Download pdf - ORGANIZAIJA GRADIŠČA INGNG - Gradbene norme GIPOSS HEA - Jekleni H profil IPE - Jekleni I profil JKP - Javno komunalno podjetje k.o. - Katastrska občina n.v. - Nadmorska višina

Darko Debelak

ORGANIZACIJA GRADBIŠČA IN

TERMINSKO PLANIRANJE GRADNJE HALE

AGROTEH VRBEK V ŠENTJURJU

Diplomsko delo

Maribor, marec 2018

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

ORGANIZACIJA GRADBIŠČA IN

TERMINSKO PLANIRANJE GRADNJE HALE


Diplomsko delo

Študent: Darko Debelak

Študijski program: visokošolski, gradbeništvo

Smer: Operativno gradbeništvo

Mentor: izr. prof. dr. Uroš Klanšek, univ. dipl. gosp. inž.

Somentor: asist. Zoran Pučko, univ. dipl. gosp. inž.

Lektorica: Ljudmila Kajtner, prof. slo.

Maribor, marec 2018

II

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Urošu Klanšku,

univ. dipl. gosp. inž., ter somentorju asist. Zoranu

Pučku, univ. dipl. gosp. inž., za pomoč in sodelovanje

pri izdelavi diplomskega dela.

Zahvaljujem se punci, staršem in vsem ostalim, ki so

pomagali pri diplomski nalogi.

III

ORGANIZACIJA GRADBIŠČA IN TERMINSKO PLANIRANJE GRADNJE HALE


Ključne besede: gradbeništvo, organizacija gradbišča, terminsko planiranje.

UDK: 69.05+658.513.4(043.2)

Povzetek

V diplomski nalogi je predstavljena organizacija gradbišča in terminsko planiranje hale

Agroteh Vrbek v Šentjurju. Najprej je podan opis lokacije, funkcionalne zasnove in tehničnih

značilnosti novega objekta. V drugem delu preučimo pogoje za gradnjo, kar zajema proučitev

dokumentacije o lokaciji, gradbenega dovoljenja, gradbene pogodbe, razpoložljiva delovna

sredstva, kadrovske možnosti, možnost nabave materiala ter organizacijske možnosti na

lokaciji gradbišča. Tretji del obravnava organizacijo gradbišča, ki zajema opis gradbišča,

dimenzioniranje začasnih objektov, deponij, inštalacij, popis pripravljalnih in zaključnih del ter

shemo organizacije gradbišča. Zadnji del predstavlja terminsko planiranje gradnje objekta v

obliki modificiranega gantograma in mrežnega diagrama.

IV

BUILDING SITE ORGANIZATION AND CONSTRUCTION TIME SCHEDULING FOR

FACILITY AGROTEH VRBEK IN ŠENTJUR

Key words: civil engineering, organization of the construction site, construction time scheduling. UDK: 69.05+658.513.4(043.2)

Abstract

The thesis presents the organization of construction site and a construction time scheduling

for hall Agroteh Vrbek in Šentjur. First is a description of the location, functional concept and

technical features of the new building. In the second part we are examing the condition for

the construction, which include examination the documentation of location, building permit,

construction contracts, available labor resources, possibility of human resources, possibility

of purchasing material and organization possibilities at the location of the construction site.

The third part deals with the organization of the construction site, which includes a

description of the site, design of temporary structures, depots, installation, list of preparation

and finishing works and site organization scheme. The last part represent construction time

scheduling of construction in the form of modified grantt chart and network diagram.

V

UNIVERZA V MARIBORU Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo

IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN

ELEKTRONSKE OBLIKE ZAKLJUČNEGA DELA

Ime in priimek študent‐a/‐ke: Darko Debelak Študijski program: Gradbeništvo VS Naslov zaključnega dela: Organizacija gradbišča in terminsko planiranje gradnje hale Agroteh Vrbek v Šentjurju

Mentor: Uroš Klanšek Somentor: Zoran Pučko

Podpisan‐i/‐a študent/‐ka Darko Debelak izjavljam, da je zaključno delo rezultat mojega samostojnega dela, ki sem ga izdelal/‐a

ob pomoči mentor‐ja/‐ice oz. somentor‐ja/‐ice; izjavljam, da sem pridobil/‐a vsa potrebna soglasja za uporabo podatkov in

avtorskih del v zaključnem delu in jih v zaključnem delu jasno in ustrezno označil/‐a; na Univerzo v Mariboru neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno

prenašam pravico shranitve avtorskega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico ponuditi zaključno delo javnosti na svetovnem spletu preko DKUM; sem seznanjen/‐a, da bodo dela deponirana/objavljena v DKUM dostopna široki javnosti pod pogoji licence Creative Commons BY‐NC‐ND, kar vključuje tudi avtomatizirano indeksiranje preko spleta in obdelavo besedil za potrebe tekstovnega in podatkovnega rudarjenja in ekstrakcije znanja iz vsebin; uporabnikom se dovoli reproduciranje brez predelave avtorskega dela, distribuiranje, dajanje v najem in priobčitev javnosti samega izvirnega avtorskega dela, in sicer pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za komercialno uporabo;

dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v zaključnem delu in tej izjavi, skupaj z objavo zaključnega dela;

izjavljam, da je tiskana oblika zaključnega dela istovetna elektronski obliki zaključnega dela, ki sem jo oddal/‐a za objavo v DKUM.

VI

Uveljavljam permisivnejšo obliko licence Creative Commons: __ BY‐NC‐ND___ (navedite obliko)

Začasna nedostopnost:

Zaključno delo zaradi zagotavljanja konkurenčne prednosti, zaščite poslovnih skrivnosti, varnosti ljudi in narave, varstva industrijske lastnine ali tajnosti podatkov naročnika:

(naziv in naslov naročnika/institucije) ne sme biti javno dostopno do (datum odloga javne objave ne sme biti daljši kot 3 leta od zagovora dela). To se nanaša na tiskano in elektronsko obliko zaključnega dela.

Temporary unavailability:

To ensure competition priority, protection of trade secrets, safety of people and nature, protection of industrial property or secrecy of customer's information, the thesis (institution/company name and address) of must not be accessible to the public till (delay date of thesis availability to the public must not exceed the period of 3 years after thesis defense). This applies to printed and electronic thesis forms.

Datum in kraj: 27.3.2018, Maribor Podpis študent‐a/‐ke:

Podpis mentor‐ja/‐ice: (samo v primeru, če delo ne me biti javno dostopno)

Ime in priimek ter podpis odgovorne osebe naročnika in žig:

(samo v primeru, če delo ne sme biti javno dostopno)

VII

VSEBINA

ZAHVALA .......................................................................................................................... II

POVZETEK ........................................................................................................................ III

ABSTRACT ........................................................................................................................ IV

IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE ZAKLJUČNEGA

DELA ................................................................................................................................. V

1 UVOD ........................................................................................................................ 1

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA................................................................................................... 1

1.2 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKE NALOGE ..................................................................................... 2

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE .............................................................................................. 2

1.4 METODE RAZISKOVANJA.................................................................................................... 3

2 OPIS OBJEKTA ........................................................................................................... 4

2.1 SPLOŠNO ....................................................................................................................... 4

2.2 LOKACIJA ....................................................................................................................... 5

2.3 FUNKCIONALNA ZASNOVA OBJEKTA ..................................................................................... 7

2.4 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI .................................................................................................. 10

2.4.1 Konstrukcija .......................................................................................................... 10

2.4.2 Finalne obdelave .................................................................................................. 12

2.4.3 Kanalizacija ........................................................................................................... 14

2.4.4 Zunanja ureditev................................................................................................... 14

2.4.5 Odpadki ................................................................................................................ 15

2.4.6 Strojne inštalacije ................................................................................................. 16

2.4.7 Elektroinštalacije .................................................................................................. 17

2.4.8 Zasnova požarne varnosti .................................................................................... 18

2.5 OPIS PRIČAKOVANIH VPLIVOV OBJEKTA ............................................................................... 19

2.5.1 Pričakovani vplivi v času gradnje in uporabe ....................................................... 19

2.5.2 Ukrepi za preprečitev oz. zmanjšanje pričakovanih vplivov ................................. 20

3 PROUČITEV POGOJEV ZA GRADNJO ......................................................................... 21

3.1 PROUČITEV DOKUMENTACIJE O LOKACIJI OBJEKTA ................................................................. 21

VIII

3.1.1 Lokacijska informacija .......................................................................................... 22

3.1.2 Katastrski načrt .................................................................................................... 23

3.1.3 Geodetski načrt .................................................................................................... 24

3.1.4 Zazidalna situacija s količbenimi podatki ............................................................. 25

3.1.5 Zemljiškoknjižni izpisek ......................................................................................... 26

3.2 PROUČITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA .............................................................................. 27

3.3 PROUČITEV GRADBENE POGODBE ...................................................................................... 28

3.4 PROUČITEV RAZPOLOŽLJIVIH DELOVNIH SREDSTEV................................................................. 29

3.5 PROUČITEV KADROVSKIH MOŽNOSTI .................................................................................. 30

3.6 PROUČITEV MOŽNOSTI NABAVE SUROVIN IN MATERIALA ........................................................ 31

3.7 PROUČITEV ORGANIZACIJSKIH MOŽNOSTI NA LOKACIJI GRADBIŠČA ............................................ 33

3.7.1 Topografske razmere............................................................................................ 33

3.7.2 Geološko-geomehanske razmere ......................................................................... 34

3.7.3 Klimatsko-meteorološke razmere ........................................................................ 35

3.7.4 Hidrološke razmere .............................................................................................. 37

3.7.5 Prometne razmere ................................................................................................ 38

3.8 PROUČITEV TEHNOLOŠKEGA PROCESA GRAJENJA .................................................................. 39

3.8.1 Pripravljalna dela ................................................................................................. 39

3.8.2 Zemeljska dela ...................................................................................................... 39

3.8.3 Tesarska in betonska dela .................................................................................... 39

3.8.4 Montažna dela ..................................................................................................... 40

4 ORGANIZACIJA GRADBIŠČA ..................................................................................... 41

4.1 OPIS GRADBIŠČA ............................................................................................................ 41

4.2 DOSTOP IN TRANSPORTNE POTI ........................................................................................ 41

4.3 VODI IN PRIKLJUČKI ........................................................................................................ 42

4.3.1 Elektrika ................................................................................................................ 42

4.3.2 Vodovod ................................................................................................................ 42

4.3.3 Telefon .................................................................................................................. 43

4.4 GRADBIŠČNA TABLA, OPOZORILNA TABLA IN OGRAJA ............................................................. 43

4.5 RAVNANJE Z GRADBENIMI ODPADKI ................................................................................... 45

4.6 DOBAVA MATERIALA, MEHANIZACIJE IN OPREME .................................................................. 46

IX

4.7 DELOVNA SILA ............................................................................................................... 48

