STENOGRAFSKI BELE[KI od Tretoto prodol`enie na Trieset i {estata
sednica na Sobranieto na Republika Makedonija, odr`ana na 22 septemvri 2003 godina
Sednicata se odr`a vo sala 1 vo Sobranieto na Republika Makedonija, so
po~etok vo 10,10 ~asot.
Sednicata ja otvori i na nea pretsedava{e g.Nikola Popovski, pretsedatel na
Sobranieto.
NIKOLA POPOVSKI:
Prodol`uvame so rabota po Trieset i {estata sednica na Sobranieto na
Republika Makedonija.
Pratenicite Nelko Stojanovski, Teuta Arifi, Ali Ahmeti, \orge
Paqo{kovski, Nikola Gruevski, Qub~o Georgievski, Petar Naumovski, Qube
Bo{koski, Sa{ko Kedev, Zoran Krstevski, ]enan Hasipi, Rafet Muminovi}, Trifun
Kostovski, me izvestija deka od opravdana pri~ini ne se vo mo`nost da
prisustvuvaast na sednicata.
Prodol`uvame so pretres po Informacijata za bezbednosnata sostojba vo
Republika Makedonija.
Zbor ima gospodinot Zamir Dika - ne e tuka.
Gospodin \orge Paqo{kovski e prijaven deka e opravdano otsusten.
Gospodin Huseini Huseixevat - ne e tuka.
Gospodin Igor Ivanovski - ne e tuka.
Gospodin Kondarko - ne e tuka.
Ima zbor gospo|a Roza Topuzova Karevska.
ROZA TOPUZOVA- KAREVSKA:
Po~ituvan pretsedatele, po~ituvani pretstavnici na Vlada, po~ituvani
pratenici,
Na samiot po~etok od moeto obra}ae bi sakala da istaknam deka go smetam za
sosema legitimno baraweto na opozicijata da se diskutira za bezbednosnata
I/2.-
sostojba i vo celina se soglasuvam deka ova pra{awe zaslu`uva osobeno vnimanie i
seriozen pristap od strana na Sobranieto. Duri sum na mislewe, imaj}i gi predvid
aktuelnite sostojbi vo ovaa sfera, deka bi bilo dobro da vospostavime sobraniska
praksa na odredeno vreme da diskutirame po ova pra{awe. So toa i redovno }e
bideme informirani od strana na segmentite na izvr{nata vlast vo ~ija
nadle`nost se nao|a bezbednosta, no moram da ka`am deka ne mi e jasen vo ovoj
moment stavot na opozicijata, koja od edna strana poka`uva zagri`enost poradi toa
{to vo celina pratenicite ne bile informirani za bezbednosnata situacija, a od
druga strana na predlog na ministerot za vnatre{ni raboti sednicata da bide
zatvorena kako bi mo`ele da gi imaat site informacii, istoto go odbivaat.
Ottuka, so pravo mi se nametnuva dilemata dali se raboti za seriozen i
iskren pristap ili la`na zagri`enost i eftin marketing pred makedonskite
gra|ani.
Gospoda pratenici, samo so konstruktiven pristap }e bide vozmo`no da se
izbegnat {pekulaciite za bezbednosnata sostojba i }e se namali voenata psihoza kaj
naselenieto koja od vreme na vreme se javuva kako posledica tokmu na ovie
{pekulacii.
Po~ituvani pratenici, od del od prethodnite diskusii mi se nametnuva
~uvstvoto deka koga govorime za bezbednosnata sostojba najmnogu vreme diskutirame
isklu~ivo za slu~uvawata vo porane{nite krizni regiono. Jas bi sakala da
potenciram deka bezbednosnata sostojba treba da bide razgleduvana vo celina, {to
zna~i na teritorijata na celata na{a dr`ava. Govorej}i za bezbednosta vo na{ata
zemja, ne smeeme da go previdime faktot deka `iveeme vo postkonflikten period,
koj po definicija izobiluva so mno{tvo incidenti, provokacii i najrazli~ni
bezbednosni predizvici. Zgora na seto, bezbednosnite sili se vo transformacija, so
cel da gi dostignat evropskite i NATO standardite i ako kon ova se dodadat i
opredelbite na Ramkovniot dogovor za pravi~na zastapenost na pripadnicite na
zaednicite, menaxiraweto vo postkonfliktniot period stanuva u{te pote{ko. No
I/3.-
sepak smetam najproblemati~ni od bezbednosen aspekt se slu~uvawata vo
porane{nite krizni regioni vo dr`avata. Tamu bezbednosnite predizvici se
najizrazeni bidej}i celokupnata politi~ka sostojba e naj~ustvitelna. Mora da se
bide osobeno vnimatelen vo odnesuvaweto i energi~en vo beskompromisnata borba
so kriminalnite bandi koi krstosuvaat po tie tereni. Ne smeeme da se dovedeme vo
situacija da se povtori 2001 godina, koga dr`avnite institucii bea napadnati, a
dr`avata na rabot od po{irok sudir na me|uetni~ka osnova.
