of 111 /111
Darko Debelak ORGANIZACIJA GRADBIŠČA IN TERMINSKO PLANIRANJE GRADNJE HALE AGROTEH VRBEK V ŠENTJURJU Diplomsko delo Maribor, marec 2018

ORGANIZAIJA GRADIŠČA INGNG - Gradbene norme GIPOSS HEA - Jekleni H profil IPE - Jekleni I profil JKP - Javno komunalno podjetje k.o. - Katastrska občina n.v. - Nadmorska višina

  • Author
    others

  • View
    1

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of ORGANIZAIJA GRADIŠČA INGNG - Gradbene norme GIPOSS HEA - Jekleni H profil IPE - Jekleni I profil...

  • Darko Debelak

    ORGANIZACIJA GRADBIŠČA IN

    TERMINSKO PLANIRANJE GRADNJE HALE

    AGROTEH VRBEK V ŠENTJURJU

    Diplomsko delo

    Maribor, marec 2018

  • Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

    ORGANIZACIJA GRADBIŠČA IN

    TERMINSKO PLANIRANJE GRADNJE HALE

    AGROTEH VRBEK V ŠENTJURJU

    Diplomsko delo

    Študent: Darko Debelak

    Študijski program: visokošolski, gradbeništvo

    Smer: Operativno gradbeništvo

    Mentor: izr. prof. dr. Uroš Klanšek, univ. dipl. gosp. inž.

    Somentor: asist. Zoran Pučko, univ. dipl. gosp. inž.

    Lektorica: Ljudmila Kajtner, prof. slo.

    Maribor, marec 2018

  • I

  • II

    ZAHVALA

    Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Urošu Klanšku,

    univ. dipl. gosp. inž., ter somentorju asist. Zoranu

    Pučku, univ. dipl. gosp. inž., za pomoč in sodelovanje

    pri izdelavi diplomskega dela.

    Zahvaljujem se punci, staršem in vsem ostalim, ki so

    pomagali pri diplomski nalogi.

  • III

    ORGANIZACIJA GRADBIŠČA IN TERMINSKO PLANIRANJE GRADNJE HALE

    AGROTEH VRBEK V ŠENTJURJU

    Ključne besede: gradbeništvo, organizacija gradbišča, terminsko planiranje.

    UDK: 69.05+658.513.4(043.2)

    Povzetek

    V diplomski nalogi je predstavljena organizacija gradbišča in terminsko planiranje hale

    Agroteh Vrbek v Šentjurju. Najprej je podan opis lokacije, funkcionalne zasnove in tehničnih

    značilnosti novega objekta. V drugem delu preučimo pogoje za gradnjo, kar zajema proučitev

    dokumentacije o lokaciji, gradbenega dovoljenja, gradbene pogodbe, razpoložljiva delovna

    sredstva, kadrovske možnosti, možnost nabave materiala ter organizacijske možnosti na

    lokaciji gradbišča. Tretji del obravnava organizacijo gradbišča, ki zajema opis gradbišča,

    dimenzioniranje začasnih objektov, deponij, inštalacij, popis pripravljalnih in zaključnih del ter

    shemo organizacije gradbišča. Zadnji del predstavlja terminsko planiranje gradnje objekta v

    obliki modificiranega gantograma in mrežnega diagrama.

  • IV

    BUILDING SITE ORGANIZATION AND CONSTRUCTION TIME SCHEDULING FOR

    FACILITY AGROTEH VRBEK IN ŠENTJUR

    Key words: civil engineering, organization of the construction site, construction time scheduling. UDK: 69.05+658.513.4(043.2)

    Abstract

    The thesis presents the organization of construction site and a construction time scheduling

    for hall Agroteh Vrbek in Šentjur. First is a description of the location, functional concept and

    technical features of the new building. In the second part we are examing the condition for

    the construction, which include examination the documentation of location, building permit,

    construction contracts, available labor resources, possibility of human resources, possibility

    of purchasing material and organization possibilities at the location of the construction site.

    The third part deals with the organization of the construction site, which includes a

    description of the site, design of temporary structures, depots, installation, list of preparation

    and finishing works and site organization scheme. The last part represent construction time

    scheduling of construction in the form of modified grantt chart and network diagram.

  • V

    UNIVERZA V MARIBORU Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo

    IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN

    ELEKTRONSKE OBLIKE ZAKLJUČNEGA DELA

    Ime in priimek študent‐a/‐ke: Darko Debelak Študijski program: Gradbeništvo VS Naslov zaključnega dela: Organizacija gradbišča in terminsko planiranje gradnje hale Agroteh Vrbek v Šentjurju

    Mentor: Uroš Klanšek Somentor: Zoran Pučko

    Podpisan‐i/‐a študent/‐ka Darko Debelak izjavljam, da je zaključno delo rezultat mojega samostojnega dela, ki sem ga izdelal/‐a

    ob pomoči mentor‐ja/‐ice oz. somentor‐ja/‐ice; izjavljam, da sem pridobil/‐a vsa potrebna soglasja za uporabo podatkov in

    avtorskih del v zaključnem delu in jih v zaključnem delu jasno in ustrezno označil/‐a; na Univerzo v Mariboru neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno

    prenašam pravico shranitve avtorskega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico ponuditi zaključno delo javnosti na svetovnem spletu preko DKUM; sem seznanjen/‐a, da bodo dela deponirana/objavljena v DKUM dostopna široki javnosti pod pogoji licence Creative Commons BY‐NC‐ND, kar vključuje tudi avtomatizirano indeksiranje preko spleta in obdelavo besedil za potrebe tekstovnega in podatkovnega rudarjenja in ekstrakcije znanja iz vsebin; uporabnikom se dovoli reproduciranje brez predelave avtorskega dela, distribuiranje, dajanje v najem in priobčitev javnosti samega izvirnega avtorskega dela, in sicer pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za komercialno uporabo;

    dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v zaključnem delu in tej izjavi, skupaj z objavo zaključnega dela;

    izjavljam, da je tiskana oblika zaključnega dela istovetna elektronski obliki zaključnega dela, ki sem jo oddal/‐a za objavo v DKUM.

  • VI

    Uveljavljam permisivnejšo obliko licence Creative Commons: __ BY‐NC‐ND___ (navedite obliko)

    Začasna nedostopnost:

    Zaključno delo zaradi zagotavljanja konkurenčne prednosti, zaščite poslovnih skrivnosti, varnosti ljudi in narave, varstva industrijske lastnine ali tajnosti podatkov naročnika:

    (naziv in naslov naročnika/institucije) ne sme biti javno dostopno do (datum odloga javne objave ne sme biti daljši kot 3 leta od zagovora dela). To se nanaša na tiskano in elektronsko obliko zaključnega dela.

    Temporary unavailability:

    To ensure competition priority, protection of trade secrets, safety of people and nature, protection of industrial property or secrecy of customer's information, the thesis (institution/company name and address) of must not be accessible to the public till (delay date of thesis availability to the public must not exceed the period of 3 years after thesis defense). This applies to printed and electronic thesis forms.

    Datum in kraj: 27.3.2018, Maribor Podpis študent‐a/‐ke:

    Podpis mentor‐ja/‐ice: (samo v primeru, če delo ne me biti javno dostopno)

    Ime in priimek ter podpis odgovorne osebe naročnika in žig:

    (samo v primeru, če delo ne sme biti javno dostopno)

  • VII

    VSEBINA

    ZAHVALA .......................................................................................................................... II

    POVZETEK ........................................................................................................................ III

    ABSTRACT ........................................................................................................................ IV

    IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE ZAKLJUČNEGA

    DELA ................................................................................................................................. V

    1 UVOD ........................................................................................................................ 1

    1.1 OPREDELITEV PROBLEMA................................................................................................... 1

    1.2 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKE NALOGE ..................................................................................... 2

    1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE .............................................................................................. 2

    1.4 METODE RAZISKOVANJA.................................................................................................... 3

    2 OPIS OBJEKTA ........................................................................................................... 4

    2.1 SPLOŠNO ....................................................................................................................... 4

    2.2 LOKACIJA ....................................................................................................................... 5

    2.3 FUNKCIONALNA ZASNOVA OBJEKTA ..................................................................................... 7

    2.4 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI .................................................................................................. 10

    2.4.1 Konstrukcija .......................................................................................................... 10

    2.4.2 Finalne obdelave .................................................................................................. 12

    2.4.3 Kanalizacija ........................................................................................................... 14

    2.4.4 Zunanja ureditev................................................................................................... 14

    2.4.5 Odpadki ................................................................................................................ 15

    2.4.6 Strojne inštalacije ................................................................................................. 16

    2.4.7 Elektroinštalacije .................................................................................................. 17

    2.4.8 Zasnova požarne varnosti .................................................................................... 18

    2.5 OPIS PRIČAKOVANIH VPLIVOV OBJEKTA ............................................................................... 19

    2.5.1 Pričakovani vplivi v času gradnje in uporabe ....................................................... 19

    2.5.2 Ukrepi za preprečitev oz. zmanjšanje pričakovanih vplivov ................................. 20

    3 PROUČITEV POGOJEV ZA GRADNJO ......................................................................... 21

    3.1 PROUČITEV DOKUMENTACIJE O LOKACIJI OBJEKTA ................................................................. 21

  • VIII

    3.1.1 Lokacijska informacija .......................................................................................... 22

    3.1.2 Katastrski načrt .................................................................................................... 23

    3.1.3 Geodetski načrt .................................................................................................... 24

    3.1.4 Zazidalna situacija s količbenimi podatki ............................................................. 25

    3.1.5 Zemljiškoknjižni izpisek ......................................................................................... 26

    3.2 PROUČITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA .............................................................................. 27

    3.3 PROUČITEV GRADBENE POGODBE ...................................................................................... 28

    3.4 PROUČITEV RAZPOLOŽLJIVIH DELOVNIH SREDSTEV................................................................. 29

    3.5 PROUČITEV KADROVSKIH MOŽNOSTI .................................................................................. 30

    3.6 PROUČITEV MOŽNOSTI NABAVE SUROVIN IN MATERIALA ........................................................ 31

    3.7 PROUČITEV ORGANIZACIJSKIH MOŽNOSTI NA LOKACIJI GRADBIŠČA ............................................ 33

    3.7.1 Topografske razmere............................................................................................ 33

    3.7.2 Geološko-geomehanske razmere ......................................................................... 34

    3.7.3 Klimatsko-meteorološke razmere ........................................................................ 35

    3.7.4 Hidrološke razmere .............................................................................................. 37

    3.7.5 Prometne razmere ................................................................................................ 38

    3.8 PROUČITEV TEHNOLOŠKEGA PROCESA GRAJENJA .................................................................. 39

    3.8.1 Pripravljalna dela ................................................................................................. 39

    3.8.2 Zemeljska dela ...................................................................................................... 39

    3.8.3 Tesarska in betonska dela .................................................................................... 39

    3.8.4 Montažna dela ..................................................................................................... 40

    4 ORGANIZACIJA GRADBIŠČA ..................................................................................... 41

    4.1 OPIS GRADBIŠČA ............................................................................................................ 41

    4.2 DOSTOP IN TRANSPORTNE POTI ........................................................................................ 41

    4.3 VODI IN PRIKLJUČKI ........................................................................................................ 42

    4.3.1 Elektrika ................................................................................................................ 42

    4.3.2 Vodovod ................................................................................................................ 42

    4.3.3 Telefon .................................................................................................................. 43