4.8 TRANSPORT .................................................................................................................. 49

4.8.1 Zunanji transport .................................................................................................. 49

4.8.2 Notranji transport ................................................................................................ 49

4.9 DIMENZIONIRANJE ZAČASNIH OBJEKTOV, SKLADIŠČ IN INŠTALACIJ ............................................ 52

4.9.1 Dimenzioniranje pomožnih objektov .................................................................... 52

4.9.2 Dimenzioniranje deponij ....................................................................................... 54

4.9.3 Dimenzioniranje začasnih inštalacij ..................................................................... 57

4.10 POPIS PRIPRAVLJALNIH IN ZAKLJUČNIH DEL .......................................................................... 60

4.11 VARNOSTNE IN PROTIPOŽARNE ZAHTEVE ............................................................................ 61

4.11.1 Varnostne zahteve ............................................................................................ 61

4.11.2 Protipožarne zahteve........................................................................................ 62

4.12 ORGANIZACIJSKA SHEMA GRADBIŠČA ................................................................................. 63

5 TERMINSKO PLANIRANJE ......................................................................................... 65

5.1 TEHNIČNO POROČILO K TERMINSKEMU PLANIRANJU .............................................................. 65

5.1.1 Pripravljalna dela ................................................................................................. 66

5.1.2 Zemeljska dela, kanalizacija in vodovod .............................................................. 66

5.1.3 Temelji .................................................................................................................. 66

5.1.4 Drenaža ................................................................................................................ 67

5.1.5 Hala ...................................................................................................................... 68

5.1.6 Notranjost hale ..................................................................................................... 68

5.1.7 Nadstreška ............................................................................................................ 69

5.1.8 Zunanja dela ......................................................................................................... 69

5.1.9 Ostala dela ........................................................................................................... 69

5.2 MREŽNI DIAGRAM ......................................................................................................... 69

5.2.1 Analiza strukture .................................................................................................. 70

5.2.2 Analiza časa .......................................................................................................... 73

5.2.3 Vrstni red aktivnosti in povezave ......................................................................... 76

5.2.4 Terminiranje ......................................................................................................... 81

5.3 GANTOGRAM ................................................................................................................ 81

6 ZAKLJUČEK .............................................................................................................. 83

X

7 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................. 85

8 PRILOGE .................................................................................................................. 89

8.1 SEZNAM SLIK ................................................................................................................ 89

8.2 SEZNAM TABEL .............................................................................................................. 90

8.3 NASLOV ŠTUDENTA ........................................................................................................ 91

8.4 KRATEK ŽIVLJENJEPIS ...................................................................................................... 91

8.5 OSTALE PRILOGE ............................................................................................................ 91

XI

SEZNAM KRATIC

AB - Armirani beton

ALU - Aluminij

ARSO - Agencija Republike Slovenije za okolje

fi - Premer

GA - Gasilni aparat

GNG - Gradbene norme GIPOSS

HEA - Jekleni H profil

IPE - Jekleni I profil

JKP - Javno komunalno podjetje

k.o. - Katastrska občina

n.v. - Nadmorska višina

NK - Nekvalificirani

NN - Nizka napetost

OZS - Obrtna zbornica Slovenije

P - Pritličje

PE - Polietilen

PGD - Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja

PP - Omarica s prvo pomočjo

PVC - Polivinil klorid

PZI - Projekt za izvedbo

RA - Rebrasta armatura

RS - Republika Slovenija

RS - Republika Slovenija

SN - Srednjenapetostni

TP - Transformatorska postaja

WC - Sanitarije

XPS - Ekstrudirani polistiren

1

1 UVOD

1.1 Opredelitev problema

V diplomski nalogi bomo posvetili pozornost organizaciji gradbišča in terminskemu

planiranju, ki se opravita na podlagi predhodnih preučevanj pogojev gradnje in projektne

dokumentacije. Gradnja objekta je sestavljena iz štirih faz: zasnova, projektiranje,

neposredna priprava in gradnja. V fazo neposredne priprave na gradnjo spada projekt

organizacije gradbišče, ki jo bomo obdelali v naši diplomski nalogi. Terminsko planiranje je

sestavljeno iz sklopa aktivnosti, ki si morajo slediti v določenem vrstnem redu, da

dosežemo cilj.

Investitor Agroteh Vrbek d.o.o. bo investiral v izgradnjo poslovnega objekta v naselju

Šentjur. Projektno dokumentacijo je izdelalo podjetje AB Objekt d.o.o., objekt pa bo

izgradilo izbrano gradbeno podjetje Mbah d.o.o. Objekt se bo nahajal v občini Šentjur, ob

glavni cesti Celje-Šmarje pri Jelšah. Poslovni objekt bo tlorisne površine 524,42 m2, z

dvema nadstreškoma velikosti 103,00 m2. Zasnovan je kot enoetažni objekt z naklonom

strehe 4º. V objektu se bosta izvajala servisiranje kmetijske mehanizacije ter prodaja

rezervnih delov.

Organizacija gradbišča bo zahtevna zaradi lokacijskih pogojev gradnje. Zemljišče je

prostorsko omejeno s sosednjimi stavbami in cesto. Zaradi majhnega prostora za

obračanje bo potrebna vzvratna vožnja večjih tovornih vozil. Delavec signalist bo usmerjal

vozila in po potrebi začasno zaustavil pešce in vozila na dvosmerni občinski cesti.

2

1.2 Namen in cilj diplomske naloge

Namen diplomskega naloge je izdelati projekt organizacije gradbišča in terminski plan za

objekt hala Agroteh Vrbek. To bomo dosegli z proučitvijo projektne dokumentacije,

spletnih virov in pregledom dejanskega stanja na terenu. Proučili bomo pogoje za gradnjo,

dimenzionirali začasne prostore in deponije ter izdelali shemo organizacije gradbišča. Pri

terminskem planiranju bomo na podlagi popisa del in gradbenih norm izdelali modificiran

gantogram in strukturni mrežni diagram.

Cilj diplomske naloge je izdelati projekt organizacije gradbišča ter s tem poglobiti in

pridobiti nova znanja za prihodnje delo v praksi. Dober načrt organizacije bo omogočal,

da bo gradnja kakovostna, hitra, varna, v skladu s projektom ter s čim manj zastoji.

1.3 Predpostavke in omejitve

Za kvalitetno izvedbo organizacije gradbišča je potrebno proučiti:1

gradbeno pogodbo,

dokumentacijo o lokaciji objekta,

projektno dokumentacijo za izvedbo objekta,

projekt organizacije tehnološkega procesa grajenja,

možnost nabave potrebnih surovin in materialov,

razpoložljiva delovna sredstva in možnost njihove nabave,

organizacijske možnosti na lokaciji bodočega gradbišča.

Poleg naštetih stvari moramo preučiti še informacijske vire s spleta in dejanske razmere

na bodočem gradbišču. Le s kvalitetnim proučevanjem bomo dobili potrebne podatke, ki

bodo osnova za izdelavo sheme organizacije gradbišča in tehničnega poročila. Po preučitvi

bomo dobili tudi podatke o razpoložljivih delovnih sredstvih in kadrovskih možnostih,

možnostih nabave surovin in materiala ter organizacijskih možnosti na bodočem

gradbišču. Pri izdelavi diplomske naloge lahko kot glavne omejitve pričakujemo dostop do

1 Pšunder M., Klanšek U., Šuman N., Organizacija grajenja, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor, 2009.

3

projektne dokumentacije, gradbenih pogodb, informacijskih virov in odgovornih oseb pri

projektu.

1.4 Metode raziskovanja

Za izdelavo diplomske naloge bomo uporabili deskriptivni pristop, ki daje prednost opisu

strukture delovanja ali razvoja določenega procesa. S tem pristopom smo povezani s

prakso in dejanskim stanjem na gradbišču. Pri raziskovanju bomo uporabili predpise,

zakonodajo in norme s področja graditve objektov.

Projektno dokumentacijo bomo pridobili od izvajalca gradbenih del, po potrebi pa tudi od

investitorja objekta. Za pridobitev potrebnih informacij bomo preučili projektno

dokumentacijo in dejanske razmere na gradbišču, da bomo lahko primerjali dejanske

razmere s podatki v projektni dokumentaciji. Raziskali bomo tudi elaborate, soglasja,

pogodbe in dovoljenja. Pri terminskem planiranju pa bomo predvsem uporabljali

gradbene normative.

4

2 OPIS OBJEKTA

2.1 Splošno

Namen investitorja je zgraditi poslovni objekt, namenjen servisiranju kmetijskih strojev,

prodaji rezervnih delov in kmetijske mehanizacije. Objekt bo zgradilo podjetje Mbah

d.o.o. iz Podčetrtka po naročilu investitorja Agroteh Vrbek d.o.o. iz Šmarja pri Jelšah.

Zemljišče, na katerem je predviden nov objekt, se nahaja v naselju Šentjur, natančneje ob

glavni cesti Celje - Šmarje pri Jelšah. Spodnja tabela prikazuje osnovne podatke o objektu

in lokaciji gradnje objekta.

Tabela 1: Osnovni podatki o objektu in lokaciji2

Zahtevnost objekta Manj zahteven objekt

Klasifikacija celotnega objekta 12510 Industrijski del stavbe

Klacifikacija posameznih delov 42 % Industrijski del stavbe

18 % Drugi upravni in pisarniški deli stavbe

10 % Trgovski del stavbe

28 % Garaža

2 % Drug nestanovanjski del stavbe

Velikost objekta (zazidalna površina) Hala: 15,82 × 35,82 = 566,57 m2

Nadstrešek 1: 5,00 × 21,00 = 105,00 m2

Nadstrešek 2: 5,00 × 21,00 = 105,00 m2

Najvišja višina objekta 7,62 m

Lokacija Šentjur

Seznam zemljišč za nameravano gradnjo Parc. št. 641/2 k.o. Šentjur pri Celju

2 Strašek A., idr., Hala Agroteh Vrbek, Vodilna mapa, PGD, št. projekta 2014/004-PGD, AB objekt d.o.o.,

Celje, 2014.

5

Zgradil se bo poslovni objekt in dva nadstreška, uredila se bo okolica z odvodnjavanjem,

zelenico in asfaltnim parkiriščem. Poslovni objekt je zasnovan kot enoetažni pritlični

objekt, tlorisno gledano bo razdeljen na 3 pravokotnike, servisno-prodajna hala velikosti

15,82 × 35,82 m in dve nadstrešnici velikosti 21 × 5 m. Hala bo vsebinska razdeljena na

servisno delavnico, prodajni salon, pisarno, kotlovnico ter sanitarije.

Objekt bo temeljen s točkovnimi temelji, ki bodo povezani med seboj z gredami. Nosilna

konstrukcija hale bo izvedena iz jeklenih HEA profilov različnih dimenzij. Zunanji zidovi

bodo izvedeni iz sendvič panelov, ki bodo pritrjeni na kovinsko podkonstrukcijo. Vmesni

predelni zidovi bodo izvedeni iz mavčno kartonskih plošč. Objekt bo zaključen z ravno

streho, z naklonom 4º in krito s PVC siko folijo.