Koga ve}e spomenuvam povtoruvawe na 2001 godina, pred se mislam od aspekt
na bezbednosni predizvici na vooru`enite sili, bidej}i od politi~ko praven
aspekt takvata destabilizacija smetam deka ve}e e nezamisliva, so ogled na toa
{to denes go imame Ohridskiot ramkoven dogovor, so koj logi~no e da se stavi kraj
na promenite koi ovaa dr`ava gi pravi za da se zadovolat odredeni potrebi, spored
nekoi mo`ebi realni, a spored nekoi mo`ebi nerealni, na del od gra|anite na ovaa
dr`ava koi se pripadnici na albanskata zaednica. Smetam deka ova pra{awe ve}e e
zatvoreno. Sekako deka Ramkovniot dogovor treba da se realizira do kraj, so {to }e
bide uspe{en procesot na integracija i podobruvawe na me|uetni~kite odnosi. No
mora da konstatiram deka Ramkovniot dogovor e tokmu toa, ramka. Toj go opredeluva
krajniot opseg na promeni od pravniot i politi~kiot sistem na dr`avata, {to bi
zna~elo deka toj ne e pojdovna pozicija ili po~etna platforma na koja sekojdnevno
treba da se nadovrzuvaat novi, vo najgolem slu~aj nesoodvetni barawa na poedinci.
Za da ne bidam pogre{no razbrana, sakam da podvle~am deka ne se zalagam za
nekakvo restriktivno tolkuvawe na ovoj dogovor, no kategori{no sum protiv
negovata ekstenzivna interpretacija, so koja samo bi se otvorile novi pra{awa i
problemi, a so toa i bi se naru{ile me|uetni~kite odnosi, namesto site nie zaedno
konstruktivno, kako {to vpro~em i opozicijata saka da se deklarira, da rabotime na
nivno podobruvawe.
Po~ituvani pratenici, Ohridskiot dogovor e zavr{ena rabota i treba site
koi `iveeme vo Makedonija da imame na um deka nema vra}awe nazad, a osobeno toa
I/4.-
da im bide jasno na onie koi potpi{ale, pa otposle do{le do soznanie deka dobile
malku ili lo{o se ispazarile, kako i na onie koi koga potpi{uvale poa|ale od
mislata - sega }e potpi{eme, pa za realizacijata mo`ebi }e po~ekame.
Tokmu od ovaa govornica bi sakala da istaknam deka za vlo{uvawe na
bezbednosnata sostojba vo golema mera pridonesuvaat i nepromislenite i
neizdr`ani izjavi, koi se davaat od nekoi politi~ki pretstavnici, bez razlika na
koja zaednica tie pripa|aat. Osobeno zagri`uva~ki, zakanuva~ki se zakanite {to se
dvi`at vo pravec na samopredeluvawe i otcepuvawe. Voop{to nemam namera da ja
obrazlo`uvam besmislenosta na ovaa teza, nejzinata protivzakonitost i kontra
produktivnost. Samo }e konstatiram deka toa e povik na vojna, povik na koj }e se
oglasat site trezveni gra|ani koi kako edinstvena mo`nost za opstojuvawe na
Makedonija go odbrale mirot. A onie koi od ovaa govornica povikuvaat na toa,
pravat klasi~na zloupotreba na govornicata i ja izneveruvaat doverbata koja {to
im ja dal narodot.
Za kraj, samo bi sakala da go potenciram slednoto: Institucite na dr`avata
mora da funkcioniraat na celata nejzina teritorija i beskompromislno ~as poskoro
da se soo~at so kriminalnite bandi, bez razlika na koja zaednica tie im pripa|aat.
Potenciram deka toa se samo kriminalni bandi, vo koi u~estvuvaat lica bez
nikakva ideologija. Smetam deka vo krajna linija e seedno kako gi narekuvame. Edno
e apsolutno jasno - istite mora da se eliminiraat za da se sozdade bezbednost za
site gra|ani na dr`avata vklu~uvaj}i gi i onie vo ~ie ima ovie bandi gi prvat
svoite zlodela. Toa e poraka koja ja ispra|aa i site relevantni me|unarodni
faktori, bidej}i postoeweto na ovie strukturi e gorliv, zastra{uva~ki problem ne
samo za Makedonija tuku i za regionot voop{to.
NIKOLA POPOVSKI:
Gospodin Trendafilov - ne e tuka.
Replika za gospodinot Koce Trajanovski.
I/5.-
KOCE TRAJANOVSKI:
Bi sakal da i repliciram na kole{kata Topuzova, bidej}i ka`a deka
opozicijata iska`uva la`na zagri`enost i saka da napravi politi~ki marketing
stavaj}i ja to~kata na dneven red i pritoa kako argument naveduva deka na predlogot
na ministerot za vnatre{ni raboti opozicijata na prifatila da se rasprava na
zatvorena sednica, so {to bi dobila relevantni pokazateli i soznanija vo vrska so
bezbednosnata sostojba.
Bi sakal da ja potsetam kole{kata, neznam dali be{e prisutna na prviot den
od ovaa sednica, me|utoa, vo Sobranieto nema{e dvotrensko mnozinstvo, a za
zatvorena sednica so dvotretinsko mnozinstvo se odlu~uva. Isto taka, bi ja
potesetil deka obvrska za prisustvo na sednicata pred se e na pozicijata, iako nie
kako opozicija bevme maksimalno prisutni, zna~i nema{e dovolen broj na pratenici
da se odlu~uva i da se glasa za zatvorena sednica.
Ona {to se odnesuva na la`nata zagri`enost i politi~ki marketing, smetam
deka ne dr`i bidej}i i samata vo svojot govor ponatamu go demantira toa. Jas ne bi
sakal ponatamu da elaboriram dali e la`na zagri`enost ili politi~ki marketing,
bidej}i tolku mnogu be{e ka`ano na sednicata {to e nepotrebno ponatamu da
zboruva.