    4.4 GRADBIŠČNA TABLA, OPOZORILNA TABLA IN OGRAJA ............................................................. 43

    4.5 RAVNANJE Z GRADBENIMI ODPADKI ................................................................................... 45

    4.6 DOBAVA MATERIALA, MEHANIZACIJE IN OPREME .................................................................. 46

  • IX

    4.7 DELOVNA SILA ............................................................................................................... 48

    4.8 TRANSPORT .................................................................................................................. 49

    4.8.1 Zunanji transport .................................................................................................. 49

    4.8.2 Notranji transport ................................................................................................ 49

    4.9 DIMENZIONIRANJE ZAČASNIH OBJEKTOV, SKLADIŠČ IN INŠTALACIJ ............................................ 52

    4.9.1 Dimenzioniranje pomožnih objektov .................................................................... 52

    4.9.2 Dimenzioniranje deponij ....................................................................................... 54

    4.9.3 Dimenzioniranje začasnih inštalacij ..................................................................... 57

    4.10 POPIS PRIPRAVLJALNIH IN ZAKLJUČNIH DEL .......................................................................... 60

    4.11 VARNOSTNE IN PROTIPOŽARNE ZAHTEVE ............................................................................ 61

    4.11.1 Varnostne zahteve ............................................................................................ 61

    4.11.2 Protipožarne zahteve........................................................................................ 62

    4.12 ORGANIZACIJSKA SHEMA GRADBIŠČA ................................................................................. 63

    5 TERMINSKO PLANIRANJE ......................................................................................... 65

    5.1 TEHNIČNO POROČILO K TERMINSKEMU PLANIRANJU .............................................................. 65

    5.1.1 Pripravljalna dela ................................................................................................. 66

    5.1.2 Zemeljska dela, kanalizacija in vodovod .............................................................. 66

    5.1.3 Temelji .................................................................................................................. 66

    5.1.4 Drenaža ................................................................................................................ 67

    5.1.5 Hala ...................................................................................................................... 68

    5.1.6 Notranjost hale ..................................................................................................... 68

    5.1.7 Nadstreška ............................................................................................................ 69

    5.1.8 Zunanja dela ......................................................................................................... 69

    5.1.9 Ostala dela ........................................................................................................... 69

    5.2 MREŽNI DIAGRAM ......................................................................................................... 69

    5.2.1 Analiza strukture .................................................................................................. 70

    5.2.2 Analiza časa .......................................................................................................... 73

    5.2.3 Vrstni red aktivnosti in povezave ......................................................................... 76

    5.2.4 Terminiranje ......................................................................................................... 81

    5.3 GANTOGRAM ................................................................................................................ 81

    6 ZAKLJUČEK .............................................................................................................. 83

  • X

    7 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................. 85

    8 PRILOGE .................................................................................................................. 89

    8.1 SEZNAM SLIK ................................................................................................................ 89

    8.2 SEZNAM TABEL .............................................................................................................. 90

    8.3 NASLOV ŠTUDENTA ........................................................................................................ 91

    8.4 KRATEK ŽIVLJENJEPIS ...................................................................................................... 91

    8.5 OSTALE PRILOGE ............................................................................................................ 91

  • XI

    SEZNAM KRATIC

    AB - Armirani beton

    ALU - Aluminij

    ARSO - Agencija Republike Slovenije za okolje

    fi - Premer

    GA - Gasilni aparat

    GNG - Gradbene norme GIPOSS

    HEA - Jekleni H profil

    IPE - Jekleni I profil

    JKP - Javno komunalno podjetje

    k.o. - Katastrska občina

    n.v. - Nadmorska višina

    NK - Nekvalificirani

    NN - Nizka napetost

    OZS - Obrtna zbornica Slovenije

    P - Pritličje

    PE - Polietilen

    PGD - Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja

    PP - Omarica s prvo pomočjo

    PVC - Polivinil klorid

    PZI - Projekt za izvedbo

    RA - Rebrasta armatura

    RS - Republika Slovenija

    RS - Republika Slovenija

    SN - Srednjenapetostni

    TP - Transformatorska postaja

    WC - Sanitarije

    XPS - Ekstrudirani polistiren

  • 1

    1 UVOD

    1.1 Opredelitev problema

    V diplomski nalogi bomo posvetili pozornost organizaciji gradbišča in terminskemu

    planiranju, ki se opravita na podlagi predhodnih preučevanj pogojev gradnje in projektne

    dokumentacije. Gradnja objekta je sestavljena iz štirih faz: zasnova, projektiranje,

    neposredna priprava in gradnja. V fazo neposredne priprave na gradnjo spada projekt

    organizacije gradbišče, ki jo bomo obdelali v naši diplomski nalogi. Terminsko planiranje je

    sestavljeno iz sklopa aktivnosti, ki si morajo slediti v določenem vrstnem redu, da

    dosežemo cilj.

    Investitor Agroteh Vrbek d.o.o. bo investiral v izgradnjo poslovnega objekta v naselju

    Šentjur. Projektno dokumentacijo je izdelalo podjetje AB Objekt d.o.o., objekt pa bo

    izgradilo izbrano gradbeno podjetje Mbah d.o.o. Objekt se bo nahajal v občini Šentjur, ob

    glavni cesti Celje-Šmarje pri Jelšah. Poslovni objekt bo tlorisne površine 524,42 m2, z

    dvema nadstreškoma velikosti 103,00 m2. Zasnovan je kot enoetažni objekt z naklonom

    strehe 4º. V objektu se bosta izvajala servisiranje kmetijske mehanizacije ter prodaja

    rezervnih delov.

    Organizacija gradbišča bo zahtevna zaradi lokacijskih pogojev gradnje. Zemljišče je

    prostorsko omejeno s sosednjimi stavbami in cesto. Zaradi majhnega prostora za

    obračanje bo potrebna vzvratna vožnja večjih tovornih vozil. Delavec signalist bo usmerjal

    vozila in po potrebi začasno zaustavil pešce in vozila na dvosmerni občinski cesti.

  • 2

    1.2 Namen in cilj diplomske naloge

    Namen diplomskega naloge je izdelati projekt organizacije gradbišča in terminski plan za

    objekt hala Agroteh Vrbek. To bomo dosegli z proučitvijo projektne dokumentacije,

    spletnih virov in pregledom dejanskega stanja na terenu. Proučili bomo pogoje za gradnjo,

    dimenzionirali začasne prostore in deponije ter izdelali shemo organizacije gradbišča. Pri

    terminskem planiranju bomo na podlagi popisa del in gradbenih norm izdelali modificiran

    gantogram in strukturni mrežni diagram.

    Cilj diplomske naloge je izdelati projekt organizacije gradbišča ter s tem poglobiti in

    pridobiti nova znanja za prihodnje delo v praksi. Dober načrt organizacije bo omogočal,

    da bo gradnja kakovostna, hitra, varna, v skladu s projektom ter s čim manj zastoji.

    1.3 Predpostavke in omejitve

    Za kvalitetno izvedbo organizacije gradbišča je potrebno proučiti:1

    gradbeno pogodbo,

    dokumentacijo o lokaciji objekta,

    projektno dokumentacijo za izvedbo objekta,

    projekt organizacije tehnološkega procesa grajenja,

    možnost nabave potrebnih surovin in materialov,

    razpoložljiva delovna sredstva in možnost njihove nabave,

    organizacijske možnosti na lokaciji bodočega gradbišča.

    Poleg naštetih stvari moramo preučiti še informacijske vire s spleta in dejanske razmere

    na bodočem gradbišču. Le s kvalitetnim proučevanjem bomo dobili potrebne podatke, ki

    bodo osnova za izdelavo sheme organizacije gradbišča in tehničnega poročila. Po preučitvi

    bomo dobili tudi podatke o razpoložljivih delovnih sredstvih in kadrovskih možnostih,

    možnostih nabave surovin in materiala ter organizacijskih možnosti na bodočem

    gradbišču. Pri izdelavi diplomske naloge lahko kot glavne omejitve pričakujemo dostop do

    1 Pšunder M., Klanšek U., Šuman N., Organizacija grajenja, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor, 2009.

  • 3

    projektne dokumentacije, gradbenih pogodb, informacijskih virov in odgovornih oseb pri

    projektu.

    1.4 Metode raziskovanja

    Za izdelavo diplomske naloge bomo uporabili deskriptivni pristop, ki daje prednost opisu

    strukture delovanja ali razvoja določenega procesa. S tem pristopom smo povezani s

    prakso in dejanskim stanjem na gradbišču. Pri raziskovanju bomo uporabili predpise,

    zakonodajo in norme s področja graditve objektov.

    Projektno dokumentacijo bomo pridobili od izvajalca gradbenih del, po potrebi pa tudi od

    investitorja objekta. Za pridobitev potrebnih informacij bomo preučili projektno

    dokumentacijo in dejanske razmere na gradbišču, da bomo lahko primerjali dejanske

    razmere s podatki v projektni dokumentaciji. Raziskali bomo tudi elaborate, soglasja,

    pogodbe in dovoljenja. Pri terminskem planiranju pa bomo predvsem uporabljali

    gradbene normative.

  • 4

    2 OPIS OBJEKTA

    2.1 Splošno

    Namen investitorja je zgraditi poslovni objekt, namenjen servisiranju kmetijskih strojev,

    prodaji rezervnih delov in kmetijske mehanizacije. Objekt bo zgradilo podjetje Mbah

    d.o.o. iz Podčetrtka po naročilu investitorja Agroteh Vrbek d.o.o. iz Šmarja pri Jelšah.

    Zemljišče, na katerem je predviden nov objekt, se nahaja v naselju Šentjur, natančneje ob

    glavni cesti Celje - Šmarje pri Jelšah. Spodnja tabela prikazuje osnovne podatke o objektu

    in lokaciji gradnje objekta.

    Tabela 1: Osnovni podatki o objektu in lokaciji2

    Zahtevnost objekta Manj zahteven objekt

    Klasifikacija celotnega objekta 12510 Industrijski del stavbe

    Klacifikacija posameznih delov 42 % Industrijski del stavbe

    18 % Drugi upravni in pisarniški deli stavbe

    10 % Trgovski del stavbe

    28 % Garaža

    2 % Drug nestanovanjski del stavbe

    Velikost objekta (zazidalna površina) Hala: 15,82 × 35,82 = 566,57 m2

    Nadstrešek 1: 5,00 × 21,00 = 105,00 m2

    Nadstrešek 2: 5,00 × 21,00 = 105,00 m2

    Najvišja višina objekta 7,62 m

    Lokacija Šentjur

    Seznam zemljišč za nameravano gradnjo Parc. št. 641/2 k.o. Šentjur pri Celju

    2 Strašek A., idr., Hala Agroteh Vrbek, Vodilna mapa, PGD, št. projekta 2014/004-PGD, AB objekt d.o.o.,

    Celje, 2014.

  • 5

    Zgradil se bo poslovni objekt in dva nadstreška, uredila se bo okolica z odvodnjavanjem,

    zelenico in asfaltnim parkiriščem. Poslovni objekt je zasnovan kot enoetažni pritlični

    objekt, tlorisno gledano bo razdeljen na 3 pravokotnike, servisno-prodajna hala velikosti

    15,82 × 35,82 m in dve nadstrešnici velikosti 21 × 5 m. Hala bo vsebinska razdeljena na

    servisno delavnico, prodajni salon, pisarno, kotlovnico ter sanitarije.