2.2 Lokacija

Objekt bo zgrajen v občini Šentjur, na zemljišču parcelne številke 641/23, katastrske

občine Šentjur pri Celju. Velikost gradbene parcele znaša 1962 m2 in je poligonalne oblike.

Zemljišče na južni strani omejuje glavna cesta Celje-Šentjur-Šmarje pri Jelšah, severno

lokalna zbirna cesta Drofenikova ulica, vzhodno ter zahodno pa sosednji parceli, kar

prikazuje naslednja slika.

Na parceli je postavljen montažni ALU šotor. Obstoječi teren je relativno raven, absolutna

kota terena znaša 257,40 n.v.4. Povprečni naklon terena znaša 0,9º, najnižja kota terena

znaša 256,80 n.v., najvišja pa 275,60 n.v.. Dostop na parcelo je predviden na severni

strani, preko Drofenikove ulice. Po namenski rabi je parcela kategorizirana kot druga

območja centralnih dejavnosti – zemljišče za gradnjo.5

3 Upravna enota Šentjur pri Celju, Gradbeno dovoljenje št: 351.139/2014-224, Šentjur, 2014. 4 Strašek A., idr., Hala Agroteh Vrbek, Vodilna mapa, PGD, št. projekta 2014/004-PGD, AB objekt d.o.o.,

Celje, 2014. 5 Občina Šentjur, Lokacijska informacija, št. 3501-40/2014-2 (261).

6

Slika 1: Mikrolokacija bodočega gradbišča6

6 iObčina [online], citirano dne [8.6.2016], dostopno na spletnem naslovu:

http://gis.iobcina.si/gisapp/m/?a=Sentjur#a=Sentjur&zoom=8&lat=118996.88881&lon=530329.06185&laye

rs=B000000000TTTT.

7

2.3 Funkcionalna zasnova objekta

Objekt je zasnovan kot montažna hala s kovinsko podkonstrucijo in zidovi iz sendvič

panelov. Izveden bo v eni etaži (P) z ravno streho, maksimalne višine 7,62 m in tlorisne

površine 556,67 m2. Objekt je pravokotno oblikovan, tlorisne velikosti 15,82 × 35,82 m, z

dvema nadstreškoma velikosti 5,00 × 21,00 m na južni in severozahodni strani objekta.7 V

spodnji tabeli so prikazani predvideni prostori objekta ter njihove velikosti.

Tabela 2: Prostori in njihova velikost

Prostor Tla Površina

Delavnica Kvarc beton 303,80 m2

Vetrolov Kvarc beton 4,67 m2

Salon Kvarc beton 69,38 m2

Pisarna Tekstil 24,76 m2

Kotlovnica Kvarc beton 12,93 m2

Skladišče/trgovina Kvarc beton 74,38 m2

Hodnik Kvarc beton 6,10 m2

Sanitarije M Keramika 4,82 m2

Sanitarije Ž Keramika 4,66 m2

Čajna kuhinja Keramika 5,45 m2

Garderoba Keramika 13,47 m2

Skupaj 524,42 m2

Nadstrešek 1 Beton 103,00 m2

Nadstrešek 2 Asfalt 103,00 m2

Objekt je namenjen servisiranju kmetijske mehanizacije in prodaji rezervnih delov, zato je

razdeljen na del, namenjen obiskovalcem, in del, namenjen zaposlenim. Dostop za

obiskovalce je na jugozahodni strani objekta, kjer je tudi razstavni salon. Vhod za

zaposlene je na severni strani objekta, kjer vstopajo v delavnico, ki obsega več kot

7 Černe B., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt arhitekture, PGD, št. projekta 2014/004-A/PGD, AB objekt d.o.o.,

Celje, 2014.

8

polovico objekta. Ob delavnici so tudi garderoba in sanitarije, ki jih lahko uporabljajo tako

zaposleni kot obiskovalci. Objekt ima tudi skladišče/trgovino z rezervnimi deli, ki meji tako

na delavnico kot na salon. Pri salonu je vhod v pisarno. Kotlovnica je postavljena za

pisarno, vhod vanjo pa skozi skladišče/trgovino rezervnih delov in tudi skozi samostojen

vhod na jugovzhodni strani objekta.

Odprtine na zunanji fasadi so na vzhodni in zahodni strani objekta kjer je delavnica, da je

zagotovljeno prezračevanje in odvod dima. Odprtine oz. zastekljena stena je na jugu, kjer

je salon in pisarniški prostor. Severna stran ima selekcijska industrijska vrata, preko

katerih je prav tako možno zračenje. Poleg industrijskih vrat so na severu tudi vrata za

osebni prehod.

Poleg objekta sta postavljena dva nižja nadstreška. Prvi nadstrešek je postavljen na južni

strani objekta, drugi pa vzdolžno na severozahodni strani. Slika 2 prikazuje prečni prerez

delavnice, slika 3 pa tloris pritličja celotnega objekta.

HEA200

HEA160

IPE100 HEA

160

HEA160

HEA140 naklon 4° PVC FOLIJA

Fisher profiltrapez 40/183

75

65

51

01

51

13

41

5

14

01

80

13

04

10

± 0,00

+ 2,20

+ 3,50

30 730 30 730 30

- 0,50

- 1,00

- 0,02

75

65

51

01

51

95

14

04

20

13

01

70

10

07

60

c b a

41 187 187 188 188 188 188 187 187 41

1582

+ 4,60

+ 5,90

+ 5,50

T1

Z3

Slika 2: Prečni prerez8

8 Černe B., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt arhitekture, PZI, št. projekta 2014/004-A/PZI, AB objekt d.o.o.,

Celje, 2014.

9

HEA

14

0

NADSTREŠEK 2asfalt105,0 m2

DELAVNICAkvarc beton303,8 m2

GARDEROBAkeramika13,47 m2

VETROLOVpoliran beton4,67 m2

ČAJNAKUHINJA

WC Ž

WC M

HO

DN

IK

KO

TLO

VN

ICA

KO

MP

RE

SO

Rk

era

mik

a1

2,9

3 m

2

SALONpoliran beton69,38 m2

NADSTREŠEK 1beton105,20 m2

VH

OD

Z 3

14 13801480808080

471

80

80

80

80

80

80

80

80

80

80

80

80

80

24

48

08

08

01

74

80

14 21

50

25

20

52

05

02

1517 1520 17 15

867 100 35 582

1583

15

26

50

05

00

50

05

00

50

05

00

50

0

60

14

00

10

04

00

10

04

00

55

51

10

90

11

5

502 520 520 502

60

14

00

10

04

00

10

04

00

10

04

00

10

04

00

58

11

3 14

80

14

80

14

80

14

80

14

80

14

35

82

49

7

95 90 436 90 549 100 140

15

17

01

51

45

15

15

01

51

67

1511815

321275 119

292

201552015

10

09

02

10

11

5

100

105

2251552015

15

51

0

37810010010013010025525015715

V 0

9

250350

V 07

10

02

60

141414

14

14

14

14

14

14

14

14

14

14

14

14

14

14

14

14

14

14

14

14

HEA

14

0

V 08

50

04

50

O 0

3

400130

v.p

. = 4

60

cm

O 0

3

400130

v.p

. = 4

60

cm

O 0

3

400130

v.p

. = 4

60

cm

O 0

3

400130

v.p

. = 4

60

cm

O 0

3

400130

v.p

. = 4

60

cm

V 03

10

02

12

V 09

90

21

2

V 05

90

21

2

V 03

10

02

12

V 0

3

100212

V 0

3

100212

V 0

2

300225

V 0

4

80212

V 0

4V

04

80212

80212

O 0

1

3501011

v.p

. = 0

cm

O 02

35

07

66

v.p. = 0 cm

O 0410

03

40

v.p. = 10 cm

O 0410

03

40

v.p. = 10 cm

PISARNAtekstil24,76 m2

SPREJEM STRANKREZERVNI DELIkvarc beton74,38 m2

HEA

14

0

HEA

20

0

HEA

20

0

O 0

3

130400

O 0

3

130400

O 0

3

130400

v.p

. = 2

20

cmv

.p. =

22

0 cm

v.p

. = 2

20

cm

Slika 3: Tloris pritličja9


Celje, 2014.

10

2.4 Tehnične značilnosti

2.4.1 Konstrukcija

Temeljenje

Objekt bo temeljen s točkovnimi temelji velikosti 1,50 × 1,50 m in globine 1,00 m.

Točkovni temelji bodo med seboj povezani z povezovalnimi gredami dimenzij 0,70 × 0,30

m. Nadstrešek bo temeljen s pasovnimi temelji dimenzij 0,40 × 0,50 m. Vsi temelji bodo

izdelani iz betona C 25/30 in armirani z betonskim jeklom B 500 A. Pod temelji se izdela

podložni beton debeline 10 cm in komprimirano gramozno tamponsko nasutje.10 Na

spodnji sliki je prikazan točkovni temelj osrednjih stebrov hale.

Slika 4: Točkovni temelj11

Talna plošča pod halo je debeline 0,71 m in je sestavljena iz naslednjih materialov:

impregnacijski premaz,

kvarčni posip,

mikroarmirana betonska plošča - 20 cm,

parna zapora PE,

toplotna izolacija XPS - 10 cm,

izravnalni sloj peska - 1 cm,

utrjeno nasutje - 40 cm.

10 Strašek A., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti, PZI, št. projekta

2014/004-G/PZI, AB objekt d.o.o., Celje, 2014. 11 Černe B., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt arhitekture, PZI, št. projekta 2014/004-A/PZI, AB objekt d.o.o.,

Celje, 2014.

11

Zidovi

Konstrukcija objekta bo sestavljena iz jeklenih HEA profilov, dimenzij HEA 200 in HEA 240,

ki bodo členkasto pritrjeni na točkovne temelje. Nadstreška bosta sestavljena iz profilov

HEA 140. Vse jeklo je kvalitete tipa S235. Profili so zaščiteni z alkidno temeljno barvo kot

osnovni antikorozivni premaz in 2 × barvani s končno mat barvo po izboru projektanta.

Zunanji zidovi bodo izvedeni iz sendvič panelov debeline 15 cm, ki bodo pritrjeni v

vertikalni smeri na jekleno podkonstrukcijo debeline 16 cm (prostor med jeklenimi stebri

in fasadnimi paneli). Izvede se armiranobetonski zid višine 0,40 m, ki je odporen na

udarce. Vmesni predelni zidovi znotraj objekta se izvedejo iz mavčno kartonskih plošč.