NIKOLA POPOVSKI:
Ima zbor gospo|a Topuzova.
ROZA TOPUZOVA-KAREVSKA:
Vo prilog na ona {to go iska`av za la`na zagri`enost odi faktot, ako ve}e
govorime za toa koj e prisuten a koj ne e prisuten na sednicata, tokmu i predlaga~ite
koi ve}e nekolku meseci baraat da se razgovara za bezbednosnata situacija, pogolem
del od niv vo ovoj moment ne gledam deka se prisutni na ovaa sednica, pa spored toa
ne vi dr`i tezata koja {to pred malku ja iznesovte.
NIKOLA POPOVSKI:
Ima zbor gospodin Ivan Anastasovski.
I/6.-
IVAN ANASTASOVSKI:
Po~ituvan pretsedatele, kolegi pratenici, gospoda ministri,
Bidej}i gledam deka e bespredmetno da se razgovara vo odnos na ovaa
informacija za bezbednosnata sostojba vo Republika Makedonija, mnogu se ka`a,
mo`ebi jas so mojava diskusija }e produciram nekoi novi repliki i branuvawa, jas e
otka`uvam od mojata diskusija.
NIKOLA POPOVSKI:
Ima zbor gospodin Zoran [apuri} - ne e tuka.
Ima zbor gospodinot Agim Xelili.
AGIM XELILI:
Dami i gospoda, po~ituvan pretsedatele, kolegi pratenici,
Denes razgovarame za edno mnogu zna~ajno pra{awe, za `al, seu{te aktuelno
vo na{ata sredina,{to pretstavuva hendikep za site nas {to sme tuka, kako i za
celata vnatre{na javnost, kako i nadvore{na.
Jas }e se obidam da pristapam od moj agol na ovoj problem poradi nedostatok
na profesionalen, nau~en i op{testven pristap kon ova pra{awe od dnevniot red.
Po~ituvan kolegi, site vie znaete deka `iveeme vo edna so siroma{na zemja,
kade {to problemite, nacionalnite i ekonomskite, bile nasledeni so celi dekadi
i toa rezultira{e i so konfliktot od 2001 godina. Kratko re~eno toa e minato, sega
treba da se vratime kon dene{ninata, dokolku sakame da investirame vo idninata,
pod itno da go implementirame Ramkovniot dogovor koj e garantiran i od
me|unarodniot faktor, da podgotvime nacionalna strategija kade site gra|ani }e
bidat del od ovoj proekt, a ne da se odminat albancite. Toa najdobro go regulira i
prethodniot dogovor od 2001 godina, da se napravat hitni investicii od dr`avniot
buxet vo site prethodno krizni regioni, a ne da se o~ekuva samo od me|unarodnite
stranski institucii vo taa nasoka.
Isto taka, da se izvr{i resocijalizacijata na site pripadnici na ONA, kako i
na voenite invalidi, baraj}i pomo{ i od me|unarodniot faktor, koja veruvam deka
I/7.-
nema da izostane, kako i od socijalnite institucii, zavodite za vrabotuvawe i za
kvalifikacija i rekvalifikacija, so cel ovie mladi gra|ani da se ~ustvuvaat kako
del od ova op{testvo.Toa treba da se napravi i so del od mladite makedonci koi
treba da razberat deka ne treba da im go negiraat pravoto na svoite vrsnici
albanci i deka taka Makedonija nema da bide privilegirana zemja, tuku i natamu }e
bide sankcionirana od me|unarodniot faktor, koj {to bara novi standardi. Ova
va`i i vo ramkite na ova Sobranie, kako i za site gra|ani na ovaa dr`ava. Jas
veruvam deka iskoristuvaj}i gi ovie standardi, nau~ni institucii, op{testveni i
vospitni, nie se zbogatuvame so u{te edna dodatna institucija kako {to e
Tetovskiot univerzitet. Na{ata mladina mnogu e te{ko da stane `rtva na
kriminalnite strukturi, bilo da se toa albanski ili makedonski. Vo me|uvreme, nie
}e go kreneme rejtingot kako dr`ava, koristej}i novi standardi koi }e ne oddale~at
od koristeweto na nasilstvoto. Nasilstvoto, po~ituvani kolegi, od bilo kakov
karakter sekoga{ predizvikuva zagubi i bolka, kako i duhovna bolka, a posledicite
gi ~uvstvuvame i denes. I na krajot, najgolemiot del od intelektualcite i natamu
mislat deka tolerancijata i vzaemnata komunikacija, kako i po~ituvaweto na
razlikite pretstavuva edinstvena garancija za podobra idnina.
NIKOLA POPOVSKI:
Ima zbor gospodin Nevzat Bejta.
NEVZAT BEJTA.:
Ve pozdravuvam site. Iako mnogu raboti ve}e bea ka`ani od strana na drugite
pratenici, iako tie ne bea opfateni so to~kata od dnevniot red, sepak tie go
koristat toa pra{awe za politi~ki marketing. Jas }e se obidam da ne izlezam od
dnevniot red, da se pridr`am kon nego, odnosno vo Informacijata za bezbednosnata
sostojba vo Republika Makedonija.