    Objekt bo temeljen s točkovnimi temelji, ki bodo povezani med seboj z gredami. Nosilna

    konstrukcija hale bo izvedena iz jeklenih HEA profilov različnih dimenzij. Zunanji zidovi

    bodo izvedeni iz sendvič panelov, ki bodo pritrjeni na kovinsko podkonstrukcijo. Vmesni

    predelni zidovi bodo izvedeni iz mavčno kartonskih plošč. Objekt bo zaključen z ravno

    streho, z naklonom 4º in krito s PVC siko folijo.

    2.2 Lokacija

    Objekt bo zgrajen v občini Šentjur, na zemljišču parcelne številke 641/23, katastrske

    občine Šentjur pri Celju. Velikost gradbene parcele znaša 1962 m2 in je poligonalne oblike.

    Zemljišče na južni strani omejuje glavna cesta Celje-Šentjur-Šmarje pri Jelšah, severno

    lokalna zbirna cesta Drofenikova ulica, vzhodno ter zahodno pa sosednji parceli, kar

    prikazuje naslednja slika.

    Na parceli je postavljen montažni ALU šotor. Obstoječi teren je relativno raven, absolutna

    kota terena znaša 257,40 n.v.4. Povprečni naklon terena znaša 0,9º, najnižja kota terena

    znaša 256,80 n.v., najvišja pa 275,60 n.v.. Dostop na parcelo je predviden na severni

    strani, preko Drofenikove ulice. Po namenski rabi je parcela kategorizirana kot druga

    območja centralnih dejavnosti – zemljišče za gradnjo.5

    3 Upravna enota Šentjur pri Celju, Gradbeno dovoljenje št: 351.139/2014-224, Šentjur, 2014. 4 Strašek A., idr., Hala Agroteh Vrbek, Vodilna mapa, PGD, št. projekta 2014/004-PGD, AB objekt d.o.o.,

    Celje, 2014. 5 Občina Šentjur, Lokacijska informacija, št. 3501-40/2014-2 (261).

  • 6

    Slika 1: Mikrolokacija bodočega gradbišča6

    6 iObčina [online], citirano dne [8.6.2016], dostopno na spletnem naslovu:

    http://gis.iobcina.si/gisapp/m/?a=Sentjur#a=Sentjur&zoom=8&lat=118996.88881&lon=530329.06185&laye

    rs=B000000000TTTT.

  • 7

    2.3 Funkcionalna zasnova objekta

    Objekt je zasnovan kot montažna hala s kovinsko podkonstrucijo in zidovi iz sendvič

    panelov. Izveden bo v eni etaži (P) z ravno streho, maksimalne višine 7,62 m in tlorisne

    površine 556,67 m2. Objekt je pravokotno oblikovan, tlorisne velikosti 15,82 × 35,82 m, z

    dvema nadstreškoma velikosti 5,00 × 21,00 m na južni in severozahodni strani objekta.7 V

    spodnji tabeli so prikazani predvideni prostori objekta ter njihove velikosti.

    Tabela 2: Prostori in njihova velikost

    Prostor Tla Površina

    Delavnica Kvarc beton 303,80 m2

    Vetrolov Kvarc beton 4,67 m2

    Salon Kvarc beton 69,38 m2

    Pisarna Tekstil 24,76 m2

    Kotlovnica Kvarc beton 12,93 m2

    Skladišče/trgovina Kvarc beton 74,38 m2

    Hodnik Kvarc beton 6,10 m2

    Sanitarije M Keramika 4,82 m2

    Sanitarije Ž Keramika 4,66 m2

    Čajna kuhinja Keramika 5,45 m2

    Garderoba Keramika 13,47 m2

    Skupaj 524,42 m2

    Nadstrešek 1 Beton 103,00 m2

    Nadstrešek 2 Asfalt 103,00 m2

    Objekt je namenjen servisiranju kmetijske mehanizacije in prodaji rezervnih delov, zato je

    razdeljen na del, namenjen obiskovalcem, in del, namenjen zaposlenim. Dostop za

    obiskovalce je na jugozahodni strani objekta, kjer je tudi razstavni salon. Vhod za

    zaposlene je na severni strani objekta, kjer vstopajo v delavnico, ki obsega več kot

    7 Černe B., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt arhitekture, PGD, št. projekta 2014/004-A/PGD, AB objekt d.o.o.,

    Celje, 2014.

  • 8

    polovico objekta. Ob delavnici so tudi garderoba in sanitarije, ki jih lahko uporabljajo tako

    zaposleni kot obiskovalci. Objekt ima tudi skladišče/trgovino z rezervnimi deli, ki meji tako

    na delavnico kot na salon. Pri salonu je vhod v pisarno. Kotlovnica je postavljena za

    pisarno, vhod vanjo pa skozi skladišče/trgovino rezervnih delov in tudi skozi samostojen

    vhod na jugovzhodni strani objekta.

    Odprtine na zunanji fasadi so na vzhodni in zahodni strani objekta kjer je delavnica, da je

    zagotovljeno prezračevanje in odvod dima. Odprtine oz. zastekljena stena je na jugu, kjer

    je salon in pisarniški prostor. Severna stran ima selekcijska industrijska vrata, preko

    katerih je prav tako možno zračenje. Poleg industrijskih vrat so na severu tudi vrata za

    osebni prehod.

    Poleg objekta sta postavljena dva nižja nadstreška. Prvi nadstrešek je postavljen na južni

    strani objekta, drugi pa vzdolžno na severozahodni strani. Slika 2 prikazuje prečni prerez

    delavnice, slika 3 pa tloris pritličja celotnega objekta.

    HEA200

    HEA160

    IPE100 HEA

    160

    HEA160

    HEA140 naklon 4° PVC FOLIJA

    Fisher profiltrapez 40/183

    75

    65

    51

    01

    51

    13

    41

    5

    14

    01

    80

    13

    04

    10

    ± 0,00

    + 2,20

    + 3,50

    30 730 30 730 30

    - 0,50

    - 1,00

    - 0,02

    75

    65

    51

    01

    51

    95

    14

    04

    20

    13

    01

    70

    10

    07

    60

    c b a

    41 187 187 188 188 188 188 187 187 41

    1582

    + 4,60

    + 5,90

    + 5,50

    T1

    Z3

    Slika 2: Prečni prerez8

    8 Černe B., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt arhitekture, PZI, št. projekta 2014/004-A/PZI, AB objekt d.o.o.,

    Celje, 2014.

  • 9

    HEA

    14

    0

    NADSTREŠEK 2asfalt105,0 m2

    DELAVNICAkvarc beton303,8 m2

    GARDEROBAkeramika13,47 m2

    VETROLOVpoliran beton4,67 m2

    ČAJNAKUHINJA

    WC Ž

    WC M

    HO

    DN

    IK

    KO

    TLO

    VN

    ICA

    KO

    MP

    RE

    SO

    Rk

    era

    mik

    a1

    2,9

    3 m

    2

    SALONpoliran beton69,38 m2

    NADSTREŠEK 1beton105,20 m2

    VH

    OD

    Z 3

    14 13801480808080

    471

    80

    80

    80

    80

    80

    80

    80

    80

    80

    80

    80

    80

    80

    24

    48

    08

    08

    01

    74

    80

    14 21

    50

    25

    20

    52

    05

    02

    1517 1520 17 15

    867 100 35 582

    1583

    15

    26

    50

    05

    00

    50

    05

    00

    50

    05

    00

    50

    0

    60

    14

    00

    10

    04

    00

    10

    04

    00

    55

    51

    10

    90

    11

    5

    502 520 520 502

    60

    14

    00

    10

    04

    00

    10

    04

    00

    10

    04

    00

    10

    04

    00

    58

    11

    3 14

    80

    14

    80

    14

    80

    14

    80

    14

    80

    14

    35

    82

    49

    7

    95 90 436 90 549 100 140

    15

    17

    01

    51

    45

    15

    15

    01

    51

    67

    1511815

    321275 119

    292

    201552015

    10

    09

    02

    10

    11

    5

    100

    105

    2251552015

    15

    51

    0

    37810010010013010025525015715

    V 0

    9

    250350

    V 07

    10

    02

    60

    141414

    14

    14

    14

    14

    14

    14

    14

    14

    14

    14

    14

    14

    14

    14

    14

    14

    14

    14

    14

    14

    HEA

    14

    0

    V 08

    50

    04

    50

    O 0

    3

    400130

    v.p

    . = 4

    60

    cm

    O 0

    3

    400130

    v.p

    . = 4

    60

    cm

    O 0

    3

    400130

    v.p

    . = 4

    60

    cm

    O 0

    3

    400130

    v.p

    . = 4

    60

    cm

    O 0

    3

    400130

    v.p

    . = 4

    60

    cm

    V 03

    10

    02

    12

    V 09

    90

    21

    2

    V 05

    90

    21

    2

    V 03

    10

    02

    12

    V 0

    3

    100212

    V 0

    3

    100212

    V 0

    2

    300225

    V 0

    4

    80212

    V 0

    4V

    04

    80212

    80212

    O 0

    1

    3501011

    v.p

    . = 0

    cm

    O 02

    35

    07

    66

    v.p. = 0 cm

    O 0410

    03

    40

    v.p. = 10 cm

    O 0410

    03

    40

    v.p. = 10 cm

    PISARNAtekstil24,76 m2

    SPREJEM STRANKREZERVNI DELIkvarc beton74,38 m2

    HEA

    14

    0

    HEA

    20

    0

    HEA

    20

    0

    O 0

    3

    130400

    O 0

    3

    130400

    O 0

    3

    130400

    v.p

    . = 2

    20

    cmv

    .p. =

    22

    0 cm

    v.p

    . = 2

    20

    cm

    Slika 3: Tloris pritličja9

    9 Černe B., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt arhitekture, PZI, št. projekta 2014/004-A/PZI, AB objekt d.o.o.,

    Celje, 2014.

  • 10

    2.4 Tehnične značilnosti

    2.4.1 Konstrukcija

    Temeljenje

    Objekt bo temeljen s točkovnimi temelji velikosti 1,50 × 1,50 m in globine 1,00 m.

    Točkovni temelji bodo med seboj povezani z povezovalnimi gredami dimenzij 0,70 × 0,30

    m. Nadstrešek bo temeljen s pasovnimi temelji dimenzij 0,40 × 0,50 m. Vsi temelji bodo

    izdelani iz betona C 25/30 in armirani z betonskim jeklom B 500 A. Pod temelji se izdela

    podložni beton debeline 10 cm in komprimirano gramozno tamponsko nasutje.10 Na

    spodnji sliki je prikazan točkovni temelj osrednjih stebrov hale.

    Slika 4: Točkovni temelj11

    Talna plošča pod halo je debeline 0,71 m in je sestavljena iz naslednjih materialov:

    impregnacijski premaz,

    kvarčni posip,

    mikroarmirana betonska plošča - 20 cm,

    parna zapora PE,

    toplotna izolacija XPS - 10 cm,

    izravnalni sloj peska - 1 cm,

    utrjeno nasutje - 40 cm.

    10 Strašek A., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti, PZI, št. projekta

    2014/004-G/PZI, AB objekt d.o.o., Celje, 2014. 11 Černe B., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt arhitekture, PZI, št. projekta 2014/004-A/PZI, AB objekt d.o.o.,

    Celje, 2014.

  • 11

    Zidovi

    Konstrukcija objekta bo sestavljena iz jeklenih HEA profilov, dimenzij HEA 200 in HEA 240,

    ki bodo členkasto pritrjeni na točkovne temelje. Nadstreška bosta sestavljena iz profilov

    HEA 140. Vse jeklo je kvalitete tipa S235. Profili so zaščiteni z alkidno temeljno barvo kot

    osnovni antikorozivni premaz in 2 × barvani s končno mat barvo po izboru projektanta.

