dobra podlaga za nadaljnja prizadevanja za
napredek v sodelovanju. Še posebej spod-budno pa je dejstvo, da so zaupanje, družbeno-kulturne razlije in jezikovne ovire celo še manjša težava za tiste, ki pogosteje prečkajo mejo. To dejstvo
namreč pomeni, da gre večja interakcija na
sosednji strani meje z roko v roki z boljšim
razumevanjem. In tudi če je težko reči, kaj je
na prvem mestu, se s tem zagovarja čim večje spodbujanje izmenjav. To podpira
tudi pogosto predlagana rešitev za opazno
pomanjkanje zaupanja in družbeno-kulturne
razlike, in sicer vključevanje v projekte kul-
turne in jezikovne izmenjave.
Posvetovanje je razkrilo tudi razmeroma
veliko skupino anketirancev, ki v interesu jav-
nih organov za sodelovanje (oziroma njego-
vem pomanjkanju) vidijo mejno oviro samo
po sebi. Čeprav je to morda samo vtis in ne resničnost, bi ga morali razumeti kot opozorilo v smislu komunikacijskih prizadevanj javnih organov, vključenih v čezmejno sodelovanje. Obstaja tudi pot-
reba po večjem dialogu med različnimi rav-
nmi javne uprave, saj je v številnih odgovorih
navedena opazna razlika med prednostnimi
nalogami širših skupnosti in prednostnimi
nalogami višjih ravni javne uprave.
Odgovori na to posvetovanje verjetno ne
bodo presenetili tistih, ki so vključeni v čez-
mejno sodelovanje: večina navedenih ovir je
že zelo dobro poznana, številni različni akterji
pa si vsak dan močno prizadevajo, da bi jih
poskusili rešiti. Vendar bodo ti rezultati, če
bodo dobro uporabljeni, zagotovili konstruk-
tivno izhodiščno točko za ponovno razpravo
o načinih, kako nadaljevati v prihodnosti.
Lahko so tudi spodbuda za nadaljnje delo. Veliko število ovir, navedenih sku-paj z ustreznimi predlaganimi rešitvami, kaže, da obstaja velika volja za izboljša-nje in okrepitev čezmejnega sodelovanja po vsej Evropi. GD Regio se zato na koncu
tega poročila želi zahvaliti vsem, ki so pri tem
sodelovali s svojimi dragocenimi prispevki.
36
VEČ O TEM
OPOMBE
(1) Več informacij o potujoči kampanji višjega vodstva
je na voljo na: http://ec.europa.eu/regional_policy/en/
policy/cooperation/european-territorial/cross-bor-
der/review/#1
(2) REGIO-CONSULTATION-BORDER-OBSTACLES@
ec.europa.eu
(3) Od 38 anketirancev, ki so za svojo državo prebivali-
šča izbrali „drugo“ ali ki niso odgovorili:
- je šest vseevropskih organizacij, zato jim ni bilo
treba odgovoriti
- jih je 24 v okvirčku za odgovor navedlo ime
države EU ali regije ali mesta v državi EU: 4 DE,
4 FR, 4 RO, 2 NL, 2 PL, 2 UK, 1 GR, 1 LV, 1 FI,
1 HU, 1 LT, 1 PT
- jih je pet iz držav zunaj EU: dva iz nekdanje
jugoslovanske republike Makedonije, eden iz
Združenih držav, eden iz Bosne in Hercegovine
in eden iz Gruzije
- so trije navedli ime čezmejne regije/programa:
1 ES/PT, 1 IE/UK, 1 FR/CH.
(4) To je mogoče primerjati z rezultati raziskave
Flash Eurobarometer št. 422, v kateri 47 % anketi-
ranih prebivalcev obmejnih regij navaja, da še nikoli
niso potovali na drugo stran meje. Več informacij
je na voljo na: http://ec.europa.eu/regional_policy/
en/policy/cooperation/european-territorial/cross-
-border/#5
(5) Za primerjavo, raziskava Flash Eurobarometer
št. 422 je pokazala, da je 31 % prebivalcev obmej-
nih regij seznanjenih z dejavnostmi čezmejnega
sodelovanja, ki jih financira EU. To bi lahko pojasnilo
dejstvo, da so anketiranci v okviru javnega posve-
tovanja svoje prispevke posredovali prostovoljno,
medtem ko metodologija Eurobarometra vključuje
anketiranje naključno izbranega vzorca prebivalcev
obmejnih regij. V tem javnem posvetovanju je 19 %
anketirancev navedlo, da še niso slišali za evropsko
teritorialno sodelovanje ali Interreg.
(6) To vprašanje je bilo namenjeno samo za posame-
znike (državljane in samozaposlene) ter podjetja.
(7) Raziskava Flash Eurobarometer št. 422 kaže tudi
na visoke ravni pravnih in upravnih ovir, na katere
opozarjajo prebivalci obmejnih regij, za katere je
značilna visoka stopnja čezmejne mobilnosti.
(8) To vprašanje je bilo namenjeno samo za posame-
znike in podjetja. Razlogi za prečkanje meje
se medsebojno niso izključevali: anketiranci so
lahko izbrali več razlogov.
(9) Vsi citati so bili prevedeni za namen te brošure
ne glede na izvirni jezik odgovora.
Koristne povezave:
Pregled čezmejnega sodelovanja:
http://ec.europa.eu/regional_policy/
en/policy/cooperation/european-
-territorial/cross-border/review/#1
Interreg:
http://ec.europa.eu/regional_policy/
en/policy/cooperation/european-
-territorial/
KAKO DO PUBLIKACIJ EVROPSKE UNIJE
Brezplačne publikacije:
• en izvod: na spletni strani EU Bookshop (https://bookshop.europa.eu);
• več kot en izvod ter plakati in zemljevidi: pri predstavništvih Evropske unije (http://ec.europa.eu/represent_en.htm); from the pri delegacijah v državah, ki niso članice EU (http://eeas.europa.eu/delegations/index_en.htm); pri službi Europe Direct (http://europa.eu/europedirect/index_en.htm) ali s klicem na telefonsko 00 800 6 7 8 9 10 11 (brezplačna številka za celotno EU) (*).
(*) Informacije so brezplačne, kakor tudi večina klicev (nekateri operaterji, telefonske govorilnice ali hoteli lahko klic zaračunajo).
Publikacije, ki so naprodaj:
• na spletni strani EU Bookshop (https://bookshop.europa.eu).
ISBN 978-92-79-57388-0 doi:10.2776/44548
KN-04-16-266-SL-N