XIV. strokovno srečanje ravnateljic in ravnateljev srednjega šolstva Katja Pavlič Škerjanc – Portorož, 13/11 - 2007
POSODOBITEV NAČRTOVANJA IN IZVAJANJA KURIKULA
SMERI RAZVOJA IZOBRAŽEVANJA Nekaj ključnih konceptov
• družba znanja = učeča se družba• trajnostni razvoj (izobraževanje za danes in jutri)• izobraževanje za vse (spoštovanje različnosti: inkluzivnost,
personalizirano izobraževanje → povečanje izbirnosti)• odprtost in prožnost (fleksibilnost) kurikulov• avtonomnost (šol, učiteljev, učencev)• ustvarjalnost in inovativnost (prenos znanja v prakso –
inovacijska strategija za EU 2006 →)• ključne kompetence in kompetenčni pristop• interdisciplinarnost in sodelovalno (timsko) poučevanje
(kurikularne povezave – integrativni kurikulum) (UNESCO; OECD; Svet Evrope, EU, Evropska komisija;
Izhodišča prenove gimnazijskega programa)
• UNESCO • OECD
SMER(N)I(CE) RAZVOJA: Globalne in evropske
Dva nova strateška dokumenta EU (prvi v fazi posvetovanja):
• Šole za 21. stoletje http://ec.europa.eu/education/school21/index_sl.html (11/7 – 2007)
• Izboljšanje kakovosti izobraževanja učiteljevhttp://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/site/sl/com/2007/com2007_0392sl01.pdf (3/8 – 2007)
• Svet Evrope • EU, Evropska komisija
Šole za 21. stoletje: Ključne kompetence za vse
Kaj terja in pričakuje prihodnost od mladih?
• ustvarjalnost• sposobnost lateralnega
mišljenja• spretnosti in veščine na
različnih področjih• prilagodljivost
VPRAŠANJE 1: Kako naj bodo šole
organizirane, da bodo učencem lahko zagotovile vse ključne kompetence?
• Kako preseči razdrobljenost na “tradicionalne” predmete?
• Kako reorganizirati šole, da bodo upoštevale tudi neformalno (zunaj šole pridobljeno) znanje?
KLJUČNE KOMPETENCE KOMPETENČNI PRISTOP
• Temeljna značilnost kompetence je – povezava znanja z učinkovito in ustvarjalno uporabo ter – stalno spopolnjevanje v vseh poklicnih in življenjskih
situacijah.• Kompetence so
– temeljne oz. ključne (key) ali splošne (core), ki so prenosljive med različnimi opravili,
– generične (generic), ki so skupne za podobne poklice oz. opravila, in
– delovno specifične (role specific), posebne za posamezna delovna mesta oz. opravila.
• Učni cilji se izražajo v obliki pričakovanih učnih dosežkov (izidov, rezultatov), to pa so kompetence.
KLJUČNE KOMPETENCE
1. Sporazumevanje v maternem jeziku
2. Sporazumevanje v tujih jezikih
3. Matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti (= naravoslovju) in tehnologiji
4. Digitalna pismenost5. Učenje učenja6. Socialne in državljanske
kompetence7. Samoiniciativnost in
podjetnost8. Kulturna zavest in
izražanje
Kako jih razvijati:
- predmetno(s posameznimi predmeti oz. znotraj posameznih predmetov) - (kros)kurikuralno(na nadpredmetni ravni oz. na ravni kurikula kot celote)
?
Priporočilo Evropskega parlamenta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (18/12 – 2007)
PERSONALIZIRANO IZOBRAŽEVANJE
• odprtost in prožnost– kurikulov
(programov, predmetnikov, učnih načrtov…)
• avtonomnost– šole– učitelja– učenca
• Kaj naj določi program (obvezni kurikulum), kaj bo stvar izvedbe (izvedbeni kurikulum)?
• Kaj naj bo torej določeno z nacionalnim programom,
• kaj prepuščeno dogovarjanju in odločitvi na lokalni in šolski ravni,
• kaj individualni odločitvi učitelja?
• kaj izbiri dijaka, in sicer– v okviru skupin(e), – kot posameznika.