    Zunanji zidovi bodo izvedeni iz sendvič panelov debeline 15 cm, ki bodo pritrjeni v

    vertikalni smeri na jekleno podkonstrukcijo debeline 16 cm (prostor med jeklenimi stebri

    in fasadnimi paneli). Izvede se armiranobetonski zid višine 0,40 m, ki je odporen na

    udarce. Vmesni predelni zidovi znotraj objekta se izvedejo iz mavčno kartonskih plošč.

    Strop

    Strop je sestavljen iz HEA jeklenih profilov in trapezne pločevine. Izvede se tudi spuščen

    strop iz mavčno kartonskih plošč, ki je pritrjen s posebnimi vešalkami na stropno

    konstrukcijo. Spodnja stran trapezne pločevine bo vidna v delavnici. Strop nad

    sanitarijami, garderobo in čajno kuhinjo je sestavljen iz HEA jeklenih profilov, na katerih je

    nameščen spuščen strop iz mavčno kartonskih plošč na višini 2,50 m.12

    Streha

    Konstrukcija ostrešja nad halo je jekleno paličje, sestavljeno iz profilov HEA 160, IPE 100 in

    2 × L 60/40/5 mm. Streha bo ravna in izvedena v naklonu 4°. Strešna kritina PVC (sika)

    folija je položena na toplotno izolacijo, ki leži na trapezni pločevini. Trapezna pločevina se

    pritrdi na sekundarno strešno konstrukcijo iz jeklenih profilov HEA 140. Odvodnjavanje se

    izvede preko vtočnikov in ALU žlebov v peskolov. Streha je sestavljena iz naslednjih

    materialov:

    sika folija,

    toplotna izolacija XPS - 15 cm,

    fisher trapezna pločevina - 4 cm,

    jekleni profili HEA 140 (vzdolžno) - 13,3 cm.

    12 Černe B., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt arhitekture, PZI, št. projekta 2014/004-A/PZI, AB objekt d.o.o.,

    Celje, 2014.

  • 12

    Na spodnji sliki je prikazan prečni prerez strehe, na kateri vidimo palično konstrukcijo

    ostrešja in svetlobne kupole v delavnici.

    Slika 5: Prerez konstrukcije strehe13

    2.4.2 Finalne obdelave

    Tlaki

    Finalna obdelava tal je beton s kvarčnim posipom, končni videz poliranega betona se

    izvede v vetrolovu, salonu in hodniku. V mokrih prostorih (sanitarije, garderoba, kuhinja)

    se položi keramika, ki se zafugira z fugirno maso v barvi keramike. V pisarniških prostorih

    se položi tekstilna obloga. Vsi stiki talne obloge ali stenske obrobe morajo biti izvedene

    tako, da je površina na stikih ravna, gladka ter v isti ravnini.

    Zidovi

    Parapetni armiranobetonski zid na obodu stavbe se prebeli. Mavčno kartonske plošče se

    kitajo, brusijo in pobelijo v belo barvo. Barva se mora dobro sprijeti s podlago, lahko se

    nanaša strojno ali ročno. Zidovi, ki mejijo na mokre prostore (sanitarije, čajna kuhinja), se

    izvedejo iz impregniranih mavčno kartonskih plošč, na katere se položi keramika.

    Stavbno pohištvo

    Okna bodo iz PVC profilov z dvojno zasteklitvijo. Pri nakladalnih rampah se bodo izvedla

    selekcijska industrijska vrata. Barva stavbnega pohištva se določi naknadno. Za

    zagotovitev senčenja se izvedejo zunanje ALU žaluzije, širina lamel 80 mm, z tipskimi ALU

    škatlami za zunanje žaluzije.

    13 Černe B., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt arhitekture, PZI, št. projekta 2014/004-A/PZI, AB objekt d.o.o.,

    Celje, 2014.

  • 13

    Streha

    Strešna kritina bo PVC (sika) folija, ki bo položena na izolacijo. Vsi pregibi folije se izvajajo

    s topimi koti. Na koncu se izvede zaključni sloj atike iz ALU pločevine, širine 40 cm v barvi

    fasade. Odvodnjavanje bo rešeno s tipskimi žlebovi proizvajalca strešne kritine, enako tudi

    vsi zaključki in detajli.

    Fasada

    Fasada bo iz sendvič izolacijskih panelov, gorljivostnega razreda A214, kar pomeni da so

    materiali negorljivi in ne prispevajo k razvoju požara. Predvidena debelina panelov je 15

    cm in se lahko korigira glede na energetsko varčnost objekta. Paneli se montirajo v

    vertikalni smeri na podkonstrukcijo. Fasada na nadstreških se izvede iz ALU pločevine z

    dvojnim zgibom, pritrjene na leseno podkonstrukcijo. Na spodnji sliki so prikazane vse štiri

    fasade objekta.

    14 Pravilnik o požarni klasifikaciji gradbenih proizvodov, Uradni list RS, št. 77/2003.

  • 14

    FASADA SEVER FASADA JUG

    FASADA VZHOD

    FASADA ZAHOD

    Slika 6: Fasade15

    2.4.3 Kanalizacija

    Fekalna kanalizacija se vodi preko vtočnih in zbirnih jaškov v javno kanalizacijo. Meteorna

    voda s strešin se odvede preko peskolovov in meteornih jaškov v zadrževalnik vode. Prav

    tako se v zadrževalnik vode vodijo meteorne vode s povoznih površin, ki se pred pritokom

    prelijejo v lovilec olj. Odvečne meteorne vode se nato vodijo v obstoječ odprti jarek v

    smeri jug, na parceli št. 1380/1 k.o. Šentjur pri Celju.

    2.4.4 Zunanja ureditev

    Dostop do objekta bo omogočen preko dveh asfaltiranih cestnih priključkov širine 5,00 m

    in zavijalnih radijev 6,00 m. Povozne površine bodo asfaltirane, izvedla se bo tudi

    betonska plošča, namenjena odlaganju težkih predmetov. Plošča bo dimenzij 12,50 ×

    20,00 m. Preostale površine bodo zatravljene in bodo predstavljale 14 % celotne površine

    15 Černe B., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt arhitekture, PZI, št. projekta 2014/004-A/PZI, AB objekt d.o.o.,

    Celje, 2014.

  • 15

    parcele z nameravano gradnjo. Na spodnji sliki je prikazana zunanja ureditev zemljišča, z

    zeleno barvo so prikazane zatravljene površine, z rdečo pa objekti.

    Slika 7: Zunanja ureditev16

    Okoli parcele se bo izvedla žičnata ograja višine 2,00 m. Zagotovljeno bo parkiranje 19

    osebnim vozilom. Parkirni prostori bodo dimenzij 5,00 × 2,50 m. Predvideno je tudi

    parkirno mesto za invalide.

    2.4.5 Odpadki

    Odpadke bo uporabnik objekta zbiral in odlagal v predpisano posodo, postavljeno pri

    uvozu na dvorišče. Odstranjevanje odpadkov bo urejeno na krajevni način, v skladu z

    določili občinskega odloka.17

    16 Strašek A., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti, PZI, št. projekta

    2014/004-ZU/PZI, AB objekt d.o.o., Celje, 2014. 17 Odlok o ravnanju z komunalnimi odpadki v občini Šentjur pri Celju, Uradni list RS, št. 4/1998.

  • 16

    2.4.6 Strojne inštalacije

    Ogrevanje

    Objekt se nahaja v kraju Šentjur, za katerega znaša zunanja računska temperatura -13 °C.

    Projektirano je ogrevanje po načinu talno gretje, ogrevalni sistem z nazivnim

    maksimalnim temperaturnim režimom obratovanja 38/33 °C. Predviden je sistem talnega

    ogrevanja s podometno omarico za vgradnjo razdelilca in zbiralca iz cevnih zank talnega

    ogrevanja, kompleta ventilov, termometra, regulacijske armature, odzračevanja.

    Predvidene dimenzije cevi za talno gretje so Ø17 × 2. Cevi se polagajo v izolacijsko ploščo

    s predizdelanimi utori.18

    Priprava toplote za ogrevanje

    Za pokrivanje toplotnih izgub se v novi hali vgradi kotlovnica. Vanjo se vgradi notranja

    enota toplotne črpalke za ogrevanje moči 40 kW. Ogrevalni medij je toplota okolja.

    Zunanja enota toplotne črpalke se postavi na severno fasado objekta. Zagotovljena je

    uporaba obnovljivih virov, kot določa 16. člen pravilnika o Učinkoviti rabi energije v

    stavbah19, 100 % toplote dobimo iz naprav za pridobivanje energije iz okolja (toplotna

    črpalka zrak – voda).

    Hlajenje

    Za hlajenje objekta uporabljamo klimo, notranja enota se montira v salon in pisarno.

    Kondenz od notranjih naprav se vodi s PVC cevmi v zunanji peskolov. Cevi je potrebno

    zaščititi proti rosenju z armaflex izolacijo debeline 6 mm. Pozoren je treba biti na

    maksimalno razdaljo med notranjo in zunanjo enoto, ki znaša 20 m.

    Komprimirani zrak

    Glede na predvideno porabo komprimiranega zraka, se vgradi novi batni kompresor za

    tlak komprimiranega zraka 8 bar in kapaciteto 985 l/min in tlačne posode prostornine 270

    l z varnostnim ventilom DN 20 10 bar. Kompresor se postavi v kotlovnico, ki se nahaja v

    18 Rozman M., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt strojnih inštalacij in strojne opreme, PZI, št. projekta REM-

    114/2014, Rem projekt d.o.o., Celje, 2014. 19 Učinkovita raba energije v stavbah, Uradni list RS, št. 52/2010.

  • 17

    pritličju objekta. Dovod svežega zraka za porabo in hlajenje in odvod toplega zraka, se

    izvede preko fasadno vgrajene rešetke.

    2.4.7 Elektroinštalacije

    Zaščita obstoječega SN kablovoda

    Na mestu ureditve novih dovozov do objekta poteka obstoječ 20kV SN kablovod. Pred

    posegom ureditve dovoza je potrebno pri Elektro Celje d.d. naročiti zakoličbo obstoječega

    kablovoda. Izvede se sondiranje, po potrebi se ročno odkoplje, in če še ni mehansko

    zaščiten, se zaščiti.20

    Predvideno stanje

    Nov NN priključni vod za halo se priključi na obstoječe NN omrežje v obstoječi

    prostostoječi razvodni omarici (označena z RE), ki je postavljena v ograji sosednjega

    objekta servis Horjak. Nov NN priključek se izvede z enim zemeljskim kablom tipa E-AY2Y-J

    4×70 SM+1,5 RE mm2 0,6/1kV, ki se priključi na obstoječe rezervno varovalno podnožje.

    Obstoječa prostostoječa omarica

    Za priključno merilno omarico se uporabi prostostoječa omarica tip A/FK 4, dimenzij

    590,00 × 850,00 mm, ki se opremi z opremo za priključitev na distribucijsko omrežje in

    merjenje porabe električne energije. Na spodnji sliki sta prikazani obstoječa na levi strani

    in nova elektro omarica na desni strani. Potrebna oprema za priključitev:

    varovalo NV podnožje, ki se opremi z varovalnimi vložki 3 × 40 A,

    direktni trifazni IDIS univerzalni števec delovne energije s stikalno napravo -

    odklopnikom,

    odvodniki prednapetosti, tip PROTEC BS 25/320V,

    priključne sponke za kable.