Strop

Strop je sestavljen iz HEA jeklenih profilov in trapezne pločevine. Izvede se tudi spuščen

strop iz mavčno kartonskih plošč, ki je pritrjen s posebnimi vešalkami na stropno

konstrukcijo. Spodnja stran trapezne pločevine bo vidna v delavnici. Strop nad

sanitarijami, garderobo in čajno kuhinjo je sestavljen iz HEA jeklenih profilov, na katerih je

nameščen spuščen strop iz mavčno kartonskih plošč na višini 2,50 m.12

Streha

Konstrukcija ostrešja nad halo je jekleno paličje, sestavljeno iz profilov HEA 160, IPE 100 in

2 × L 60/40/5 mm. Streha bo ravna in izvedena v naklonu 4°. Strešna kritina PVC (sika)

folija je položena na toplotno izolacijo, ki leži na trapezni pločevini. Trapezna pločevina se

pritrdi na sekundarno strešno konstrukcijo iz jeklenih profilov HEA 140. Odvodnjavanje se

izvede preko vtočnikov in ALU žlebov v peskolov. Streha je sestavljena iz naslednjih

materialov:

sika folija,

toplotna izolacija XPS - 15 cm,

fisher trapezna pločevina - 4 cm,

jekleni profili HEA 140 (vzdolžno) - 13,3 cm.


Celje, 2014.

12

Na spodnji sliki je prikazan prečni prerez strehe, na kateri vidimo palično konstrukcijo

ostrešja in svetlobne kupole v delavnici.

Slika 5: Prerez konstrukcije strehe13

2.4.2 Finalne obdelave

Tlaki

Finalna obdelava tal je beton s kvarčnim posipom, končni videz poliranega betona se

izvede v vetrolovu, salonu in hodniku. V mokrih prostorih (sanitarije, garderoba, kuhinja)

se položi keramika, ki se zafugira z fugirno maso v barvi keramike. V pisarniških prostorih

se položi tekstilna obloga. Vsi stiki talne obloge ali stenske obrobe morajo biti izvedene

tako, da je površina na stikih ravna, gladka ter v isti ravnini.

Zidovi

Parapetni armiranobetonski zid na obodu stavbe se prebeli. Mavčno kartonske plošče se

kitajo, brusijo in pobelijo v belo barvo. Barva se mora dobro sprijeti s podlago, lahko se

nanaša strojno ali ročno. Zidovi, ki mejijo na mokre prostore (sanitarije, čajna kuhinja), se

izvedejo iz impregniranih mavčno kartonskih plošč, na katere se položi keramika.

Stavbno pohištvo

Okna bodo iz PVC profilov z dvojno zasteklitvijo. Pri nakladalnih rampah se bodo izvedla

selekcijska industrijska vrata. Barva stavbnega pohištva se določi naknadno. Za

zagotovitev senčenja se izvedejo zunanje ALU žaluzije, širina lamel 80 mm, z tipskimi ALU

škatlami za zunanje žaluzije.


Celje, 2014.

13

Streha

Strešna kritina bo PVC (sika) folija, ki bo položena na izolacijo. Vsi pregibi folije se izvajajo

s topimi koti. Na koncu se izvede zaključni sloj atike iz ALU pločevine, širine 40 cm v barvi

fasade. Odvodnjavanje bo rešeno s tipskimi žlebovi proizvajalca strešne kritine, enako tudi

vsi zaključki in detajli.

Fasada

Fasada bo iz sendvič izolacijskih panelov, gorljivostnega razreda A214, kar pomeni da so

materiali negorljivi in ne prispevajo k razvoju požara. Predvidena debelina panelov je 15

cm in se lahko korigira glede na energetsko varčnost objekta. Paneli se montirajo v

vertikalni smeri na podkonstrukcijo. Fasada na nadstreških se izvede iz ALU pločevine z

dvojnim zgibom, pritrjene na leseno podkonstrukcijo. Na spodnji sliki so prikazane vse štiri

fasade objekta.

14 Pravilnik o požarni klasifikaciji gradbenih proizvodov, Uradni list RS, št. 77/2003.

14

FASADA SEVER FASADA JUG

FASADA VZHOD

FASADA ZAHOD

Slika 6: Fasade15

2.4.3 Kanalizacija

Fekalna kanalizacija se vodi preko vtočnih in zbirnih jaškov v javno kanalizacijo. Meteorna

voda s strešin se odvede preko peskolovov in meteornih jaškov v zadrževalnik vode. Prav

tako se v zadrževalnik vode vodijo meteorne vode s povoznih površin, ki se pred pritokom

prelijejo v lovilec olj. Odvečne meteorne vode se nato vodijo v obstoječ odprti jarek v

smeri jug, na parceli št. 1380/1 k.o. Šentjur pri Celju.

2.4.4 Zunanja ureditev

Dostop do objekta bo omogočen preko dveh asfaltiranih cestnih priključkov širine 5,00 m

in zavijalnih radijev 6,00 m. Povozne površine bodo asfaltirane, izvedla se bo tudi

betonska plošča, namenjena odlaganju težkih predmetov. Plošča bo dimenzij 12,50 ×

20,00 m. Preostale površine bodo zatravljene in bodo predstavljale 14 % celotne površine


Celje, 2014.

15

parcele z nameravano gradnjo. Na spodnji sliki je prikazana zunanja ureditev zemljišča, z

zeleno barvo so prikazane zatravljene površine, z rdečo pa objekti.

Slika 7: Zunanja ureditev16

Okoli parcele se bo izvedla žičnata ograja višine 2,00 m. Zagotovljeno bo parkiranje 19

osebnim vozilom. Parkirni prostori bodo dimenzij 5,00 × 2,50 m. Predvideno je tudi

parkirno mesto za invalide.

2.4.5 Odpadki

Odpadke bo uporabnik objekta zbiral in odlagal v predpisano posodo, postavljeno pri

uvozu na dvorišče. Odstranjevanje odpadkov bo urejeno na krajevni način, v skladu z

določili občinskega odloka.17

16 Strašek A., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti, PZI, št. projekta

2014/004-ZU/PZI, AB objekt d.o.o., Celje, 2014. 17 Odlok o ravnanju z komunalnimi odpadki v občini Šentjur pri Celju, Uradni list RS, št. 4/1998.

16

2.4.6 Strojne inštalacije

Ogrevanje

Objekt se nahaja v kraju Šentjur, za katerega znaša zunanja računska temperatura -13 °C.

Projektirano je ogrevanje po načinu talno gretje, ogrevalni sistem z nazivnim

maksimalnim temperaturnim režimom obratovanja 38/33 °C. Predviden je sistem talnega

ogrevanja s podometno omarico za vgradnjo razdelilca in zbiralca iz cevnih zank talnega

ogrevanja, kompleta ventilov, termometra, regulacijske armature, odzračevanja.

Predvidene dimenzije cevi za talno gretje so Ø17 × 2. Cevi se polagajo v izolacijsko ploščo

s predizdelanimi utori.18

Priprava toplote za ogrevanje

Za pokrivanje toplotnih izgub se v novi hali vgradi kotlovnica. Vanjo se vgradi notranja

enota toplotne črpalke za ogrevanje moči 40 kW. Ogrevalni medij je toplota okolja.

Zunanja enota toplotne črpalke se postavi na severno fasado objekta. Zagotovljena je

uporaba obnovljivih virov, kot določa 16. člen pravilnika o Učinkoviti rabi energije v

stavbah19, 100 % toplote dobimo iz naprav za pridobivanje energije iz okolja (toplotna

črpalka zrak – voda).

Hlajenje

Za hlajenje objekta uporabljamo klimo, notranja enota se montira v salon in pisarno.

Kondenz od notranjih naprav se vodi s PVC cevmi v zunanji peskolov. Cevi je potrebno

zaščititi proti rosenju z armaflex izolacijo debeline 6 mm. Pozoren je treba biti na

maksimalno razdaljo med notranjo in zunanjo enoto, ki znaša 20 m.

Komprimirani zrak

Glede na predvideno porabo komprimiranega zraka, se vgradi novi batni kompresor za

tlak komprimiranega zraka 8 bar in kapaciteto 985 l/min in tlačne posode prostornine 270

l z varnostnim ventilom DN 20 10 bar. Kompresor se postavi v kotlovnico, ki se nahaja v

18 Rozman M., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt strojnih inštalacij in strojne opreme, PZI, št. projekta REM-

114/2014, Rem projekt d.o.o., Celje, 2014. 19 Učinkovita raba energije v stavbah, Uradni list RS, št. 52/2010.

17

pritličju objekta. Dovod svežega zraka za porabo in hlajenje in odvod toplega zraka, se

izvede preko fasadno vgrajene rešetke.

2.4.7 Elektroinštalacije

Zaščita obstoječega SN kablovoda

Na mestu ureditve novih dovozov do objekta poteka obstoječ 20kV SN kablovod. Pred

posegom ureditve dovoza je potrebno pri Elektro Celje d.d. naročiti zakoličbo obstoječega

kablovoda. Izvede se sondiranje, po potrebi se ročno odkoplje, in če še ni mehansko

zaščiten, se zaščiti.20

Predvideno stanje

Nov NN priključni vod za halo se priključi na obstoječe NN omrežje v obstoječi

prostostoječi razvodni omarici (označena z RE), ki je postavljena v ograji sosednjega

objekta servis Horjak. Nov NN priključek se izvede z enim zemeljskim kablom tipa E-AY2Y-J

4×70 SM+1,5 RE mm2 0,6/1kV, ki se priključi na obstoječe rezervno varovalno podnožje.

Obstoječa prostostoječa omarica

Za priključno merilno omarico se uporabi prostostoječa omarica tip A/FK 4, dimenzij

590,00 × 850,00 mm, ki se opremi z opremo za priključitev na distribucijsko omrežje in

merjenje porabe električne energije. Na spodnji sliki sta prikazani obstoječa na levi strani

in nova elektro omarica na desni strani. Potrebna oprema za priključitev:

varovalo NV podnožje, ki se opremi z varovalnimi vložki 3 × 40 A,

direktni trifazni IDIS univerzalni števec delovne energije s stikalno napravo -

odklopnikom,

odvodniki prednapetosti, tip PROTEC BS 25/320V,

priključne sponke za kable.

20 Jezernik D., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt električnih inštalacij in el. opreme, PZI, št. projekta 92/2014-E,

Eltiplan d.o.o., Velenje, 2014.

18

Slika 8: Obstoječa in nova elektro omarica21

Ivedba NN priključnega kabla

Ker poteka trasa NN priključka pod obstoječo cesto se nov priključni kabel tipa E-AY2Y-J

4×70 SM+1,5 RE mm2 od obstoječe prostostoječe elektro omarice do nove elektro

omarice položi v zaščitno cev. Zaradi zagotavljanja ustrezne mehanske zaščite je

predvideno podvrtavanje obstoječe ceste in namestitev kovinske zaščitne cevi. Izdelati je

potrebno ozemljitev z pocinkanim valjancem FeZn 25 × 4 mm. Upornost ozemljitve sme

znašati največ 5 ohmov, kar se zadostno zagotovi z povezovanjem z obstoječim sistemom

in ozemlitvijo hale.