KLJUČNI PREMIKI
KURIKULUM• osredinjen na predmete (fragmentirano znanje)• subject-centered
▼• integrirativni kurikulum (→kurikularne povezave)
(sintentizirano,holistično znanje)• integrated (curricular connections)
UČNI PROCES• osredinjen na učitelja• teacher-centered
▼• osredinjen na
učenca• learner-centered
KURIKULUM
• nameravani kurikulum (intended national curriculum) = uradni, nacionalni kurikulum
• izvedbeni kurikulum (school curriculum = način izvedbe nacionalega kurikula na ravni šole, oddelka, predmeta…
• izvedeni kurikulum (delivered curriculum) • doseženi kurikulum (achieved curriculum)
• ? prikriti kurikulum (hidden curriculum)?
IZVEDBENI KURIKULUM
DOSEŽENI KURIKULUM
NAMERAVANI KURIKULUM
IZVEDENI KURIKULUM
Kaj določa kurikulum, kaj so cilji/pričakovani učni dosežki?
Kaj načrtujemo na šoli, kako poteka
učni proces?
Kakšni so učni dosežki, kako jih ugotavljamo?
NAMEN -CILJ
POTEK -
PROCES
ZAKLJUČEK - DOSEŽEK
država – predpis
šola - načrt
šola – učitelj - učenec
učenec - učitelj - šola
NAMERAVANI KURIKULUM
in IZVEDBENI KURIKULUM
IZVEDENI KURIKULUM
DOSEŽENI KURIKULUM
KOMPETENČNI PRISTOP
• Deklarativna (vsebinska, dejstvena) znanja
• Procesna in proceduralna znanja (miselni procesi in postopki)
• Stališča in vrednote
KOMPETENCA(sposobnost,
zmožnost)
VSEBINSKA ZNANJA
PROCESNA ZNANJA
STALIŠČA IN VREDNOTE
INTEGRATIVNI KURIKULUMV čem je nova kakovost?
• Holizem: Celota je več kot vsota njenih delov. Aristotel
• Celota je sistem. Sistem: celota – deli – medsebojna povezanost (medsebojni odnosi/interakcije, pravila o medsebojnih odnosih)
• Interakcije med sestavnimi deli celote omogočajo nastanek kvalitativno novih lastnosti (emergentne lastnosti sistema → nastanek novih lastnosti na višji ravni oganizacije elementov nižje ravni).
• Če je npr. zaporedje delov nelogično ali naključno, če njihov razvoj poteka izolirano in neskladno, celota kljub temu, da so posamezni deli kakovostni, ne bo nova oz. višja kvaliteta.
KURIKULARNE POVEZAVE: POVZETEK
enopredmetne =monodisciplinarne
večpredmetne =pluridisciplinarne
• intradisciplinarne• multidisciplinarne• interdisciplinarne
vertikalne horizontalne vertikalne horizontalne
delne celovite=kroskurikularne
delne celovite=kroskurikularne
MORFOLOGIJA KURIKULARNIH POVEZAV: Povezovalni elementi
Kurikularne povezave pomenijo povezovanje s pomočjo: • vsebin (tj. vsebinskih in procesnih znanj)• dejavnosti• didaktičnih metod in postopkov (npr. aktivno učenje, projektni
pristop) • uporabe učnih orodij (npr. IKT) • miselnih postopkov, veščin in navad (npr. razvijanje
kritičnega mišljenja, ustvarjalnega mišljenja, zmožnosti reševanja problemov in odločanja – ti. veščine za 21. stoletje - 21st century skills)
• posameznih kompetenc (npr. bralne zmožnosti, medkulturne zmožnosti, medijske pismenosti, digitalne zmožnosti, učenje učenja, socialnih zmožnosti ipd.)
• konceptov (npr. človekove pravice, medkulturnost ipd.)