    20 Jezernik D., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt električnih inštalacij in el. opreme, PZI, št. projekta 92/2014-E,

    Eltiplan d.o.o., Velenje, 2014.

  • 18

    Slika 8: Obstoječa in nova elektro omarica21

    Ivedba NN priključnega kabla

    Ker poteka trasa NN priključka pod obstoječo cesto se nov priključni kabel tipa E-AY2Y-J

    4×70 SM+1,5 RE mm2 od obstoječe prostostoječe elektro omarice do nove elektro

    omarice položi v zaščitno cev. Zaradi zagotavljanja ustrezne mehanske zaščite je

    predvideno podvrtavanje obstoječe ceste in namestitev kovinske zaščitne cevi. Izdelati je

    potrebno ozemljitev z pocinkanim valjancem FeZn 25 × 4 mm. Upornost ozemljitve sme

    znašati največ 5 ohmov, kar se zadostno zagotovi z povezovanjem z obstoječim sistemom

    in ozemlitvijo hale.

    2.4.8 Zasnova požarne varnosti

    V skladu s Pravilnikom o zasnovi in študiji požarne varnosti22 se objekt uvršča med

    požarno manj zahtevne stavbe. V zasnovi požarne varnosti23 se določijo ukrepi, ki jih je

    potrebno izvesti, da bodo prostori izpolnjevali gradbene zahteve za zagotovitev požarne

    21 Jezernik D., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt električnih inštalacij in el. opreme, PZI, št. projekta 92/2014-E,

    Eltiplan d.o.o., Velenje, 2014. 22 Pravilnik o zasnovi in študiji požarne varnosti, Uradni list RS, št. 12/2013. 23 Hudernik A., idr., Hala Agroteh Vrbek, Zasnova požarne varnosti, PGD, št. projekta ZPV 612-2014, Požarna

    varnost, projektiranje in svetovanje, Aleš Hudernik s.p., Celje, 2014.

  • 19

    varnosti. Zasnova požarne varnosti obsega naslednje ukrepe: preprečeno mora biti

    širjenje požara na sosednje objekte, zagotovljena mora biti ustrezna nosilnost

    konstrukcije in preprečeno širjenje požara po stavbi, zagotovljene evakuacijske poti in

    sistem za javljanje požara, zagotovljeno zadostno število naprav za gašenje.

    Cilj požarne varnosti je omejiti ogrožanje ljudi in premoženja v stavbi. Prostori

    obravnavanega objekta predstavljajo majhno požarno nevarnost, kar pomeni, da so

    prisotne snovi z majhno gorljivostjo, prostorske in obratovalne razmere predstavljajo

    majhne možnosti za nastanek požara. Začetni požar se v takih prostorih širi počasi.

    Nevarnosti za vžig in širjenje požara so naslednje:

    okvare električnih inštalacij in naprav, nepravilnosti pri varjenju,

    nespoštovanje zahtev po redu in čistoči,

    uporaba odprtega plamena in orodij, ki iskri,

    slaba izvedba ozemljitve in strelovoda,

    namerni vžig,

    nespoštovanje prepovedi kajenja v objektu.

    Za zagotovitev zahtev glede gasilnega sistema in naprav v objekt namestimo notranji

    hidrant in 11 gasilnih aparatov, od tega 9 ročnih gasilnikov na prašek - 6 kg in 2 na CO2 - 5

    kg.

    2.5 Opis pričakovanih vplivov objekta

    2.5.1 Pričakovani vplivi v času gradnje in uporabe

    V času gradnje in uporabe objekta ne pričakujemo vplivov nameravane gradnje v zvezi z

    mehansko odpornostjo in stabilnostjo. Ob upoštevanju ukrepov in predpisov ne

    pričakujemo porušitev celote ali dela objekta v okolici nameravane gradnje, večjih

    deformacij od dopustnih in škode na delih objekta v okolici nameravane gradnje.

    V zvezi z varnostjo pred požarom pričakujemo osnovne nevarnosti požara zaradi

    nepravilne uporabe odprtega ognja, nepravilne uporabe električnih naprav in napeljav,

    vnašanja vnetljivih snovi, malomarnosti in neupoštevanja navodil požarnega reda.

    Pričakovani vplivi v zvezi s higiensko in zdravstveno zaščito: v času gradnje lahko

  • 20

    pričakujemo izliv olja iz gradbenih strojev, prah in gradbene odpadke. V času uporabe pa

    lahko pričakujemo vpliv odpadnih voda, komunalne odpadke in osenčenje objekta. V času

    gradnje in uporabe ne bo prihajalo do uhajanja strupenih vplivov, nevarnih delcev in

    sevanja. V zvezi z varnostjo pri delu pričakujemo tveganja, kot so nezgoda pri delu, zdrs in

    padec. V zvezi s hrupom v času gradnje pričakujemo hrup delovnih strojev in naprav, v

    času uporabe pa hrup prometa in hrup pri uporabi ter vzdrževanju objekta.

    2.5.2 Ukrepi za preprečitev oz. zmanjšanje pričakovanih vplivov

    V času gradnje in uporabe objekta ne pričakujemo negativnih vplivov na okolico v zvezi z

    mehansko odpornostjo in stabilnostjo, zato ne predvidimo posebnih ukrepov. Požarna

    varnost objekta je zasnovana z ukrepi za preprečitev oz. zmanjšanje vplivov v zvezi z

    varnostjo pred požarom. V primeru požara izpolnjuje naslednje zahteve: konstrukcija

    objekta zagotavlja nosilnost za določen čas, omejen je nastanek in širjenje ognja in dima

    po objektu, omogočena je varna evakuacija iz objekta, upoštevana je varnost gasilcev in

    reševalcev.

    V času gradnje je potrebno upoštevati naslednje ukrepe v zvezi s higiensko in zdravstveno

    zaščito: delovni stroji morajo biti redno pregledani in vzdrževani, gradbena dela je

    potrebno izvajati tako, da je emitiranje prahu minimalno, gradbene odpadke je potrebno

    ustrezno deponirati in odvažati. V času uporabe objekta je potrebno fekalije voditi v

    obstoječo fekalno kanalizacijo, meteorne vode se bodo preko zadrževalnika vod speljale v

    odprti jarek, vode s povoznih površin se pretočijo še skozi lovilec olj. Ukrepi v zvezi z

    varnostjo pri delu so: upoštevanje določila zakonodaje v zvezi z varnostjo pri delu,

    čiščenje pohodnih površin za preprečitev padca ali zdrsa. Glede na to, da ne pričakujemo

    prekoračitve dovoljene meje hrupa, ne predvidimo posebnih ukrepov za preprečitev oz.

    zmanjšanje negativnih vplivov na okolico v zvezi z hrupom.24

    24 Strašek A., idr., Hala Agroteh Vrbek, Vodilna mapa, PGD, št. projekta 2014/004-PGD, AB objekt d.o.o.,

    Celje, 2014.

  • 21

    3 PROUČITEV POGOJEV ZA GRADNJO

    Gradnja objekta je zahteven in dolgotrajen proces, zato je potrebno pred začetkom

    gradnje gradbišče pripraviti, zavarovati in organizirati. Da lahko organiziramo gradnjo, ki

    bo varna, učinkovita in brez zapletov, moramo predhodno natančno preučiti pogoje za

    gradnjo. Preučiti moramo dokumentacijo v papirnati in elektronski obliki, spletne vire in

    dejanske razmere na terenu. Projektna dokumentacija zajema gradbeno pogodbo,

    gradbeno dovoljenje, lokacijsko informacijo, katastrski in geodetski načrt ter situacijo

    komunalne infrastrukture. Poznati moramo razpoložljiva delovna sredstva lastnega

    podjetja in podizvajalskih podjetij. Preučiti je potrebno tudi možnosti nabave surovin in

    potrebnega materiala.

    Na podlagi preučitve vseh pogojev za gradnjo se izvede dimenzioniranje začasnih

    objektov, deponij, skladišč, napeljav in naprav ter organizira delo na gradbišču. Potrebno

    je pripraviti plan oskrbovanja gradbišča z gradbenimi materiali, pri čemer imajo prednost

    lokalna nahajališča in podjetja, da je oskrbovanje čim bolj racionalno.

    3.1 Proučitev dokumentacije o lokaciji objekta

    Dokumentacija o lokaciji objekta je del projektne dokumentacije PGD, v kateri je grafično

    prikazana lega, velikost ter oblika parcele, na kateri gradimo. Lokacija objekta je

    predvidena v občini Šentjur, na območju trgovskih dejavnosti oz. v neposredni bližini

    glavne ceste Celje-Šmarje pri Jelšah. Objekt je načrtovan na zemljiški parceli številka

    641/2, katastrska občina 1138 Šentjur pri Celju. Spodnji dve sliki prikazujeta dejansko

    stanje oz. razmere na bodočem gradbišču. Na sliki je tlorisni prikaz lege obstoječega

    montažnega objekta ter obris novega objekta.

  • 22

    Slika 9: Stanje gradbišča pred gradnjo25

    3.1.1 Lokacijska informacija

    Lokacija objekta pomembno vpliva na organizacijo gradbišča. Zato je potrebno pred

    izvedbo organizacije gradbišča proučiti lokacijsko informacijo, kjer pridobimo informacije

    o namenski rabi zemljišča, varovalnih pasovih, varstvenih območjih in aktih, ki določajo

    merila in pogoje nove gradnje. Iz lokacijske informacije26 ugotovimo, da je območje, na

    katerem leži naša parcela s parcelno številko 641/2, k.o. Šentjur pri Celju, namenjena kot

    druga območja centralnih dejavnosti - zemljišče za gradnjo. Za to območje veljata

    prostorska odloka, in sicer Strateški prostorski načrt27 in Izvedbeni prostorski načrt28.

    Odmik nove stavbe mora biti takšen, da ni motena sosednja posest, da je možno

    opravljati vzdrževalna dela in uporabljati objekte. Novi zahtevni objekti morajo biti

    oddaljeni od sosednjih zemljišč vsaj 6,00 m, manj zahtevni objekti vsaj 4,00 m, nezahtevni

    in enostavni objekti pa 1,50 m. Višina nove stavbe lahko znaša največ 12,00 m nad koto

    urejenega terena. Naš objekt spada med manj zahtevne objekte, najvišja točka objekta bo

    7,62 m, odmik od sosednjih parcel pa bo 4,00 m ali več. Objekt bo na severni strani od

    parcele 640/2 oddaljen 24,98 m in odparcele 643/5 oddaljen 25,08 m. Na vzhodni strani

    25 iObčina [online], citirano dne [16.6.2016], dostopno na spletnem naslovu:

    http://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=sentjur. 26 Občina Šentjur, Lokacijska informacija, št. 3501-40/2014-2 (261). 27 Odlok o strateškem prostorskem načrtu Občine Šentjur, Uradni list RS, št. 114/2013. 28 Odlok o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur, Uradni list RS, št. 114/2013.

  • 23

    bo oddaljen 4,00 m od parcele 642/2, na zahodni strani 5,87 m od parcele 639/5 in 6,11 m

    od parcele 638 na južni strani. Vse parcele spadajo pod k.o. Šentjur pri Celju.

    Občinski prostorski načrt zahteva minimalno 10 % zelenih površin na gradbeni parceli.

    Naša parcela bo imela 14 % zelenih površin. Maksimalni faktor zazidanosti gradbene

    parcele znaša 0,30, kar je skladno z našo gradnjo. Prostorski načrt govori tudi o obveznosti

    gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih in obvezni priključitvi objektov na

    omrežje javne infrastrukture. Objekt bo priključen na vodovodno omrežje na parceli

    številka 641/2, k.o. Šentjur pri Celju. Vodomerni jašek se uredi na severni meji parcele.