2.4.8 Zasnova požarne varnosti

V skladu s Pravilnikom o zasnovi in študiji požarne varnosti22 se objekt uvršča med

požarno manj zahtevne stavbe. V zasnovi požarne varnosti23 se določijo ukrepi, ki jih je

potrebno izvesti, da bodo prostori izpolnjevali gradbene zahteve za zagotovitev požarne

21 Jezernik D., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt električnih inštalacij in el. opreme, PZI, št. projekta 92/2014-E,

Eltiplan d.o.o., Velenje, 2014. 22 Pravilnik o zasnovi in študiji požarne varnosti, Uradni list RS, št. 12/2013. 23 Hudernik A., idr., Hala Agroteh Vrbek, Zasnova požarne varnosti, PGD, št. projekta ZPV 612-2014, Požarna

varnost, projektiranje in svetovanje, Aleš Hudernik s.p., Celje, 2014.

19

varnosti. Zasnova požarne varnosti obsega naslednje ukrepe: preprečeno mora biti

širjenje požara na sosednje objekte, zagotovljena mora biti ustrezna nosilnost

konstrukcije in preprečeno širjenje požara po stavbi, zagotovljene evakuacijske poti in

sistem za javljanje požara, zagotovljeno zadostno število naprav za gašenje.

Cilj požarne varnosti je omejiti ogrožanje ljudi in premoženja v stavbi. Prostori

obravnavanega objekta predstavljajo majhno požarno nevarnost, kar pomeni, da so

prisotne snovi z majhno gorljivostjo, prostorske in obratovalne razmere predstavljajo

majhne možnosti za nastanek požara. Začetni požar se v takih prostorih širi počasi.

Nevarnosti za vžig in širjenje požara so naslednje:

okvare električnih inštalacij in naprav, nepravilnosti pri varjenju,

nespoštovanje zahtev po redu in čistoči,

uporaba odprtega plamena in orodij, ki iskri,

slaba izvedba ozemljitve in strelovoda,

namerni vžig,

nespoštovanje prepovedi kajenja v objektu.

Za zagotovitev zahtev glede gasilnega sistema in naprav v objekt namestimo notranji

hidrant in 11 gasilnih aparatov, od tega 9 ročnih gasilnikov na prašek - 6 kg in 2 na CO2 - 5

kg.

2.5 Opis pričakovanih vplivov objekta

2.5.1 Pričakovani vplivi v času gradnje in uporabe

V času gradnje in uporabe objekta ne pričakujemo vplivov nameravane gradnje v zvezi z

mehansko odpornostjo in stabilnostjo. Ob upoštevanju ukrepov in predpisov ne

pričakujemo porušitev celote ali dela objekta v okolici nameravane gradnje, večjih

deformacij od dopustnih in škode na delih objekta v okolici nameravane gradnje.

V zvezi z varnostjo pred požarom pričakujemo osnovne nevarnosti požara zaradi

nepravilne uporabe odprtega ognja, nepravilne uporabe električnih naprav in napeljav,

vnašanja vnetljivih snovi, malomarnosti in neupoštevanja navodil požarnega reda.

Pričakovani vplivi v zvezi s higiensko in zdravstveno zaščito: v času gradnje lahko

20

pričakujemo izliv olja iz gradbenih strojev, prah in gradbene odpadke. V času uporabe pa

lahko pričakujemo vpliv odpadnih voda, komunalne odpadke in osenčenje objekta. V času

gradnje in uporabe ne bo prihajalo do uhajanja strupenih vplivov, nevarnih delcev in

sevanja. V zvezi z varnostjo pri delu pričakujemo tveganja, kot so nezgoda pri delu, zdrs in

padec. V zvezi s hrupom v času gradnje pričakujemo hrup delovnih strojev in naprav, v

času uporabe pa hrup prometa in hrup pri uporabi ter vzdrževanju objekta.

2.5.2 Ukrepi za preprečitev oz. zmanjšanje pričakovanih vplivov

V času gradnje in uporabe objekta ne pričakujemo negativnih vplivov na okolico v zvezi z

mehansko odpornostjo in stabilnostjo, zato ne predvidimo posebnih ukrepov. Požarna

varnost objekta je zasnovana z ukrepi za preprečitev oz. zmanjšanje vplivov v zvezi z

varnostjo pred požarom. V primeru požara izpolnjuje naslednje zahteve: konstrukcija

objekta zagotavlja nosilnost za določen čas, omejen je nastanek in širjenje ognja in dima

po objektu, omogočena je varna evakuacija iz objekta, upoštevana je varnost gasilcev in

reševalcev.

V času gradnje je potrebno upoštevati naslednje ukrepe v zvezi s higiensko in zdravstveno

zaščito: delovni stroji morajo biti redno pregledani in vzdrževani, gradbena dela je

potrebno izvajati tako, da je emitiranje prahu minimalno, gradbene odpadke je potrebno

ustrezno deponirati in odvažati. V času uporabe objekta je potrebno fekalije voditi v

obstoječo fekalno kanalizacijo, meteorne vode se bodo preko zadrževalnika vod speljale v

odprti jarek, vode s povoznih površin se pretočijo še skozi lovilec olj. Ukrepi v zvezi z

varnostjo pri delu so: upoštevanje določila zakonodaje v zvezi z varnostjo pri delu,

čiščenje pohodnih površin za preprečitev padca ali zdrsa. Glede na to, da ne pričakujemo

prekoračitve dovoljene meje hrupa, ne predvidimo posebnih ukrepov za preprečitev oz.

zmanjšanje negativnih vplivov na okolico v zvezi z hrupom.24


Celje, 2014.

21

3 PROUČITEV POGOJEV ZA GRADNJO

Gradnja objekta je zahteven in dolgotrajen proces, zato je potrebno pred začetkom

gradnje gradbišče pripraviti, zavarovati in organizirati. Da lahko organiziramo gradnjo, ki

bo varna, učinkovita in brez zapletov, moramo predhodno natančno preučiti pogoje za

gradnjo. Preučiti moramo dokumentacijo v papirnati in elektronski obliki, spletne vire in

dejanske razmere na terenu. Projektna dokumentacija zajema gradbeno pogodbo,

gradbeno dovoljenje, lokacijsko informacijo, katastrski in geodetski načrt ter situacijo

komunalne infrastrukture. Poznati moramo razpoložljiva delovna sredstva lastnega

podjetja in podizvajalskih podjetij. Preučiti je potrebno tudi možnosti nabave surovin in

potrebnega materiala.

Na podlagi preučitve vseh pogojev za gradnjo se izvede dimenzioniranje začasnih

objektov, deponij, skladišč, napeljav in naprav ter organizira delo na gradbišču. Potrebno

je pripraviti plan oskrbovanja gradbišča z gradbenimi materiali, pri čemer imajo prednost

lokalna nahajališča in podjetja, da je oskrbovanje čim bolj racionalno.

3.1 Proučitev dokumentacije o lokaciji objekta

Dokumentacija o lokaciji objekta je del projektne dokumentacije PGD, v kateri je grafično

prikazana lega, velikost ter oblika parcele, na kateri gradimo. Lokacija objekta je

predvidena v občini Šentjur, na območju trgovskih dejavnosti oz. v neposredni bližini

glavne ceste Celje-Šmarje pri Jelšah. Objekt je načrtovan na zemljiški parceli številka

641/2, katastrska občina 1138 Šentjur pri Celju. Spodnji dve sliki prikazujeta dejansko

stanje oz. razmere na bodočem gradbišču. Na sliki je tlorisni prikaz lege obstoječega

montažnega objekta ter obris novega objekta.

22

Slika 9: Stanje gradbišča pred gradnjo25

3.1.1 Lokacijska informacija

Lokacija objekta pomembno vpliva na organizacijo gradbišča. Zato je potrebno pred

izvedbo organizacije gradbišča proučiti lokacijsko informacijo, kjer pridobimo informacije

o namenski rabi zemljišča, varovalnih pasovih, varstvenih območjih in aktih, ki določajo

merila in pogoje nove gradnje. Iz lokacijske informacije26 ugotovimo, da je območje, na

katerem leži naša parcela s parcelno številko 641/2, k.o. Šentjur pri Celju, namenjena kot

druga območja centralnih dejavnosti - zemljišče za gradnjo. Za to območje veljata

prostorska odloka, in sicer Strateški prostorski načrt27 in Izvedbeni prostorski načrt28.

Odmik nove stavbe mora biti takšen, da ni motena sosednja posest, da je možno

opravljati vzdrževalna dela in uporabljati objekte. Novi zahtevni objekti morajo biti

oddaljeni od sosednjih zemljišč vsaj 6,00 m, manj zahtevni objekti vsaj 4,00 m, nezahtevni

in enostavni objekti pa 1,50 m. Višina nove stavbe lahko znaša največ 12,00 m nad koto

urejenega terena. Naš objekt spada med manj zahtevne objekte, najvišja točka objekta bo

7,62 m, odmik od sosednjih parcel pa bo 4,00 m ali več. Objekt bo na severni strani od

parcele 640/2 oddaljen 24,98 m in odparcele 643/5 oddaljen 25,08 m. Na vzhodni strani

25 iObčina [online], citirano dne [16.6.2016], dostopno na spletnem naslovu:

http://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=sentjur. 26 Občina Šentjur, Lokacijska informacija, št. 3501-40/2014-2 (261). 27 Odlok o strateškem prostorskem načrtu Občine Šentjur, Uradni list RS, št. 114/2013. 28 Odlok o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur, Uradni list RS, št. 114/2013.

23

bo oddaljen 4,00 m od parcele 642/2, na zahodni strani 5,87 m od parcele 639/5 in 6,11 m

od parcele 638 na južni strani. Vse parcele spadajo pod k.o. Šentjur pri Celju.

Občinski prostorski načrt zahteva minimalno 10 % zelenih površin na gradbeni parceli.

Naša parcela bo imela 14 % zelenih površin. Maksimalni faktor zazidanosti gradbene

parcele znaša 0,30, kar je skladno z našo gradnjo. Prostorski načrt govori tudi o obveznosti

gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih in obvezni priključitvi objektov na

omrežje javne infrastrukture. Objekt bo priključen na vodovodno omrežje na parceli

številka 641/2, k.o. Šentjur pri Celju. Vodomerni jašek se uredi na severni meji parcele.

Fekalna kanalizacija se vodi v obstoječ fekalni revizijski jašek na parceli št. 638. Meteorne

vode se speljejo preko požiralnikov in lovilcev olj in peskolovov v odprti jarek na parceli št.

1380/1. Na parceli se uredi zadrževalnik vode, ki preprečuje hipno odvajanje vode.