So prifa}aweto na pokanata, kade be{e opfatena informacijata za
bezbednosnata sostojba, jas se izraduvav mnogu, mislej}i deka na edna vakva sednica
od strana na pretstavnicite na Vladata kako ministerot za vnatre{ni raboti
I/8.-
ministerot za odbrana, kako i site pratenici, od Vladata i od opozicijata }e ne
informiraat za novi raboti so koi e optovarena bezbednosta vo Republika
Makednija. Me|utoa, ne ispadna taka.Ministerot za vnatre{ni raboti kako ~len na
vladiniot kabinet jasno i kratko istakna, dokolku sakate da bidete informirani za
novi raboti vo odnos na Republika Makedonija, sednicata treba da bide zatvorena.
Dodeka pak pratenicite od opozicijata koi se predlaga~i za odr`uvawe na
sednicata pobaraa sednicata da bide otvorena. Tuka se razjasnija rabotite deka tie
ne sakaat da bidat informirani za realnata sostojba vo dr`avata i da go dadat
svojot pridones kako opozicija, za nejzino podobruvawe.
Pratenicite na Sobranieto se tuka za da bidat informirani {to e mo`no
podobro nezavisno dali pripa|aat na vlasta ili opozicijata i da rabotat vo interes
na bezbednosta na dr`avata i na{ata bezbednost voop{to. Pratenicite od
opozicijata ja koristat to~kata od dnevniot red za politi~ki marketing, mislej}i
deka se vo predizborna kampawa. Me|utoa, od druga strana, zaboravaat deka
politi~kite aktivnosti vo taa nasoka zavr{ile na 15 septemvri 2002 godina, kade
{to pobedi koalicijata "Za Makedonija zaedno" i DUI i so taa pobeda narodot i
dade vlast na koalicijata, zatoa {to i `ivite i duhovite na umrenite bea sosema
razo~arani od prethodnata koalicija. II/1.- SP/ML
NEVZAT BEJTA: (prodol`enie)
Me|utoa, ostanaa tie koi ne go dobija glasot na narodot. Opozicijata ima
obvrska da i pomaga na vlasta da nosi dobri zakoni so koi }e se podobri pozicijata
na gra|anite i na toj na~in }e se podobri nivnata polo`ba. Seto toa }e vlijae vrz
podobruvaweto na bezbednosta na dr`avata. Me|utoa, toa ne se slu~i taka. Od
albanskata opozicija odnosno makedonskata ne se anga`ira so cel namesto da ima
bezbednost, se anga`ira da nema bezbednost. Za ova imame mnogu argumenti i toa od
napisite na porane{niot lider na VMRO-DPMNE Qub~o Georgievski sega{en
I/9.-
pratenik koj veli deka Makedonija ne mo`e da postoi vakva kakva {to e, tuku treba
da se podeli. Istata rabota na razni tribini koi bea odr`ani i intervjuata koi gi
dava liderot na DPA jasno se ka`uva deka e za podelba na Makedonija i deka
navodno ne mo`e da se `ivee zaedno. Ovie izjavi predizvikuvaat revolt i
zagri`enost kaj gra|anite deka nekoj pravi planovi za podelba na Makedonija i toa
so cel gra|anite da ne se ~uvstvuvaat bezbedni vo svojata dr`ava. Ovie idei gi
imaat isfrleno so posebni celi so cel da ne izlezat na videlina drugite valkani
raboti od periodot na nivnoto porane{no vladeewe. Dodeka od DUI baraat da go
potpi{e Ramkovniot dogovor, me|utoa tie opozicioni partii zaboravaat deka nie
kako garancija ja imame na{ata partiska programa {to pretstavuva podd{ka na
Ramkovniot dogovor.
Nemirite koi se slu~ija so u~enicite vo Bitola se gleda jasno koj e za
destabilizacija na dr`avata. Nikade vo svetot u~enicite ne organiziraat
demonstracii protiv drugi u~enici od drugi zaednici poradi nivno obrazovanie na
maj~in jazik. Toa, za `al, se slu~uva kaj u~enicite makedonci, me|utoa toa ne go
pravat na arbitraren na~in, tuku se organizirani od opozicionite makedonski
politi~ki partii i makedonskite partii von Parlamentot i so toa sakaat da
doka`at deka bezbednosta vo dr`avata ne e dobra. Mnogu opozicioni partii ja
navreduvaat ONA i DUI deka sme uspeale so vojna da postigneme promeni. Me|utoa,
vojnata koja se slu~i vo 2001 godina ne e vojna koja se odviva{e poradi
individualni interesi, tuku poradi op{t interes. Vojnata koja se vode{e vo
Makeodnija narodot ja opravda so izborite na 15 septemvri kade pobedija partiite
koi ne bea vo pozicija i samiot narod ja poddr`a vojnata vo Makedonija site gra|ani
albanci da gi imaat istite prava vo zaedni~kata dr`ava. Tuka seu{te ima
pratenici so negativna energija od strana na opozicijata, ne biraj}i zborovi na
navreda protiv DUI i koalicijata i svesno ili nesvesno nivnite gra|ani gi
navreduvaa fakti~ki nivnite gra|ani. Toa ne se slu~uva vo niedna druga dr`ava
I/10.-
osven vo Makedonija. ]e ka`am nekolku primeri se vodela vojna vo Anglija i SAD, no
deneska imaat izvonredni me|usebni odnosi.