    Fekalna kanalizacija se vodi v obstoječ fekalni revizijski jašek na parceli št. 638. Meteorne

    vode se speljejo preko požiralnikov in lovilcev olj in peskolovov v odprti jarek na parceli št.

    1380/1. Na parceli se uredi zadrževalnik vode, ki preprečuje hipno odvajanje vode.

    Objekt bo priključen na električno omrežje na parcelni št. 643/9, k.o. Šentjur pri Celju, na

    severni strani v ograji sosednje parcele. Objekt bo imel dva utrjena cestna priključka širine

    5,00 m z zavijalnimi radiji 6,00 m. Priključka ne bosta imela ovir, ki bi zmanjševale

    preglednost pri vključevanju na občinsko cesto ter s tem prometno varnost.

    Za potrebe organizacije gradbišča smo ugotovili namembnost zemljišča ter da je objekt

    odmaknjen od sosednjih parcel več kot 4,00 m, kar pomeni, da bo dovolj prostora za

    dostop okrog objekta.

    3.1.2 Katastrski načrt

    S katastrskim načrtom pridobimo informacije o mejah gradbenih parcel. Obravnavano

    gradbišče se nahaja na parceli številka 641/2. Parcela meji na parcele št. 639/5 (zahod),

    643/5 (sever), 642/2 (vzhod) in 638 (jug). Iz katastrskega načrta smo ugotovili lego, obliko

    in velikost naše parcele. Ugotovili smo, da na parceli ni vidnega zelenja in da nas objekti

    na sosednjih parcelah ne bodo omejevali pri gradnji. Okrog obstoječega objekta imamo

    dovolj prostora za organizacijo gradbišča. Območje ureditve gradbišča je prikazano z

    rumenim kvadratom na sliki spodaj.

  • 24

    Slika 10: Digitalni katastrski načrt29

    3.1.3 Geodetski načrt

    Na geodetskem načrtu je v pomanjšanem merilu prikazano zemeljsko površje, gre za

    prikaz dejanskega stanja terena. Geodetski načrt je namenjen za pripravo projektne

    dokumentacije za graditev objekta, sestavljen iz certifikata in grafičnega dela. Na

    grafičnem delu so podatki o reliefu, vodah, stavbah, geodetskih točkah in komunalnih

    vodih.

    29 Prostorski portal RS, Javni vpogled v nepremičnine [online], citirano dne [16.9.2015], dostopno na

    spletnem naslovu: http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp?rand=0.9721201462386425#.

  • 25

    Slika 11: Geodetski načrt30

    Iz geodetskega načrta je razvidno, da preko severnega dela parcele poteka trasa

    obstoječega kablovoda, označena z rdečo barvo. Prav tako so razvidne lokacije vodovodne

    cevi (modra barva), plina (rumena barva) in kanalizacijskega omrežja (rjava barva). Načrt

    vsebuje tudi višinske kote terena zemljišča, kar nam pove da je zemljišče pretežno

    ravninsko. Za potrebe organizacije gradbišča so pomembne višinske kote terena in

    lokacija vodovodnega in električnega omrežja, na katerega se izvede začasni priključek ter

    potek 20 kV kablovoda, ki ga je potrebno, če še ni, pred gradnjo mehansko zaščititi.

    3.1.4 Zazidalna situacija s količbenimi podatki

    Zazidalna situacija je geodetski načrt s podatki za zakoličbo bodočega objekta. Dobimo

    podatke o točni lokaciji objekta na parceli in kje se nahajajo zakoličbene točke. Na spodnji

    sliki je prikazana zazidalna situacija.

    30 Jančič B., idr., Geodetski načrt, št. načrta: NIVO-10/12/2013, Nivo, gradnje in ekologija d.d., Celje.

  • 26

    Slika 12: Zazidalna situacija31

    Iz zakoličbene situacije vidimo zakoličbene točke objekta, potek zakoličbe in odmik od

    parcelnih mej. Odmik od mej znaša več kot 4,00 m, kar pomeni da niso potrebna soglasja

    lastnikov sosednjih zemljišč. Ugotovili smo, da je na zemljišču nameravane gradnje dovolj

    prostora za organizacijo gradbišča ter postavitev začasnih gradbiščnih prostorov in

    deponij.

    3.1.5 Zemljiškoknjižni izpisek

    Zemljiškoknjižni izpisek32 vsebuje podatke o tipu nepremičnine, viru ID znaka, ID znak ter

    številko parcele.. Izvemo tudi podrobne podatke o plombah, prepovedih, pravicah in

    zaznambah, če so seveda so vpisane v zemljiško knjigo.

    V našem primeru gre za tip nepremičnine zemljiška parcela, katere vir ID znaka je zemljiški

    kataster. Podjetje Agroteh Vrbek, storitve - trgovina d.o.o. ima vknjiženo lastninsko

    pravico zemljiške parcele št. 641/2, katastrske občine 1138 – Šentjur pri Celju. Vknjižena

    je neprava stvarna služnost pravice hoje, voženj in ostalih nujnih posegov glede

    vzdrževanja in popravil elektroenergetskega objekta SN kablovod 20 kV (TP Avtobusna

    31 Strašek A., idr., Hala Agroteh Vrbek, Vodilna mapa, PGD, št. projekta 2014/004-PGD, AB objekt d.o.o.,

    Celje, 2014. 32 Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Informacijski sistem eZK, Sestavljen izpis za parcelo iz zemljiške

    knjige in zemljiškega katastra, čas izpisa 15.6.2016.

  • 27

    postaja – TP Ljubljanska) in NN električni vod 1. Imetnik služnosti je podjetje za

    distribucijo električne energije Elektro Celje d.o.o..

    3.2 Proučitev gradbenega dovoljenja

    Gradbeno dovoljenje je odločba, s katero pristojni upravni organ po ugotovitvi, da je

    nameravana gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, da bo objekt izpolnjeval

    bistvene zahteve in da z nameravano gradnjo ne bodo prizadete pravice tretjih in javna

    korist, dovoli takšno gradnjo in s katero predpiše konkretne pogoje, jih je treba pri gradnji

    upoštevati.33

    Upravna enota Šentjur pri Celju je izdalo gradbeno dovoljenje34 investitorju Agroteh

    Vrbek d.o.o. za gradnjo servisno-prodajne hale. Gradbeno dovoljenje sestavljajo splošni

    podatki o objektu, način, kako bo objekt komunalno oskrbovan, izdana soglasja, splošni

    pogoji gradnje ter priloge (načrti in elaborati). Upravna enota je v postopku ugotovila, da

    je gradnja skladna z prostorskim izvedbenim aktom, da so bila pridobljena vsa predpisana

    soglasja, da je zagotovljena minimalna komunalna oskrba in da je projekt izdelala pravna

    ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za projektiranje.

    Izdana so bila soglasja za:

    cestno omrežje – Direkcija RS za ceste, sektor za upravljanje cest, območje Celje35,

    elektro omrežje – Elektro Celje d.o.o., Celje36,

    vodovodno omrežje – JKP Šentjur d.o.o., Šentjur37,

    vodno soglasje – Agencija RS za okolje38.

    Pred izdajo gradbenega dovoljenja je upravni organ po uradni dolžnosti vpogledal v

    zemljiško knjigo, iz katere je razvidno, da ima investitor pravico graditi na navedeni

    33 Zakon o graditvi objektov, Uradni list RS, št. 110/2002. 34 Upravna enota Šentjur pri Celju, Gradbeno dovoljenje št: 351.139/2014-224, Šentjur, 2014. 35 Republika Slovenija Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Sektor

    upravljanja cest, Celje, Soglasje k projektivnim rešitvam, št. 37167-579/2014/5 (1503), Celje, 2014. 36 Elektro Celje d.o.o., Celje, Soglasje k projektivnim rešitvam, št: 554692, Celje, 2014. 37 JKP Šentjur d.o.o., Šentjur, Soglasje k projektivnim rešitvam, št: 15/14-PP, Šentjur, 2014. 38 Agencija RS za okolje, Oddelek območja Savinje, Celje, Soglasje k projektivnim rešitvam, št. 35506-

    4154/2014-3, Celje, 2014.

  • 28

    parceli. Iz gradbenega dovoljenja je razvidno, da upravna enota Šentjur pri Celju na

    podlagi zahtevka investitorja Agroteh Vrbek d.o.o. izda gradbeno dovoljenje za objekt na

    zemljišču s parcelno št. 641/2, k.o. Šentjur pri Celju. Za objekt so pridobljena vsa potrebna

    soglasja, služnostne pravice in plačan komunalni prispevek.

    3.3 Proučitev gradbene pogodbe

    V gradbeni pogodbi je potrebno proučiti pogodbene obveznosti investitorja in izvajalca,

    obseg pogodbenih del ter rok končanja del. Izvajalec se z gradbeno pogodbo39 zavezuje da

    bo skladno z projektno dokumentacijo in v dogovorjenem roku zgradil objekt na

    določenem zemljišču. Izvedel bo vsa gradbena, inštalacijska in obrtniška dela ter uredil

    okolico objekta. Investitor se je obvezal, da izroči vso potrebno dokumentacijo izvajalcu

    pred pričetkom izvajanja del. Potrebno dokumentacijo sestavljajo: podpisana pogodba s

    priloženim predračunom, projektna dokumentacija in gradbeno dovoljenje. Investitor oz.

    naročnik bo na lastne stroške organiziral strokovni nadzor na gradbišču, ki bo preverjal, ali

    se dela izvajajo po projektni dokumentaciji.

    Zadnji rok končanja del se lahko podaljša oz. lahko izvajalec zamuja z gradnjo zaradi

    sprememb pri izvedbi del po zahtevi investitorja, zaradi neskladnosti s pogoji gradbenih

    uzanc ali zamude pri uvedbi izvajalca v posel. Če bo rok končanja del zamujen po krivdi

    izvajalca, lahko investitor oz. naročnik zahteva plačilo pogodbene kazni. Višina pogodbene

    kazni je določena v gradbeni pogodbi, določena je za vsak dan zamude in je odvisna od

    skupne vrednosti del.

    Investitor se s pogodbo obveže, da bo v času gradnje objekta dovolil uporabo obstoječih

    lastnih prostorov – montažni skladišči šotor. Z gradbenimi deli bo izvajalec pričel v

    februarju 2015 in predvidoma končal v januarju 2016. Glavni izvajalec lahko sklepa posle s

    podizvajalci z aneksom k pogodbi. Izbira podizvajalcev poteka v skladu s pogodbenim

    predračunom. Glavni izvajalec je odgovoren za sodelovanje s podizvajalci v skladu z

    gradbeno pogodbo.

    39 Gradbena pogodba med izvajalcem Mbah d.o.o. in investitorjem Agroteh Vrbek d.o.o., št. BAH/AGR -

    2015.

  • 29

    Glavni izvajalec podjetje Mbah d.o.o., Gostinca 4, 3254 Podčetrtek, bo izvajal le del

    gradbenih del, in sicer ključavničarska dela, krovsko-kleparska dela ter vsa pripravljalna in

    zaključna dela. Ostala dela bodo izvajala naslednja podizvajalska podjetja:

    elektroinštalacije: Elektro Selič d.o.o., Ulica II. bataljona 16a, 3230 Šentjur40,

    strojne inštalacije: Adepo inštalacijske storitve d.o.o., Hruševec 37, 3230 Šentjur41,

    steklena fasada: Kristalglas d.o.o., Cesta Leona Dobrotinška 21, 3230 Šentjur42,

    tesarska, betonska in zidarska dela: Moškon d.o.o., Zagaj 16, 3256 Bistrica ob Sotli43,

    zemeljska dela in zunanja ureditev: Janko Orač s.p., Rogaška cesta 56, 3240 Šmarje pri

    Jelšah44,

    asfaltna dela: Asfalt Kovač d.o.o., Planina pri Sevnici 47a, 3225 Planina pri Sevnici45.