Objekt bo priključen na električno omrežje na parcelni št. 643/9, k.o. Šentjur pri Celju, na

severni strani v ograji sosednje parcele. Objekt bo imel dva utrjena cestna priključka širine

5,00 m z zavijalnimi radiji 6,00 m. Priključka ne bosta imela ovir, ki bi zmanjševale

preglednost pri vključevanju na občinsko cesto ter s tem prometno varnost.

Za potrebe organizacije gradbišča smo ugotovili namembnost zemljišča ter da je objekt

odmaknjen od sosednjih parcel več kot 4,00 m, kar pomeni, da bo dovolj prostora za

dostop okrog objekta.

3.1.2 Katastrski načrt

S katastrskim načrtom pridobimo informacije o mejah gradbenih parcel. Obravnavano

gradbišče se nahaja na parceli številka 641/2. Parcela meji na parcele št. 639/5 (zahod),

643/5 (sever), 642/2 (vzhod) in 638 (jug). Iz katastrskega načrta smo ugotovili lego, obliko

in velikost naše parcele. Ugotovili smo, da na parceli ni vidnega zelenja in da nas objekti

na sosednjih parcelah ne bodo omejevali pri gradnji. Okrog obstoječega objekta imamo

dovolj prostora za organizacijo gradbišča. Območje ureditve gradbišča je prikazano z

rumenim kvadratom na sliki spodaj.

24

Slika 10: Digitalni katastrski načrt29

3.1.3 Geodetski načrt

Na geodetskem načrtu je v pomanjšanem merilu prikazano zemeljsko površje, gre za

prikaz dejanskega stanja terena. Geodetski načrt je namenjen za pripravo projektne

dokumentacije za graditev objekta, sestavljen iz certifikata in grafičnega dela. Na

grafičnem delu so podatki o reliefu, vodah, stavbah, geodetskih točkah in komunalnih

vodih.

29 Prostorski portal RS, Javni vpogled v nepremičnine [online], citirano dne [16.9.2015], dostopno na

spletnem naslovu: http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp?rand=0.9721201462386425#.

25

Slika 11: Geodetski načrt30

Iz geodetskega načrta je razvidno, da preko severnega dela parcele poteka trasa

obstoječega kablovoda, označena z rdečo barvo. Prav tako so razvidne lokacije vodovodne

cevi (modra barva), plina (rumena barva) in kanalizacijskega omrežja (rjava barva). Načrt

vsebuje tudi višinske kote terena zemljišča, kar nam pove da je zemljišče pretežno

ravninsko. Za potrebe organizacije gradbišča so pomembne višinske kote terena in

lokacija vodovodnega in električnega omrežja, na katerega se izvede začasni priključek ter

potek 20 kV kablovoda, ki ga je potrebno, če še ni, pred gradnjo mehansko zaščititi.

3.1.4 Zazidalna situacija s količbenimi podatki

Zazidalna situacija je geodetski načrt s podatki za zakoličbo bodočega objekta. Dobimo

podatke o točni lokaciji objekta na parceli in kje se nahajajo zakoličbene točke. Na spodnji

sliki je prikazana zazidalna situacija.

30 Jančič B., idr., Geodetski načrt, št. načrta: NIVO-10/12/2013, Nivo, gradnje in ekologija d.d., Celje.

26

Slika 12: Zazidalna situacija31

Iz zakoličbene situacije vidimo zakoličbene točke objekta, potek zakoličbe in odmik od

parcelnih mej. Odmik od mej znaša več kot 4,00 m, kar pomeni da niso potrebna soglasja

lastnikov sosednjih zemljišč. Ugotovili smo, da je na zemljišču nameravane gradnje dovolj

prostora za organizacijo gradbišča ter postavitev začasnih gradbiščnih prostorov in

deponij.

3.1.5 Zemljiškoknjižni izpisek

Zemljiškoknjižni izpisek32 vsebuje podatke o tipu nepremičnine, viru ID znaka, ID znak ter

številko parcele.. Izvemo tudi podrobne podatke o plombah, prepovedih, pravicah in

zaznambah, če so seveda so vpisane v zemljiško knjigo.

V našem primeru gre za tip nepremičnine zemljiška parcela, katere vir ID znaka je zemljiški

kataster. Podjetje Agroteh Vrbek, storitve - trgovina d.o.o. ima vknjiženo lastninsko

pravico zemljiške parcele št. 641/2, katastrske občine 1138 – Šentjur pri Celju. Vknjižena

je neprava stvarna služnost pravice hoje, voženj in ostalih nujnih posegov glede

vzdrževanja in popravil elektroenergetskega objekta SN kablovod 20 kV (TP Avtobusna


Celje, 2014. 32 Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Informacijski sistem eZK, Sestavljen izpis za parcelo iz zemljiške

knjige in zemljiškega katastra, čas izpisa 15.6.2016.

27

postaja – TP Ljubljanska) in NN električni vod 1. Imetnik služnosti je podjetje za

distribucijo električne energije Elektro Celje d.o.o..

3.2 Proučitev gradbenega dovoljenja

Gradbeno dovoljenje je odločba, s katero pristojni upravni organ po ugotovitvi, da je

nameravana gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, da bo objekt izpolnjeval

bistvene zahteve in da z nameravano gradnjo ne bodo prizadete pravice tretjih in javna

korist, dovoli takšno gradnjo in s katero predpiše konkretne pogoje, jih je treba pri gradnji

upoštevati.33

Upravna enota Šentjur pri Celju je izdalo gradbeno dovoljenje34 investitorju Agroteh

Vrbek d.o.o. za gradnjo servisno-prodajne hale. Gradbeno dovoljenje sestavljajo splošni

podatki o objektu, način, kako bo objekt komunalno oskrbovan, izdana soglasja, splošni

pogoji gradnje ter priloge (načrti in elaborati). Upravna enota je v postopku ugotovila, da

je gradnja skladna z prostorskim izvedbenim aktom, da so bila pridobljena vsa predpisana

soglasja, da je zagotovljena minimalna komunalna oskrba in da je projekt izdelala pravna

ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za projektiranje.

Izdana so bila soglasja za:

cestno omrežje – Direkcija RS za ceste, sektor za upravljanje cest, območje Celje35,

elektro omrežje – Elektro Celje d.o.o., Celje36,

vodovodno omrežje – JKP Šentjur d.o.o., Šentjur37,

vodno soglasje – Agencija RS za okolje38.

Pred izdajo gradbenega dovoljenja je upravni organ po uradni dolžnosti vpogledal v

zemljiško knjigo, iz katere je razvidno, da ima investitor pravico graditi na navedeni

33 Zakon o graditvi objektov, Uradni list RS, št. 110/2002. 34 Upravna enota Šentjur pri Celju, Gradbeno dovoljenje št: 351.139/2014-224, Šentjur, 2014. 35 Republika Slovenija Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Sektor

upravljanja cest, Celje, Soglasje k projektivnim rešitvam, št. 37167-579/2014/5 (1503), Celje, 2014. 36 Elektro Celje d.o.o., Celje, Soglasje k projektivnim rešitvam, št: 554692, Celje, 2014. 37 JKP Šentjur d.o.o., Šentjur, Soglasje k projektivnim rešitvam, št: 15/14-PP, Šentjur, 2014. 38 Agencija RS za okolje, Oddelek območja Savinje, Celje, Soglasje k projektivnim rešitvam, št. 35506-

4154/2014-3, Celje, 2014.

28

parceli. Iz gradbenega dovoljenja je razvidno, da upravna enota Šentjur pri Celju na

podlagi zahtevka investitorja Agroteh Vrbek d.o.o. izda gradbeno dovoljenje za objekt na

zemljišču s parcelno št. 641/2, k.o. Šentjur pri Celju. Za objekt so pridobljena vsa potrebna

soglasja, služnostne pravice in plačan komunalni prispevek.

3.3 Proučitev gradbene pogodbe

V gradbeni pogodbi je potrebno proučiti pogodbene obveznosti investitorja in izvajalca,

obseg pogodbenih del ter rok končanja del. Izvajalec se z gradbeno pogodbo39 zavezuje da

bo skladno z projektno dokumentacijo in v dogovorjenem roku zgradil objekt na

določenem zemljišču. Izvedel bo vsa gradbena, inštalacijska in obrtniška dela ter uredil

okolico objekta. Investitor se je obvezal, da izroči vso potrebno dokumentacijo izvajalcu

pred pričetkom izvajanja del. Potrebno dokumentacijo sestavljajo: podpisana pogodba s

priloženim predračunom, projektna dokumentacija in gradbeno dovoljenje. Investitor oz.

naročnik bo na lastne stroške organiziral strokovni nadzor na gradbišču, ki bo preverjal, ali

se dela izvajajo po projektni dokumentaciji.

Zadnji rok končanja del se lahko podaljša oz. lahko izvajalec zamuja z gradnjo zaradi

sprememb pri izvedbi del po zahtevi investitorja, zaradi neskladnosti s pogoji gradbenih

uzanc ali zamude pri uvedbi izvajalca v posel. Če bo rok končanja del zamujen po krivdi

izvajalca, lahko investitor oz. naročnik zahteva plačilo pogodbene kazni. Višina pogodbene

kazni je določena v gradbeni pogodbi, določena je za vsak dan zamude in je odvisna od

skupne vrednosti del.

Investitor se s pogodbo obveže, da bo v času gradnje objekta dovolil uporabo obstoječih

lastnih prostorov – montažni skladišči šotor. Z gradbenimi deli bo izvajalec pričel v

februarju 2015 in predvidoma končal v januarju 2016. Glavni izvajalec lahko sklepa posle s

podizvajalci z aneksom k pogodbi. Izbira podizvajalcev poteka v skladu s pogodbenim

predračunom. Glavni izvajalec je odgovoren za sodelovanje s podizvajalci v skladu z

gradbeno pogodbo.

39 Gradbena pogodba med izvajalcem Mbah d.o.o. in investitorjem Agroteh Vrbek d.o.o., št. BAH/AGR -

2015.

29

Glavni izvajalec podjetje Mbah d.o.o., Gostinca 4, 3254 Podčetrtek, bo izvajal le del

gradbenih del, in sicer ključavničarska dela, krovsko-kleparska dela ter vsa pripravljalna in

zaključna dela. Ostala dela bodo izvajala naslednja podizvajalska podjetja:

elektroinštalacije: Elektro Selič d.o.o., Ulica II. bataljona 16a, 3230 Šentjur40,

strojne inštalacije: Adepo inštalacijske storitve d.o.o., Hruševec 37, 3230 Šentjur41,

steklena fasada: Kristalglas d.o.o., Cesta Leona Dobrotinška 21, 3230 Šentjur42,

tesarska, betonska in zidarska dela: Moškon d.o.o., Zagaj 16, 3256 Bistrica ob Sotli43,

zemeljska dela in zunanja ureditev: Janko Orač s.p., Rogaška cesta 56, 3240 Šmarje pri

Jelšah44,

asfaltna dela: Asfalt Kovač d.o.o., Planina pri Sevnici 47a, 3225 Planina pri Sevnici45.