Isto taka imalo vojna so golemi `rtvi me|u Francija i Germanija, me|utoa,
deneska imaat dobri odnosi dodeka pratneicite na VMRO-DPMNE }e im pomine
mandatot kritikuvaj}i gi i navreduvaj}i ja koalicijata me|u DUI i SDSM kako i
pratenicite na DUI kako porane{ni pripadnici na ONA. Mnogu diskutanti od strana
na opozicijata ja spomnuvaat golema Albanija, pa baram od pratenicite na
opozicijata da ka`at {to podrazbiraat pod golema Albanija. Albancite nikoga{ ne
se borele za golema Albanija, tuku se borele da imaat svoja dr`ava kako site drugi
narodi. Makedonija e nivna dr`ava, a vo istorijata imalo golema Bugarija, golema
Grcija, golema Srbija i se znae kako zavr{ile tie golemi dr`avi. Nikoga{ vo
istorijata nemalo golema Albanija. Nekoi albanski pratenici od opozicijata go
spomnaa slu~ajot i nastanite od Gostivar od 1997 godina. Me|utoa, na dneven red ne
se nastanite od 1997 godina, tuku bezbednosnata sostojba vo Republika Makedonija
vo tekot na vladeeweto na koalicijata me|u DUI i SDSM.
Vo Gostivar sekoga{ se vodela politika spored tesnopoliti~kite i partiski
interesi. Toa go velam zatoa {to izminatata koalicija napravi Gostivar da se
pretvori vo selo i da stane eden od najzaostanatite gradovi vo Makedonija.
Gra|anite od Gositvar bile potcenuvani od sekoj aspekt, no vo eden kratok period na
DUI Gostivar po~nuva da li~i na grad i lu|eto da bidat vo podobra polo`ba. Vakva
rabota gra|anite na Gostivar nema da dozvolat, bidej}i sekoja rabota ima svoj kraj
vo Gostivar.
Obvinenijata {to gi napravi pratenikot Mato{i deka aktivnostite {to gi
imaat pratenicite na DUI kako da se slugi na koalicijata, pratenicite na DUI
nikoga{ ne bile i nema da bidat slugi na ni~ii interesi, tuku }e bidat slugi na
svojot narod, bidej}i site tie proizlegoa od glasot na narodot i zatoa }e mu slu`at
na narodot. Toa ne treba da go zaboravi Mato{i, bidej}i narodot gleda i govori za
eden mnogu kratok period od vladeeweto na DUI albanskiot narod ima navistina
I/11.-
dobri zborovi i samo }e spomnam eden zbor {to go zboruva narodot toa e deka ne e
kako prethodno, tuku mnogu podobro. Dokolku prodol`ite vaka }e odime mnogu
napred.
Na kraj, bezbednosnata sostojba vo dr`avata ne e kako {to bila, tuku odi kon
podobruvawe. Vo 2002 godina zapo~na podobruvaweto, vo 2003 godina bezbednosnata
sostojba odi kon podobruvawe dodeka vo 2004 godina bezbednosnata sostojba }e bide
u{te podobra. No, incidenti }e ima, toa ne zna~i deka se vlo{uva situacijata, ova
}e vlijae dr`avnite organi da se mobiliziraat mnogu podobro zaedno so narodot. Vi
blagodaram.
NIKOLA POPOVSKI:
Prvo, gospodinot Zamir Dika proceduralno.
ZAMIR DIKA:
Gospodine pretsedatele, proceduralnata intervencija be{e do vas. Ve}e dva
tri pati se spomnuva liderot na DPA, a toj ne e vo salata, pa bi zamolil da go
pravite toa {to e va{a obvrska i da im obrnete vnimanie na gospodata da ne
zboruvaat za lu|e koi ne se prisutni tuka.
Se raduvam {to gospodinot Bejta e svesen deka e na vlast i deka se odgovorni
za seto toa {to se slu~uva vo dr`avata.
Vi blagodaram.
NIKOLA POPOVSKI:
Gi molam tie {to se za replika.
Gospodinot Ta~i proceduralno. Proceduralno zna~i povreda na Delovnikot.
Ako ste za replika ne ste na red, ima i drugi pred vas za replika.
MENDUH TA^I:
I/12.-
Za replika sum, bidej}i se spomna gospodinot Xaferi i platformata na DPA.
NIKOLA POPOVSKI:
Toa ne e proceduralno. Pred vas ima trojca drugi, }e dobiete zbor za replia
za navodite na diskusijata. Ima drugi pred vas {to ne ve pu{taat da zboruvate pred
niv. Gospo|a Kojzekliska e pred vas. Dobro, vi go pu{ta redot, sega mo`ete da
zboruvate. Sega imate replika.
MENDUH TA^I:
Vi blagodaram.
Po~ituvani kolegi, poslednite denovi va{ite diskusii osobeno na gospodinot
Vlado Bu~kovski go spomnuva pretsedatelot i ideite na DPA za sozdavawe na
etni~ki dr`avi. Site onie koi spomnuvaat etni~ka dr`ava bez ogled dali se
albanci ili makedonci osobeno tie {to se na vlast sakam da vi ka`am ne{to i vam
gospodine Bu~kovski deka etni~ki dr`avi sozdavate vie, va{iot duhoven voda~
gospodinot Gligorov megalomanskite idei za sozdavawe na makedonska dr`ava na
po~etokot na HHI vek {to e anahrono.
]e vi dadam samo eden primer. Pretstavnicite na DUI ovde javno treba da
odgovorat dali imaa informacija za vleguvawe na policisko voenata operacija vo
Brest ili nemaa? Dokolku nemale najmaliot zbor e sram, a dokolku imale, toga{ taa
odluka treba{e da bide donesena na Sovetot za bezbednost.
NIKOLA POPOVSKI:
Gospodinot Bejta ne go spomna toa, vie go zloupotrebuvate pravoto na replika.