    Po proučitvi gradbene pogodbe smo ugotovili, kdaj bo začetek gradnje in rok dokončanja

    del, kakšne so obveznosti izvajalca del do naročnika oz. investitorja in kaj sledi v primeru

    neupoštevanja pogodbe. Prav tako smo ugotovili, katera dela bo izvajal glavni izvajalec del

    in katera podizvajalska podjetja. Za potrebe organizacije gradbišča smo poizvedeli, s

    katerimi poizvajalskimi podjetji bo potrebno sodelovati pri dimenzioniranju deponij in

    inštalacij, glede na dostavo in količino materiala ter uporabljeno mehanizacijo in orodje.

    Za zagotovitev sanitarnih razmer bo pomembno poznati število delavcev na gradbišču.

    3.4 Proučitev razpoložljivih delovnih sredstev

    S proučitvijo razpoložljivih delovnih sredstev ugotovimo, ali imamo dovolj lastnih sredstev

    ali pa je zaradi majhnosti podjetja, zahtevnosti objekta ali večjega števila gradbišč

    potrebno najeti delovna sredstva. Potrebna delovna sredstva se določijo na podlagi

    40 Kooperantska pogodba med naročnikom Mbah d.o.o. in izvajalcem Elektro Selič d.o.o. , št. BAH/ELE -

    2015. 41 Kooperantska pogodba med naročnikom Mbah d.o.o. in izvajalcem Adepo strojne inštalacije d.o.o. , št.

    BAH/ADE - 2015. 42 Kooperantska pogodba med naročnikom Mbah d.o.o. in izvajalcem Kristalglas d.o.o., št. BAH/KRI - 2015. 43 Kooperantska pogodba med naročnikom Mbah d.o.o. in izvajalcem Moškon d.o.o., št. BAH/MOŠ - 2015. 44 Kooperantska pogodba med naročnikom Mbah d.o.o. in izvajalcem Janko Orač s.p., št. BAH/ORA - 2015. 45 Kooperantska pogodba med naročnikom Mbah d.o.o. in izvajalcem Asfalti Kovač d.o.o., št. BAH/ASF -

    2015.

  • 30

    projekta tehnološkega procesa gradnje. Med delovna sredstva štejemo gradbeno

    mehanizacijo, naprave, opremo in orodja.

    Pri popisu strojnega parka, opreme in orodja vidimo, ali je potreba bo najemu dodatnih

    delovnih sredstev. Glavni izvajalec podjetje Mbah d.o.o. ima v lasti naslednja delovna

    sredstva:

    kamion z dvigalko,

    dostavno vozilo,

    drobno mehanizacijo,

    ročno orodje.

    Podizvajalsko podjetje, ki bo izvajalo tesarska, betonska in zidarska dela, bo iz lastnih

    sredstev zagotovilo drobno mehanizacijo, kot so valjar, kompresor, krožna žaga, motorna

    žaga, vibratorski komplet, samokolnice ter ročna orodja. Podizvajalsko podjetje, ki bo

    izvajalo zemeljska dela (izkop), urejanje okolice in zazelenitev, bo iz lastnih sredstev

    zagotovilo rovokopač, kamion in valjar.

    Po proučitvi ugotovimo, da glavni izvajalec del nima dovolj lastnih delovnih sredstev, zato

    bo potreben najem dodatnih delovnih sredstev. Potreben bo najem sredstev za dvig

    bremen (avtodvigalo) in dvig delavcev (dvižna ploščad, teleskopska košara). Če

    podizvajalci nimajo v lasti dovolj delovnih sredstev za izvedbo del, bodo te sami najeli pri

    ponudnikih mehanizacije.

    3.5 Proučitev kadrovskih možnosti

    Na podlagi popisa del preračunamo, koliko in kakšne delavce bomo potrebovali za

    izgradnjo novega objekta. Pomagamo si lahko s pomočjo gradbenih normativov in

    preteklih izkušenj. Podjetje Mbah d.o.o. se ukvarja s krovskimi, kleparskimi in tesarskimi

    storitvami, kot so: izdelava ostrešij, pokrivanje ostrešij, montaža žlebov, obrob, svetlobnih

    kupol, montaža lesenih in jeklenih objektov itd. Kadrovska struktura podjetja je

    sestavljena iz enega gradbenega delovodja, sedmih monterjev, dveh nekvalificiranih

    delavcev, enega strojnika in enega voznika.

  • 31

    Po proučitvi ugotovimo, da ima podjetje dovolj delavcev za potrebna dela. Potreben bo le

    najem podjetja ali fizične osebe za mesto odgovornega vodje gradbišča. To bomo storili

    pri ponudniku storitev vodenja gradbišča. Dela na gradbišču se bodo izvajala 5 dni na

    teden, ob nepredvidenih dogodkih izjemoma v soboto. Predvidimo enoizmenski 10-urni

    delavnik.

    3.6 Proučitev možnosti nabave surovin in materiala

    Nabava surovin in materialov vpliva na velikost skladišč in deponij na gradbišču.

    Upoštevati moramo tudi zanesljivost, velikost proizvodnih kapacitet in dobavne roke

    dobaviteljev. Potrebne surovine in gradbene materiale si lahko priskrbimo:46

    iz lastnih proizvodnih obratov,

    iz podizvajalskih proizvodnih obratov,

    iz trgovskih podjetij,

    iz surovinskih virov na gradbišču ob predhodni pridobitvi ustreznega dovoljenja.

    Glavni izvajalec nima lastnih proizvodnih obratov, zato je vse materiale in surovine

    potrebno priskrbeti iz trgovskih podjetij in podizvajalskih proizvodnih obratov. V spodnji

    tabeli je seznam materiala s količinami, ki ga bo vgradil izvajalec del.

    Tabela 3: Seznam materiala

    Material EM Količina

    Jekleni profil HEA 140, kvaliteta S235, skupna dolžina 463,70 m kg 12026,06

    Jekleni profil HEA 160, kvaliteta S235, skupna dolžina 97,00 m kg 3096,24

    Jekleni profil HEA 180, kvaliteta S235, skupna dolžina 63,00 m kg 2348,33

    Jekleni profil HEA 200, kvaliteta S235, skupna dolžina 132,00 m kg 5862,78

    Jekleni profil HEA 200, kvaliteta S235, skupna dolžina 3×5,50 m kg 732,85

    Jekleni profil HEA 240, kvaliteta S235, skupna dolžina 105,48 m kg 6678,47

    Jekleni profil 2×L 60/40/5, kvaliteta S235, skupna dolžina 99,00 m kg 134,10

    Fasadni paneli m2 665,44

    46 Pšunder M., Klanšek U., Šuman N., Organizacija grajenja, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor, 2009.

  • 32

    Podkonstrukcija za montažo fasadnih panelov kg 5323,52

    ALU pločevina – zaključek atike, širine 40 cm m1 103,50

    Fisher pločevina 40/183 m2 580,32

    XPS termoizolacija, debelina 15 cm m2 580,63

    Filc m2 617,50

    PVC folija - sika m2 617,50

    Vtočnik za odvodnjavanje s strehe kos 4,00

    PE cevi za odvodnjavanje m1 73,60

    Izolacija cevi - armaflex m2 30,00

    Pravokotni ALU žlebovi m1 42,72

    Špirovec 14/18/1233 mm m3 6,45

    Steber 14/18/380 mm m3 2,24

    Steber 14/10/370 mm m3 0,73

    Smrekove deske, debeline 2 cm m2 126,62

    Fasadna ALU pločevina – sistem dvojnega zgiba, 30 cm m2 126,62

    ALU pločevina – zaključek atike, širine 40 cm m1 82,00

    PVC folija - sika m2 213,60

    Okrogli ALU žlebovi m1 8,00

    PVC okna kos 8,00

    Vrata kos 12,00

    Podan je le seznam materiala, ki ga bomo vgradili kot glavni izvajalec del. Podizvajalci si

    bodo potreben material naročali sami in ga deponirali na gradbišču v skladu z načrtom

    organizacije gradbišča ter v sodelovanju z vodjo gradbišča. Večina materialov se lahko

    naroči na lokalnem področju, saj s tem zmanjšamo potrebno deponirano količino in hiter

    odzivni čas dobavitelja. Jeklene profile bo potrebno predhodno naročiti pri podizvajalski

    proizvodni delavnici. Fasadne izolacijske panele naročimo v znanem podjetju, ki se ukvarja

    s proizvodnjo fasadnih sistemov. Ostali material, kot so termoizolacija, odtočne cevi,

    žlebovi, PVC folija, lahko naročimo pri proizvajalcu materialov ali trgovskem podjetju.

  • 33

    3.7 Proučitev organizacijskih možnosti na lokaciji gradbišča

    Za izdelavo projekta organizacije gradbišča je potrebno na terenu proučiti naslednje

    razmere:47

    topografske razmere,

    geološko-geomehanske razmere,

    klimatsko-meteorološke razmere,

    hidrološke razmere,

    prometne razmere.

    Proučitev naštetih razmer je pomembna za izdelavo projekta organizacije gradbišča. Bolje

    kot preučimo razmere na bodočem gradbišču, boljši plan organizacije lahko izdelamo.

    3.7.1 Topografske razmere

    Topografske razmere je potrebno proučiti, da analiziramo možnost dostopa in dovoza na

    gradbišče. Spodnja slika z rdečo piko prikazuje lokacijo bodočega gradbišča na topografski

    karti.

    Slika 13: Topografska karta48

    47 Pšunder M., Klanšek U., Šuman N., Organizacija grajenja, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor, 2009. 48 Geopedia [online], citirano dne [13.8.2015], dostopno na spletnem naslovu:

    http://www.geopedia.si/#T105_x530483_y119267_s15_b4.

  • 34

    Ugotovili smo, da je obravnavano območje ravninsko. Dostop je omogočen po lokalni

    zbirni cesti, ki poteka severno od objekta. Obstoječa dvosmerna asfaltna cesta je širine 6

    m, med gradbiščem in cesto poteka pločnik za pešce. Za dostop na gradbišče ni

    predvidena večja ureditev prometnic. Iz topografskih razmer je razvidno, da je gradbišče

    dostopno z vsemi vozili.

    Zdravstveni dom Šentjur je od gradbišča oddaljen 700 m. Ker uporabljamo mehanizacijo

    in opremo na fosilna goriva, preučimo lokacijo bencinskih črpalk. V bližini sta dve

    bencinski črpalki, prva v oddaljenosti 600 m, druga pa 1100 m. V bližini gradbišča se

    nahajata dve okrepčevalnici, prva v oddaljenosti 700 m in druga 1000 m, v bližini se

    nahajajo tudi trije trgovski centri. Najbližja trgovina z gradbenim materialom se nahaja

    250 m od gradbišča, druga pa v oddaljenosti 1900 m.

    3.7.2 Geološko-geomehanske razmere

    Večji del pokrajine sestavljajo terciarne usedline, raznovrstni laporji, apnenci s primesmi

    peska ter gline. Glede na klasifikacijo po osnovni geološki karti se na območju gradnje

    nahaja pesek in peščenjak z vložki peščenega laporja.