Po proučitvi gradbene pogodbe smo ugotovili, kdaj bo začetek gradnje in rok dokončanja

del, kakšne so obveznosti izvajalca del do naročnika oz. investitorja in kaj sledi v primeru

neupoštevanja pogodbe. Prav tako smo ugotovili, katera dela bo izvajal glavni izvajalec del

in katera podizvajalska podjetja. Za potrebe organizacije gradbišča smo poizvedeli, s

katerimi poizvajalskimi podjetji bo potrebno sodelovati pri dimenzioniranju deponij in

inštalacij, glede na dostavo in količino materiala ter uporabljeno mehanizacijo in orodje.

Za zagotovitev sanitarnih razmer bo pomembno poznati število delavcev na gradbišču.

3.4 Proučitev razpoložljivih delovnih sredstev

S proučitvijo razpoložljivih delovnih sredstev ugotovimo, ali imamo dovolj lastnih sredstev

ali pa je zaradi majhnosti podjetja, zahtevnosti objekta ali večjega števila gradbišč

potrebno najeti delovna sredstva. Potrebna delovna sredstva se določijo na podlagi

40 Kooperantska pogodba med naročnikom Mbah d.o.o. in izvajalcem Elektro Selič d.o.o. , št. BAH/ELE -

2015. 41 Kooperantska pogodba med naročnikom Mbah d.o.o. in izvajalcem Adepo strojne inštalacije d.o.o. , št.

BAH/ADE - 2015. 42 Kooperantska pogodba med naročnikom Mbah d.o.o. in izvajalcem Kristalglas d.o.o., št. BAH/KRI - 2015. 43 Kooperantska pogodba med naročnikom Mbah d.o.o. in izvajalcem Moškon d.o.o., št. BAH/MOŠ - 2015. 44 Kooperantska pogodba med naročnikom Mbah d.o.o. in izvajalcem Janko Orač s.p., št. BAH/ORA - 2015. 45 Kooperantska pogodba med naročnikom Mbah d.o.o. in izvajalcem Asfalti Kovač d.o.o., št. BAH/ASF -

2015.

30

projekta tehnološkega procesa gradnje. Med delovna sredstva štejemo gradbeno

mehanizacijo, naprave, opremo in orodja.

Pri popisu strojnega parka, opreme in orodja vidimo, ali je potreba bo najemu dodatnih

delovnih sredstev. Glavni izvajalec podjetje Mbah d.o.o. ima v lasti naslednja delovna

sredstva:

kamion z dvigalko,

dostavno vozilo,

drobno mehanizacijo,

ročno orodje.

Podizvajalsko podjetje, ki bo izvajalo tesarska, betonska in zidarska dela, bo iz lastnih

sredstev zagotovilo drobno mehanizacijo, kot so valjar, kompresor, krožna žaga, motorna

žaga, vibratorski komplet, samokolnice ter ročna orodja. Podizvajalsko podjetje, ki bo

izvajalo zemeljska dela (izkop), urejanje okolice in zazelenitev, bo iz lastnih sredstev

zagotovilo rovokopač, kamion in valjar.

Po proučitvi ugotovimo, da glavni izvajalec del nima dovolj lastnih delovnih sredstev, zato

bo potreben najem dodatnih delovnih sredstev. Potreben bo najem sredstev za dvig

bremen (avtodvigalo) in dvig delavcev (dvižna ploščad, teleskopska košara). Če

podizvajalci nimajo v lasti dovolj delovnih sredstev za izvedbo del, bodo te sami najeli pri

ponudnikih mehanizacije.

3.5 Proučitev kadrovskih možnosti

Na podlagi popisa del preračunamo, koliko in kakšne delavce bomo potrebovali za

izgradnjo novega objekta. Pomagamo si lahko s pomočjo gradbenih normativov in

preteklih izkušenj. Podjetje Mbah d.o.o. se ukvarja s krovskimi, kleparskimi in tesarskimi

storitvami, kot so: izdelava ostrešij, pokrivanje ostrešij, montaža žlebov, obrob, svetlobnih

kupol, montaža lesenih in jeklenih objektov itd. Kadrovska struktura podjetja je

sestavljena iz enega gradbenega delovodja, sedmih monterjev, dveh nekvalificiranih

delavcev, enega strojnika in enega voznika.

31

Po proučitvi ugotovimo, da ima podjetje dovolj delavcev za potrebna dela. Potreben bo le

najem podjetja ali fizične osebe za mesto odgovornega vodje gradbišča. To bomo storili

pri ponudniku storitev vodenja gradbišča. Dela na gradbišču se bodo izvajala 5 dni na

teden, ob nepredvidenih dogodkih izjemoma v soboto. Predvidimo enoizmenski 10-urni

delavnik.

3.6 Proučitev možnosti nabave surovin in materiala

Nabava surovin in materialov vpliva na velikost skladišč in deponij na gradbišču.

Upoštevati moramo tudi zanesljivost, velikost proizvodnih kapacitet in dobavne roke

dobaviteljev. Potrebne surovine in gradbene materiale si lahko priskrbimo:46

iz lastnih proizvodnih obratov,

iz podizvajalskih proizvodnih obratov,

iz trgovskih podjetij,

iz surovinskih virov na gradbišču ob predhodni pridobitvi ustreznega dovoljenja.

Glavni izvajalec nima lastnih proizvodnih obratov, zato je vse materiale in surovine

potrebno priskrbeti iz trgovskih podjetij in podizvajalskih proizvodnih obratov. V spodnji

tabeli je seznam materiala s količinami, ki ga bo vgradil izvajalec del.

Tabela 3: Seznam materiala

Material EM Količina

Jekleni profil HEA 140, kvaliteta S235, skupna dolžina 463,70 m kg 12026,06




Jekleni profil HEA 200, kvaliteta S235, skupna dolžina 3×5,50 m kg 732,85


Jekleni profil 2×L 60/40/5, kvaliteta S235, skupna dolžina 99,00 m kg 134,10

Fasadni paneli m2 665,44

46 Pšunder M., Klanšek U., Šuman N., Organizacija grajenja, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor, 2009.

32

Podkonstrukcija za montažo fasadnih panelov kg 5323,52

ALU pločevina – zaključek atike, širine 40 cm m1 103,50

Fisher pločevina 40/183 m2 580,32

XPS termoizolacija, debelina 15 cm m2 580,63

Filc m2 617,50

PVC folija - sika m2 617,50

Vtočnik za odvodnjavanje s strehe kos 4,00

PE cevi za odvodnjavanje m1 73,60

Izolacija cevi - armaflex m2 30,00

Pravokotni ALU žlebovi m1 42,72

Špirovec 14/18/1233 mm m3 6,45

Steber 14/18/380 mm m3 2,24

Steber 14/10/370 mm m3 0,73

Smrekove deske, debeline 2 cm m2 126,62

Fasadna ALU pločevina – sistem dvojnega zgiba, 30 cm m2 126,62

ALU pločevina – zaključek atike, širine 40 cm m1 82,00

PVC folija - sika m2 213,60

Okrogli ALU žlebovi m1 8,00

PVC okna kos 8,00

Vrata kos 12,00

Podan je le seznam materiala, ki ga bomo vgradili kot glavni izvajalec del. Podizvajalci si

bodo potreben material naročali sami in ga deponirali na gradbišču v skladu z načrtom

organizacije gradbišča ter v sodelovanju z vodjo gradbišča. Večina materialov se lahko

naroči na lokalnem področju, saj s tem zmanjšamo potrebno deponirano količino in hiter

odzivni čas dobavitelja. Jeklene profile bo potrebno predhodno naročiti pri podizvajalski

proizvodni delavnici. Fasadne izolacijske panele naročimo v znanem podjetju, ki se ukvarja

s proizvodnjo fasadnih sistemov. Ostali material, kot so termoizolacija, odtočne cevi,

žlebovi, PVC folija, lahko naročimo pri proizvajalcu materialov ali trgovskem podjetju.

33

3.7 Proučitev organizacijskih možnosti na lokaciji gradbišča

Za izdelavo projekta organizacije gradbišča je potrebno na terenu proučiti naslednje

razmere:47

topografske razmere,

geološko-geomehanske razmere,

klimatsko-meteorološke razmere,

hidrološke razmere,

prometne razmere.

Proučitev naštetih razmer je pomembna za izdelavo projekta organizacije gradbišča. Bolje

kot preučimo razmere na bodočem gradbišču, boljši plan organizacije lahko izdelamo.

3.7.1 Topografske razmere

Topografske razmere je potrebno proučiti, da analiziramo možnost dostopa in dovoza na

gradbišče. Spodnja slika z rdečo piko prikazuje lokacijo bodočega gradbišča na topografski

karti.

Slika 13: Topografska karta48

47 Pšunder M., Klanšek U., Šuman N., Organizacija grajenja, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor, 2009. 48 Geopedia [online], citirano dne [13.8.2015], dostopno na spletnem naslovu:

http://www.geopedia.si/#T105_x530483_y119267_s15_b4.

34

Ugotovili smo, da je obravnavano območje ravninsko. Dostop je omogočen po lokalni

zbirni cesti, ki poteka severno od objekta. Obstoječa dvosmerna asfaltna cesta je širine 6

m, med gradbiščem in cesto poteka pločnik za pešce. Za dostop na gradbišče ni

predvidena večja ureditev prometnic. Iz topografskih razmer je razvidno, da je gradbišče

dostopno z vsemi vozili.

Zdravstveni dom Šentjur je od gradbišča oddaljen 700 m. Ker uporabljamo mehanizacijo

in opremo na fosilna goriva, preučimo lokacijo bencinskih črpalk. V bližini sta dve

bencinski črpalki, prva v oddaljenosti 600 m, druga pa 1100 m. V bližini gradbišča se

nahajata dve okrepčevalnici, prva v oddaljenosti 700 m in druga 1000 m, v bližini se

nahajajo tudi trije trgovski centri. Najbližja trgovina z gradbenim materialom se nahaja

250 m od gradbišča, druga pa v oddaljenosti 1900 m.

3.7.2 Geološko-geomehanske razmere

Večji del pokrajine sestavljajo terciarne usedline, raznovrstni laporji, apnenci s primesmi

peska ter gline. Glede na klasifikacijo po osnovni geološki karti se na območju gradnje

nahaja pesek in peščenjak z vložki peščenega laporja.

35

Slika 14: Osnovna geološka karta49

Geotehnično poročilo posebej za to zemljišče ni bilo izdelano, glede na geološke podatke

v okolici je zemljišče sestavljeno iz naslednjih plasti: umetno nasuti material - drobljenec,

peščeno glinasti sedimenti, peščeno glinasti sedimenti s kosi laporja in grušča. Glede na

podatke in pregled stanja na gradbišču je zemljišče dovolj stabilno za vso predvideno

uporabljeno mehanizacijo. Zemljišče je nasuto z drobljencem in komprimirano, saj se je

parcela predhodno uporabljala kot parkirišče za tovorna vozila.