MENDUH TA^I:
Vi blagodaram za va{ata intervencija gospodine pretsedatele. I vie
odlukata za navleguvawe na policijata i vojskata gospodine Bu~kovski ne znam dali
I/13.-
ja donesovte na Sovetot za bezbednost, dokolku ja donesovte tamu bea prisutni i
pretstavnicite na DUI. Dokolku ne ja donesovte vie go kr{ite Ustavot i drugite
dr`avni institucii. Uspehot na va{eto deluvawe vo sozdavaweto na multietni~ka
dr`ava se ubivaweto na mladi albanci. Vie i del od Me|unarodnata zaednica, za
`al, koi ocenuvate deka operacijata bila uspe{na se u{te ne ste odgovorile koi se
tie deca, mladinci koi se ubieni. Kakvo dosie za kriminalni dela imaat napraveno.
Zo{to vakvi akcii ne prevzemate vo Strumica, Skopje, vo Bitola i vo drugi gradovi.
Va{eto insistirawe sega so edna nebuloza nova, moderna da sozdavate etni~ka
makedonska dr`ava na teritorii kade `iveat nad 1/3 od albansko naselenie
sozdava konflikti. Nie ve o~ekuvame vas da ja realizirate va{ata multietni~ka
dr`ava, no sepak zaedno treba da konstatirame deka vie kako politi~ko
op{testvena organizacija i dejstvuvawe da sozdavate multietni~ka dr`ava so koja
sakate da gi otstranite albancite od va{ite institucii.
[to se odnesuva do seto ona {to se ka`uvaat kako ubavi zborovi do va{ata
Vlada... (opomena od pretsedatelot).
NIKOLA POPOVSKI:
Sakam site da ve povikam ako imate replika na posledniot diskutant.
Repliki na sednici od pred dva dena na koi ne ste prisustvuvale, nema da
dozvoluvam..
Gospodin Mato{i replika.
RU@DI MATO[I:
Prethodniot diskutant go spomna moeto ime. Jas }e go povtoram u{te edna{
ona {to go diskutirav prethodno deka komisiite koi razgleduvale okolu
navleguvaweto na policijata na Bit Pazar, Gostivar, Sopot nivnite rakovoditeli
I/14.-
bea albanci, mislam na tie komisii. Od nivnite rezultati se poka`a deka tie bile
slugi na dnevnata vladina politika ili podobro re~eno slugi na SDSM.
Zatoa nie baravme od albanskiot participient vo Vladata da ne stane
sredstvo za izvr{uvawe na pravosilni raboti onaka kako {to go bara vremeto kako
vo Parlamentot, kako vo Vladata, kako vo ministerstvata. Zatoa nie konstatirame
deka tie so eden vakov trend na rabotata {to ja vodat mo`eme da konstatirame deka
se samo sredstvo na ovaa Vlada.
NIKOLA POPOVSKI:
Gospodin Bejta replika.
NEVZAT BEJTA:
Navistina mi e krivo {to izleguvame od dneven red. Na dneven red ni e
pra{aweto na bezbednosnata sostojba vo Republika Makedonija. Nie ne sme slugi
eden na drug. Nitu SDSM ne se na{i slugi nitu nie sme slugi na SDSM. Nie znaeme
vrz osnova na demokratskite procesi kako dojdovme do tuka. Nie sme pratenici koi
sme izbrani od narodot. Nie sme vo vladina koalicija i narodot mnogu dobro znae
deka vo na{ata koalicija go postignavme ona {to ne mo`ea da go postignat
prethodnite vladi od 1994 godina. Vo Vladata pomina Zakonot za oficijalizirawe
na tetovskiot univerzitet {to e navistina golema radost za albanskiot narod i za
site studenti na tetovskiot univerzitet koi do sega imaa navistina golem tovar.
NIKOLA POPOVSKI:
Gospo|a Kojzekliska replika.
MARIJA KOJZEKLISKA:
Bi sakala na kolegata Bejta, ako dozvoli, da mu ka`am nekoi raboti,
o~iglendo ne gi znae. Ako kolegata smeta deka ovaa sednica za bezbednosnata
I/15.-
sostojba e politi~ki marketing na VMRO-DPMNE, toga{ {to treba da se slu~i kolega
za da ja imame kako informacija bezbednosnata sostojba vo Republika Makedonija.
Povtorno imame asocijacii. Ako ne ste razbrale da ve potsetam, so ogle dna toa {to
i kolegata Koce Trajanovski pred malku fre~e deka nie ne baravme sednicata da
bide zatvorena, toa go bara{e Vladata na Republika Makeodnija, me|utoa, nema{e
kvorum. Zna~i VMRO-DPMNE ne bara{e, toa go bara{e Vladata, da go razjasnime i
toa.
So {to drag kolega DUI poka`a deka e podgotvena da ja garantira stabilnosta
i bezbednosta na Republika Makedonija. Dali so nekoj akt DUI poka`a deka ja
garantira?
Poslednite nastani od 15 septemvri 2002 godina do denes ne ni ka`uvaat
deka e taka, a i na makedonskata javnost ne i ka`uvaat. Vo va{iot govor spomnavte
op{ti interesi na DUI i ONA. Dali mo`eme edna{ makedonskata javnost da znae koi
se tie op{ti interesi na DUI i ONA kako politi~ki naslednik.