  • 35

    Slika 14: Osnovna geološka karta49

    Geotehnično poročilo posebej za to zemljišče ni bilo izdelano, glede na geološke podatke

    v okolici je zemljišče sestavljeno iz naslednjih plasti: umetno nasuti material - drobljenec,

    peščeno glinasti sedimenti, peščeno glinasti sedimenti s kosi laporja in grušča. Glede na

    podatke in pregled stanja na gradbišču je zemljišče dovolj stabilno za vso predvideno

    uporabljeno mehanizacijo. Zemljišče je nasuto z drobljencem in komprimirano, saj se je

    parcela predhodno uporabljala kot parkirišče za tovorna vozila.

    3.7.3 Klimatsko-meteorološke razmere

    Za to območje je značilno zmerno celinsko podnebje. Ker v neposredni bližini ni merilnega

    mesta, kjer bi dnevno beležili temperaturo zraka, smo vzeli podatke iz najbližje postaje

    Celje50. Povprečna letna temperatura znaša + 9,1 °C, povprečna temperatura v mesecu

    januarju znaša -1,8 °C, v mesecu juniju pa +19,1 °C. Absolutno najnižja in najvišja

    temperatura, izmerjeni na tem območju, znašata -28,6 °C in +39,7 °C. Letno povprečje

    49 Geološki zavod Slovenije – osnovna geološka karta Slovenije [online], citirano dne [30.11.2015], dostopno

    na spletnem naslovu: http://kalcedon.geo-zs.si/website/OGK100/viewer.htm. 50 Republika Slovenija Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Državna

    meteorološka služba, Meteorološka postaja Celje.

  • 36

    padavin za občino Šentjur znaša 1138,4 mm, mesečno povprečje pa 94,8 mm. Največ

    padavin pade v obdobju od junija do septembra, povprečno 123,6 mm mesečno.51

    Spodnji graf prikazuje povprečne mesečne padavine.

    Slika 15: Povprečne mesečne padavine

    Najbližja postaja, ki meri hitrost vetra, je meteorološka postaja Celje. Povprečna letna

    hitrost vetra znaša 1,75 m/s. Spodnji graf prikazuje povprečno mesečno hitrost vetra.

    Slika 16: Povprečna mesečna hitrost vetra

    51 Agencija Republike Slovenije za okolje – vremenski portal [online], citirano dne [30.11.2015], dostopno na

    spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/.

  • 37

    Gradnja se prične pozimi, zato lahko pričakujemo temperature pod 0 ºC. Zaradi zmrzali in

    snega je pričakovan izpad delovnih dni. V mesecu marcu, ko se bodo izvajala betonska

    dela – mokri postopki, lahko pričakujemo izgubo dveh delovnih dni zaradi padavin. Med

    obdobjem junij–oktober, ko pade največ padavin, so predvidena zunanja dela urejanje

    okolice, pričakujemo izpad dveh delovnih dni. Vpliv vetra je pričakovan pri postavitvi

    jeklene konstrukcije in fasadnih panelov v mesecu aprilu, ko je najvišja povprečna

    mesečna hitrost vetra. Zaradi vpliva vetra lahko izgubimo dva delovna dneva.

    3.7.4 Hidrološke razmere

    V bližini zemljišča poteka odprti jarek za meteorne vode, ki je od južnega roba oddaljen

    okrog 6 m in poteka med zemljiščem in glavno cesto. Najbližja tekoča voda oz. reka se

    nahaja v oddaljenosti 200 m od gradbišča - reka Voglajna. Na spodnji sliki je prikazana

    opozorilna karta poplav na območju gradbišča, ki je označeno z rdečim kvadratkom.

    Slika 17: Poplavno območje52

    Glede na klasifikacijo ARSO skoraj celotno oz. 88,82 % zemljišča spada v kategorijo redkih

    poplav, ki se pojavijo vsakih 10 do 20 let. Ocenjena je s stopnjo zanesljivosti 9, kar

    pomeni: dobro poznavanje območja, dobri podatki o poplavljanju - zabeležba dogodkov in

    dobri hidrološki podatki. Za potrebe organizacije gradbišča ne pričakujemo večjega vpliva

    poplav na samo gradnjo, vsa meteorna voda med gradnjo se bo vodila v odprti jarek.

    52 Geopedia [online], citirano dne [14.9.2016], dostopno na spletnem naslovu:

    http://www.geopedia.si/?params=L6329_T105_vL_b4_x464015_y101739_s13#T105_L6329_x530295_y118

    887_s17_b2

  • 38

    3.7.5 Prometne razmere

    Zaradi racionalne organizacije transporta na gradbišče in z njega je potrebno proučiti

    prometne razmere. Proučimo predvsem zavijalne radije, število pasov in širino cestne

    povezave. Gradbišče je dostopno z Drofenikove ulice. Gre za dvosmerno javno cesto, ki je

    v celoti asfaltirana in je širine 6 m. Ob cesti je urejen pločnik, namenjen pešcem in

    kolesarjem. Večjih posegov ob vhodu na gradbišče ne predvidevamo, saj je že urejen

    dovoz na parcelo. Prav tako ne predvidevamo zapore javnih površin.

    V oddaljenosti 600 m od gradbišča se nahaja železniška postaja, vendar se uporablja le za

    javni potniški promet. Gradbišče je od avtoceste oddaljeno 7 km. Glede na velikost

    gradbišča in prometne povezave se bo transport do gradbišča izvajal s tovornjaki in

    avtomešalniki. Spodnja slika prikazuje najboljšo prometno povezavo med sedežem

    podjetja in gradbiščem. Sedež podjetja se nahaja v Podčetrtku, pot poteka preko Loke pri

    Žusmu, Gorice pri Slivnici do Šentjurja, kjer se nahaja gradbišče.

    Slika 18: Prometna povezava sedež podjetja - gradbišče53

    53 Google zemljevidi [online], citirano dne [14.6.2016], dostopno na spletnem naslovu:

    https://www.google.si/maps/dir/Mbah+Proizvodnja,+Trgovina,+Storitve+D.O.O.,+Gostinca+4,+3254+Pod%

    C4%8Detrtek/46.2146678,15.3882872/@46.1726398,15.4204563,26046m/data=!3m1!1e3!4m9!4m8!1m5!

    1m1!1s0x476599eaa450eedf:0x531732caeaf2639c!2m2!1d15.5493511!2d46.1289892!1m0!3e0.

  • 39

    3.8 Proučitev tehnološkega procesa grajenja

    Tehnološki proces gradnje je izbor tehnologije grajenja na podlagi izkušenj in določitve

    mehanizacije. Za optimalni proces izbire tehnologije je potrebno preučiti načrte, prav tako

    je potrebno poznati število in klasifikacijo delavcev, razpoložljivo mehanizacijo, sistem

    transporta in čas izvedbe posameznih delovnih operacij.

    3.8.1 Pripravljalna dela

    Preden se lotimo gradbenih del, je potrebno ustrezno pripraviti gradbišče. Gradbišče

    ogradimo z ograjo in označimo z gradbiščno in opozorilno tablo. Preden se lotimo

    priprave terena, identificiramo in zakoličimo lokacijo obstoječih vodov. Nato lahko

    pričnemo s postavitvijo začasnih objektov, deponij in z deli za priključitev na obstoječo

    javno infrastrukturo. Pred zemeljskimi deli zakoličimo bodoči objekt.

    3.8.2 Zemeljska dela

    Zemljišče je stabilno, pretežno ravninsko in nasuto s komprimiranim gramozom. Glavnina

    izkopa se izvede do globine 1,50 m, razen v predelu nadstreška do globine 1,00 m. Izkop

    se izvede s težko gradbeno mehanizacijo, rovokopač, in odpelje na trajno deponijo s

    tovornjakom nosilnosti do 7,5 ton. Približno 40 cm izkopa sestavlja utrjen gramoz, ostali

    del pa uvrščamo v zemljino III. kategorije (drobno- in grobozrnata zemljina).

    3.8.3 Tesarska in betonska dela

    Za opaževanje AB temeljev in AB venca bomo uporabili dvostranski opažni sistem plošč

    Bled. Opaž se bo pred pričetkom tesarskih del dostavil na gradbišče. Opaž mora biti

    očiščen in ga pred ponovno uporabo premažemo z opažnim oljem. Za podložni beton

    uporabimo beton C 12/15, ki ga vgradimo pod točkovne temelje, pasovne temelje in

    povezovalne grede v debelini 10 cm. Podložni beton uporabimo za izdelavo drenažne

    mulde. Beton C 25/30 vgradimo v armirane konstrukcije, kot so temelji, venec in plošča.

    Ploščo je med betoniranjem potrebno obdelati s kvarčnim posipom. Beton na gradbišče

    transportiramo s avtomešalci in vgrajujemo s pomočjo avtomešalca s črpalko. Za

    armiranje konstrukcij bomo uporabili rebrasto armaturo in armaturne mreže. Armatura

  • 40

    se bo vezala na gradbišču, naročijo se še jahači, ujeci in stremena. Naročilo bo potekalo 10

    dni pred vgrajevanjem armature in deponiralo na gradbišču.

    3.8.4 Montažna dela

    Jekleni profili se dnevno dostavljajo na gradbišče, ker so barvani je potrebno uporabiti

    podstavke iz mehkega lesa, da se ne poškoduje barva. Profili se skladiščijo na gradbišču na

    lesenih podstavkih, tako da so jasno vidne oznake in da kasnejše premikanje ni oteženo.

    Temelj in steber togo povežemo s sidrnimi vijaki, ki jih uvrtamo v trdni beton. Za

    postavitev stebrov uporabimo 40-tonsko avtodvigalo, z ročico dolžine 30 m. Pred

    postavitvijo stebrov namestimo jeklene ploščice, ki jih niveliramo na projektno višino. Ko

    namestimo steber na položaj, privijemo matice vijakov. Med stebre namestimo nosilce in

    tako dobimo okvir v obliki pravokotnika. Predmontaža palične konstrukcije strehe pospeši

    montažo objekta. Predmontaža se izvede na samem gradbišču s pomočjo manjšega

    kamiona z dvigalko. Mesto predmontaže mora biti v dosegu avtodvigala, za dvig

    konstrukcije na mesto vgradnje. S predmontažo zmanjšamo delovne operacije na višini.

    Na nosilno konstrukcijo nato privijačimo podkonstrukcijo in fasadne panele.

    Postopek postavitve nadstreška poteka enako kot postavitev hale: najprej postavimo

    stebre, nato pa vmesne nosilce. Konstrukcijo strehe sestavljajo prečni nosilci iz jeklenih

    profilov, na katero so vijačeni leseni špirovci. Za postavitev konstrukcije nadstreška lahko

    zaradi manjše teže bremena uporabimo kamion z dvigalko. Višino in osi oz. navpičnost

    stebrov je potrebno redno geodetsko kontrolirati. Podatke o merjenju zapišemo v

    gradbeni dnevnik. Po končani kontroli položaja jeklene konstrukcije sledi končno

    zategovanje vijačenih spojev.

  • 41

    4 ORGANIZACIJA GRADBIŠČA

    4.1 Opis gradbišča

    Lokacija gradbišča se nahaja na parceli številka 641/2, katastrska občina Šentjur pri Celju.

    Tloris parcele je pravokotne oblike, približne velikosti 90 × 30 m, skupne tlorisne površine

    2737 m2. V neposredni bližini se nahaja cesta in obstoječi priključki, ki jih bomo uporabljali

    za potrebe gradbišča. Obseg gradbišča zna