3.7.3 Klimatsko-meteorološke razmere

Za to območje je značilno zmerno celinsko podnebje. Ker v neposredni bližini ni merilnega

mesta, kjer bi dnevno beležili temperaturo zraka, smo vzeli podatke iz najbližje postaje

Celje50. Povprečna letna temperatura znaša + 9,1 °C, povprečna temperatura v mesecu

januarju znaša -1,8 °C, v mesecu juniju pa +19,1 °C. Absolutno najnižja in najvišja

temperatura, izmerjeni na tem območju, znašata -28,6 °C in +39,7 °C. Letno povprečje

49 Geološki zavod Slovenije – osnovna geološka karta Slovenije [online], citirano dne [30.11.2015], dostopno

na spletnem naslovu: http://kalcedon.geo-zs.si/website/OGK100/viewer.htm. 50 Republika Slovenija Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Državna

meteorološka služba, Meteorološka postaja Celje.

36

padavin za občino Šentjur znaša 1138,4 mm, mesečno povprečje pa 94,8 mm. Največ

padavin pade v obdobju od junija do septembra, povprečno 123,6 mm mesečno.51

Spodnji graf prikazuje povprečne mesečne padavine.

Slika 15: Povprečne mesečne padavine

Najbližja postaja, ki meri hitrost vetra, je meteorološka postaja Celje. Povprečna letna

hitrost vetra znaša 1,75 m/s. Spodnji graf prikazuje povprečno mesečno hitrost vetra.

Slika 16: Povprečna mesečna hitrost vetra

51 Agencija Republike Slovenije za okolje – vremenski portal [online], citirano dne [30.11.2015], dostopno na

spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/.

37

Gradnja se prične pozimi, zato lahko pričakujemo temperature pod 0 ºC. Zaradi zmrzali in

snega je pričakovan izpad delovnih dni. V mesecu marcu, ko se bodo izvajala betonska

dela – mokri postopki, lahko pričakujemo izgubo dveh delovnih dni zaradi padavin. Med

obdobjem junij–oktober, ko pade največ padavin, so predvidena zunanja dela urejanje

okolice, pričakujemo izpad dveh delovnih dni. Vpliv vetra je pričakovan pri postavitvi

jeklene konstrukcije in fasadnih panelov v mesecu aprilu, ko je najvišja povprečna

mesečna hitrost vetra. Zaradi vpliva vetra lahko izgubimo dva delovna dneva.

3.7.4 Hidrološke razmere

V bližini zemljišča poteka odprti jarek za meteorne vode, ki je od južnega roba oddaljen

okrog 6 m in poteka med zemljiščem in glavno cesto. Najbližja tekoča voda oz. reka se

nahaja v oddaljenosti 200 m od gradbišča - reka Voglajna. Na spodnji sliki je prikazana

opozorilna karta poplav na območju gradbišča, ki je označeno z rdečim kvadratkom.

Slika 17: Poplavno območje52

Glede na klasifikacijo ARSO skoraj celotno oz. 88,82 % zemljišča spada v kategorijo redkih

poplav, ki se pojavijo vsakih 10 do 20 let. Ocenjena je s stopnjo zanesljivosti 9, kar

pomeni: dobro poznavanje območja, dobri podatki o poplavljanju - zabeležba dogodkov in

dobri hidrološki podatki. Za potrebe organizacije gradbišča ne pričakujemo večjega vpliva

poplav na samo gradnjo, vsa meteorna voda med gradnjo se bo vodila v odprti jarek.

52 Geopedia [online], citirano dne [14.9.2016], dostopno na spletnem naslovu:

http://www.geopedia.si/?params=L6329_T105_vL_b4_x464015_y101739_s13#T105_L6329_x530295_y118

887_s17_b2

38

3.7.5 Prometne razmere

Zaradi racionalne organizacije transporta na gradbišče in z njega je potrebno proučiti

prometne razmere. Proučimo predvsem zavijalne radije, število pasov in širino cestne

povezave. Gradbišče je dostopno z Drofenikove ulice. Gre za dvosmerno javno cesto, ki je

v celoti asfaltirana in je širine 6 m. Ob cesti je urejen pločnik, namenjen pešcem in

kolesarjem. Večjih posegov ob vhodu na gradbišče ne predvidevamo, saj je že urejen

dovoz na parcelo. Prav tako ne predvidevamo zapore javnih površin.

V oddaljenosti 600 m od gradbišča se nahaja železniška postaja, vendar se uporablja le za

javni potniški promet. Gradbišče je od avtoceste oddaljeno 7 km. Glede na velikost

gradbišča in prometne povezave se bo transport do gradbišča izvajal s tovornjaki in

avtomešalniki. Spodnja slika prikazuje najboljšo prometno povezavo med sedežem

podjetja in gradbiščem. Sedež podjetja se nahaja v Podčetrtku, pot poteka preko Loke pri

Žusmu, Gorice pri Slivnici do Šentjurja, kjer se nahaja gradbišče.

Slika 18: Prometna povezava sedež podjetja - gradbišče53

53 Google zemljevidi [online], citirano dne [14.6.2016], dostopno na spletnem naslovu:

https://www.google.si/maps/dir/Mbah+Proizvodnja,+Trgovina,+Storitve+D.O.O.,+Gostinca+4,+3254+Pod%

C4%8Detrtek/46.2146678,15.3882872/@46.1726398,15.4204563,26046m/data=!3m1!1e3!4m9!4m8!1m5!

1m1!1s0x476599eaa450eedf:0x531732caeaf2639c!2m2!1d15.5493511!2d46.1289892!1m0!3e0.

39

3.8 Proučitev tehnološkega procesa grajenja

Tehnološki proces gradnje je izbor tehnologije grajenja na podlagi izkušenj in določitve

mehanizacije. Za optimalni proces izbire tehnologije je potrebno preučiti načrte, prav tako

je potrebno poznati število in klasifikacijo delavcev, razpoložljivo mehanizacijo, sistem

transporta in čas izvedbe posameznih delovnih operacij.

3.8.1 Pripravljalna dela

Preden se lotimo gradbenih del, je potrebno ustrezno pripraviti gradbišče. Gradbišče

ogradimo z ograjo in označimo z gradbiščno in opozorilno tablo. Preden se lotimo

priprave terena, identificiramo in zakoličimo lokacijo obstoječih vodov. Nato lahko

pričnemo s postavitvijo začasnih objektov, deponij in z deli za priključitev na obstoječo

javno infrastrukturo. Pred zemeljskimi deli zakoličimo bodoči objekt.

3.8.2 Zemeljska dela

Zemljišče je stabilno, pretežno ravninsko in nasuto s komprimiranim gramozom. Glavnina

izkopa se izvede do globine 1,50 m, razen v predelu nadstreška do globine 1,00 m. Izkop

se izvede s težko gradbeno mehanizacijo, rovokopač, in odpelje na trajno deponijo s

tovornjakom nosilnosti do 7,5 ton. Približno 40 cm izkopa sestavlja utrjen gramoz, ostali

del pa uvrščamo v zemljino III. kategorije (drobno- in grobozrnata zemljina).

3.8.3 Tesarska in betonska dela

Za opaževanje AB temeljev in AB venca bomo uporabili dvostranski opažni sistem plošč

Bled. Opaž se bo pred pričetkom tesarskih del dostavil na gradbišče. Opaž mora biti

očiščen in ga pred ponovno uporabo premažemo z opažnim oljem. Za podložni beton

uporabimo beton C 12/15, ki ga vgradimo pod točkovne temelje, pasovne temelje in

povezovalne grede v debelini 10 cm. Podložni beton uporabimo za izdelavo drenažne

mulde. Beton C 25/30 vgradimo v armirane konstrukcije, kot so temelji, venec in plošča.

Ploščo je med betoniranjem potrebno obdelati s kvarčnim posipom. Beton na gradbišče

transportiramo s avtomešalci in vgrajujemo s pomočjo avtomešalca s črpalko. Za

armiranje konstrukcij bomo uporabili rebrasto armaturo in armaturne mreže. Armatura

40

se bo vezala na gradbišču, naročijo se še jahači, ujeci in stremena. Naročilo bo potekalo 10

dni pred vgrajevanjem armature in deponiralo na gradbišču.

3.8.4 Montažna dela

Jekleni profili se dnevno dostavljajo na gradbišče, ker so barvani je potrebno uporabiti

podstavke iz mehkega lesa, da se ne poškoduje barva. Profili se skladiščijo na gradbišču na

lesenih podstavkih, tako da so jasno vidne oznake in da kasnejše premikanje ni oteženo.

Temelj in steber togo povežemo s sidrnimi vijaki, ki jih uvrtamo v trdni beton. Za

postavitev stebrov uporabimo 40-tonsko avtodvigalo, z ročico dolžine 30 m. Pred

postavitvijo stebrov namestimo jeklene ploščice, ki jih niveliramo na projektno višino. Ko

namestimo steber na položaj, privijemo matice vijakov. Med stebre namestimo nosilce in

tako dobimo okvir v obliki pravokotnika. Predmontaža palične konstrukcije strehe pospeši

montažo objekta. Predmontaža se izvede na samem gradbišču s pomočjo manjšega

kamiona z dvigalko. Mesto predmontaže mora biti v dosegu avtodvigala, za dvig

konstrukcije na mesto vgradnje. S predmontažo zmanjšamo delovne operacije na višini.

Na nosilno konstrukcijo nato privijačimo podkonstrukcijo in fasadne panele.

Postopek postavitve nadstreška poteka enako kot postavitev hale: najprej postavimo

stebre, nato pa vmesne nosilce. Konstrukcijo strehe sestavljajo prečni nosilci iz jeklenih

profilov, na katero so vijačeni leseni špirovci. Za postavitev konstrukcije nadstreška lahko

zaradi manjše teže bremena uporabimo kamion z dvigalko. Višino in osi oz. navpičnost

stebrov je potrebno redno geodetsko kontrolirati. Podatke o merjenju zapišemo v

gradbeni dnevnik. Po končani kontroli položaja jeklene konstrukcije sledi končno

zategovanje vijačenih spojev.

41

4 ORGANIZACIJA GRADBIŠČA

4.1 Opis gradbišča

Lokacija gradbišča se nahaja na parceli številka 641/2, katastrska občina Šentjur pri Celju.

Tloris parcele je pravokotne oblike, približne velikosti 90 × 30 m, skupne tlorisne površine

2737 m2. V neposredni bližini se nahaja cesta in obstoječi priključki, ki jih bomo uporabljali

za potrebe gradbišča. Obseg gradbišča zna