Spomnavte deka porano imale vojna me|u SAD i Anglija i sega bile mnogu dobri
prijateli. I me|u drugi dve zemji spomnavte. Toa se dve razli~ni zemji kolega,
odvoeni edna od druga, nie `iveeme vo ista zemja Republika Makedonija. Rekovte
deka izbornite aktivnosti i ovaa sednica bila kako rezultat na izbornite
aktivnosti i ne potsetuvate deka tie zavr{ile na 15 septemvri 2002 godina, da,
kolega, no treba i vie toa da go pamtite zatoa {to edna godina od izborite vo 2002
godina vie ste na vlast i prestanete edna{ opozicijata i VMRO-DPMNE da gi
obvinuvate za site raboti posebno koga se odnesuva za interesi kako {to e
bezbednosnata sostojba. Mislam deka makedonskata javnost edna{ zasekoga{ treba
da gi razbere koi se tie interesi, a znae deka od 15 septemvri navamu DUI zaedno so
koalicionite partneri e na vlast.
NIKOLA POPOVSKI:
Gospodin Bejta replika.
I/16.-
NEVZAT BEJTA:
Ostanuvam na stavot deka opozicionata makedonska partija pravi politi~ki
marketing i nema da navleguvam podlaboko {to pravele vo tekot na nivnoto
vladeewe, samo }e go spomnam slu~ajot so ubistvoto na dvajcata policajci, `al mi e
{to toa go spomnuvam, me|utoa, licata koi gi zatvorija izlegoa nevini, a se znae{e
celta zo{to e toa napraveno, so cel da se destabilizira dr`avata pred izborniot
period. Nie jasno sme se izjasnile za zaedni~ka multietni~ka dr`ava i sme za
realizacija na Ramkovniot dogovor kako sostaven del na Ustavot.
NIKOLA POPOVSKI:
Gospodinot Halimi replika na gospodinot Bejta.
ILJAZ HALIMI:
Po~ituvan pretsedatele, po~ituvani kolegi, `alam {to ovde se zboruva za
pretsedatelot na DPA koj rekol deka e tuka nevozmo`en so`ivot i deka Makedonija
treba da se podeli. Gospodinot Bejta e mnogu siten i mal za da mo`e da gi komentira
tezite na pretsedatelot na na{ata partija so ogled na faktot deka {to ne gi
razbira procesite i rabotite zatoa {to fakti~ki na{iot pretsedatel Arben
Xaferi samo konstatira edna sostojba, sostojba koja ja dovela ovaa Vlada i
konstatira deka te{ko }e mo`e da se postigne so`ivot i deka e ova tendencija i
politikata koja ja vodi ovaa Vlada fakti~ki nosi do podelba, no ne zna~i deka toj
go saka toa ili go posakuva. III/1.-NN/OM
ILJAZ HALIMI:(Prodol`enie)
Zarem ne zna~i nepo~ituvaweto na Ramkovniot dogovor, deka tokmu toa nepo~ituvawe ja vodi
Makedonija vo podelba, ili pak se odbiva so tao vistinskata reintegracija na albancite. Opkoluvaweto na
I/17.-
albanskite sela i ubistvoto na nevinite gra|ani za {to govori? Govori tokmu za toa. Ili pak, protestite
nau~enicite i na nastavnicite i na roditelite vo Bitola, {to zna~i? Ilipak nemo`nosta na albancite dea
vlezat od ova strana na Vardar vo bazenite i vo diskotekite samo zatoa {to se albanci. Ova se sao
nekolku raboti koi {to poka`uvaat deka albancite se obiduvaat da se integriraat, me|utoa ovaa Vlada
pravi se niv da ne gi prifati, ili pak da gi prifati kako gra|ni od vtora kategorija.
Toa treba da go ima predvid i Bejta i ovaa vladina koalicija, deka nie sme za po~ituvawe i
sproveduvawe na Ramkovniot dogovor, me|utoa vistinski, a ne da se nosat samo nekoi fragmentarni
zakoni koi nemaat vrska so Ramkovniot dogovor, koi ne se vo negoviot duh, kako {to e na primer
Zakonot za patniispravi , ili ispravite na pripadnicite na semejstvata, pripadnici na bezbednosnite sili, a
tie da ne va`at za semejstvata na albancite.
U{te edna{ ve molam da ne komentirate tezi na li~nosti koi vie ne ste vo sostojba da gi
rezberete i fakti~ki gi iskrivuvate.
NIKOLA POPOVSKI:
Gospodin Bejta bara replika.
NEVZAT BEJTA:
Jas sum sozdaden od prirodata i zatoa ne prifa}am navredi i da gi delam lu|eto na golemi i mali.
Ako znaeme deka sme sozdadeni od sevi{niot istovetno, no ideite sozdavaat da bideme razli~ni. Jas go
razbiram lidetot na DPA so negovite izjavi koi gi imal na tribini, negovite intervijua i t.n. , me|utoa ne
go razbiraat ~lenovite na DPA koi {to odat od ~ovek na ~ovek i velat ne se `ivee zaedno.
(Gospodinot Halimi direkno od mesto mu se obra}a na g-dinot Bejta).
NIKOLA POPOVSKI:
Gospodinot Xelili bara replika na g-dinot Bejta.
I/18.-
ZIDI XELILI:
Po~ituvani dami i gospoda,
Pratenikot Bejta mi ostavi vpe~atok deka deneska na dneven red go imame zakonot za izbor i
deka na dneven red go imame Izve{tajto na Izbornata komisija koj gi dobil izborite, a zaboravil deka na
dneven red ja imame Infomracijata za bezbednosnata sostojba.