SODELOVALNO POUČEVANJEti. collaborative teaching
• izmenjava idej• diskusijske skupine• medsebojna opazovanja• skupne učne dejavnosti
(projekti, domače naloge ipd):– med oddelki/dijaki iste šole– med oddelki/dijaki različnih šol
v kraju, regiji, državi, na mednarodni ravni
• zamenjave učiteljev– med oddelki iste šole– med različnimi šolami v kraju,
regiji, državi, na mednarodni ravni
• timsko poučevanje
Kurikularne povezave temeljijo na sodelovalnem poučevanju
SKUPNE FAZE
Vrste / Faze Načrtovanje Izvajanje Vrednotenjerefleksija–evalvacija
Načrtno
sodelovanje
Timsko poučevanje B
Timsko poučevanje A
POSODOBITEVGIMNAZIJE
POSODOBITEV UČNIH NAČRTOV:
Vpeljevanje in spremljanje ter
usposabljanje učiteljev
POSODOBITEVNAČRTOVANJA IN IZVAJANJA
KURIKULA
PODPORA ŠOLAM ZA VPELJEVANJE
SPREMEMB
POSODOBITEV NAČRTOVANJAIN IZVAJANJU
KURIKULA
KURIKULARNE OBOGATITVE
(od 2008/09 dalje)
KURIKULARNE NOVOSTI
(od 2009/10 dalje)
• sodobni pristopi k učenju/poučevanju
• integrativni kurikulum
• novi izbirni predmeti
• programski moduli
NE TERJAJO FORMALNIH SPREMEMB
PREDVIDEVAJO FORMALNE
SPREMEMBE
POSODOBITEV GIMNAZIJE
PROJEKTNA SKUPINA NA ZŠ vodja podprojekta
+ ožja PS + širša PS (= ožja PS + vodje KRS)
ORGANIGRAM
PODPROJEKTA
Kurikularne razvojne skupine (KRS)
•Predmetne razvojne skupine (PRS)
•Šolski razvojni timi (ŠRT)•Posamezni učitelji
ZUNANJI ◄SODELAVCI
(ravnatelji in učitelji)
▼
• KRS za posamezne programske module (medkulturni modul , naravoslovni modul, medijski modul itd.)
• KRS za specifične cilje (kurikularne povezave, medkulturnost, medijsko kulturo itd.)
KURIKULARNE OBOGATITVESodobni pristopi
k učenju in poučevanjuIntegrativni kurikulum
učnociljni, procesno-razvojni in kompetenčni pristop
avtentično učenje• aktivno učenje• problemsko učenje• raziskovalno učenje • projektno učenje
nova kultura preverjanja in ocenjevanja znanja: avtentično vrednotenje učnih
dosežkov razvojno spremljanje učnih
dosežkov sodelovalno učenje in poučevanje individualizirano učenje uporaba novih tehnologij itd.
KURIKULARNE POVEZAVE
• enopredmetne in večpredmetne• delne (parcialne) in celovite
(kroskurikularne)• vertikalne in horizontalne • multidisciplinarne in
interdisciplinarne▼
• Medkulturna zmožnost kot kroskurikularni cilj
▼
• Medijska pismenost kot kroskurikularni cilj
KURIKULARNE NOVOSTI• Določitev globalnega obsega ur predmetov in drugih
elementov kurikula (ne po letnikih)• Kreditno vrednotenje elementov kurikula in/oz. učnih
dosežkov dijakov• Fleksibilni kurikulum:
– Novi izbirni predmeti: • kompetenčni pristop• učnociljno in procesno-razvojno načrtovanje, vzvratno načrtovanje;• modularni pristop:
– fleksibilnost in odprtost (jedrni del + izbirni del + dodatni del),– večja avtonomija učitelja (rastoča notranja izbirnost);
• interdisciplinarni in transdisciplinarni pristop;• projektni pristop
– Izbirni predmeti, s specifičnimi cilji medsebojno in z jedrnim (obveznim) delom povezani v programske module
KURIKULARNE NOVOSTI:Fleksibilni kurikulum
Obvezni del
+
IZBIRNI DEL: Odprti kurikulum
=Del, ki ga določi
šola
Obvezni del
+
IZBIRNI DEL:
Polodprti kurikulum
=Programski modul
+Del, ki ga določi
šola
ali
izbira šole !
Nobeden od nas ni tako pameten
kot mi vsi skupaj.
Japonski pregovor