Op{ta konstatacija e deka bezbednosnata sostojba vo dr`avata navistina e mnogu pote{ka, a
osobeno po brutalnite napadi na makedonskata policija i vojska vo selata na Karadak.
Bezbednosnata sostojba vo dr`avata e mnogu pote{ka i ova g-din Bejta ne go gleda od pri~ina
{to za edna godina od vladeeweto na SDSM i DUI se ubieni 17 albanci. Nie ne ja napa|ame ONA, tuku
naprotiv barame da se realizira ona za {to vojuva{e ONA, a ne da se zala`uva narodot za onie {to ja
zloupotrebuvaat pobedata, zboruvam za DUI, vie sekoga{ govorite deka }e bide dobro, deka 2004
godina }e se realizira, 2005 i t.n., zo{to toga{ po~ituvani gospoda dojde do krvoprolevawe, zo{to se
vojuva{e koga vie sekoga{ vo idnina mislite da gi realizirate rabotite. Zo{to se postigna Spogodbata?
Zo{to ne ja reaizirate Spogodbata.
Vie koga govorite za idninata ova treba da im go ka`ete na vojnicite na ONA bidejki tie se
nezadovolni, bidejki tie sekoj den se napa|aat, bidejki tie sekoj den se vo opasnost od policijata. Treba
da mu ka`ete i na narodot deka tie sekoj den se bombardiraat, granatiraat od policijata i vojskata.
NIKOLA POPOVSKI:
Gospodinot Bejta ima replika.
NEVZAT BEJTA:
Gospodinot Xelili treba da ja razbere podobro demokratijata i treba da go slu{a glasot na
narodot. Nie dvajcata sme od Gostivar, na 15 septemvri vo urbaniot del na Gostivar, iako toj be{e na
spisokot na proporcionalnata lista na DPA broj 2 na niedno glasa~ko mesto ne dobi trocifrena brojka,
samo ednocifrena i dvocifrena brojka. Gra|anite od Gostivar glasaa za DUI so nad 90%. Toa govori
mnogu i ne mora da komentirame pove}e.
I/19.-
NIKOLA POPOVSKI:
Dali od prijavenite ima drug za replika?
Gospodin Asani ima replika.
FATMIR ASANI:
Sakam da mu repliciram na g-dinot Bejta.
Toj zaborava deka e vo opozicija i ne ja znae ulogata na opozicijata i na pozicijata.
Glavnata vina za opkru`uvaweto na Kumanovo i na Karadak od policijata go napravi samata
policija. Vinata za napadite vo Brest, vo Sopot, vo drugite sela ja ima pozicijata. Zaborava Nevzat
Bejta deka na naselenieto vo Vaksince mu veli deka mnogu brzo }e se povle~at policiskite punktovi i
opkru`uvaweto. Toj re~e deka nitu edno selo vo Lipkovo i ona {to se slu~i vo Brest, dokolku govorime
za Brest, za uni{tuvaweto na objektite vo Brest i za dvajcata ubieni mladinci toj veli kako pobedil na
septemvriskite izbori.
NIKOLA POPOVSKI:
Ima zbor g-dinot Bejta.
NEVZAT BEJTA:
Jas sum profesor po istorija , ne sum doktor. Gi znam rabotite i od politi~ki aspekt znam {to
zna~i pozicija i opozicija. Za `al }e moram da mu ka`am lo{a rabota, g-dinot Fatmir e doktor no la`e.
La`e zatoa {to imam argumenti. Toj ne bil na sredbite so gra|anite od Vaksince i jas znam {to imam
ka`ano tamu i seu{te ja imam odgovornosta vov rska so zborovite {to gi ka`av tamu.
NIKOLA POPOVSKI:
Dobro bi bilo koga me|usebe razgovarame da upotrebuvame izvori "kako ne ja govori vistinata i
t.n".
odime so diskusija.
Ima zbor g-dinot Apostolovski.
I/20.-
NIKOLA APOSTOLOVSKI;
Po~ituvan pretsedatele, po~ituvani minsitri, kolegi pratenici,
Tret den ve}e raspravame za Informacijata za bezbednosnata sostojba vo Republika
Makedonija podnesen od grupa pratenici na opozicijata. Informaciajta navistina zaslu`uva vnimanie od
pri~ini {to se rasprava za bezbednosnata sostojba vo Republikata, no o~igledno deka situacijata ne e za
rasprava, bidejki samo se pravat nepotrebni tenzii i se {irat nepotrebni dezinformacii vo javnosta.
Ova mo`e da se zaklu~i od diskusiite na najgolemiot del od kolegite koi ne go pro~itale nitu
naslovot na Informacijata vo koaj pi{uva deka se rasprava za bezbednosnata sostojba, a ne za
politi~kata, {to me naveduva na zaklu~okot deka so ovaa Informacijata opozicijata ima za cel da
postigne politi~ki poeni.
Ova se potvrduva u{te edna{ so diskusiite vo koi se pojavija eksperti od site voeni oblasti, kako
{to se avioni, helihopteri, tenkovi, proektili, eksperti za strategija na napad na silite na Var{avskiot
dogovor, eksperti za formacisko nadkalibarsko i podkalibarsko oru`je. Pa se spomenuva{e
ekonomijata, obrazovanieto , K-15, komunizam, fa{izam, cenata na elektri~nata energija, se so
edinstvena cel navodnata ogromna zagri`enost za bezbednosta vo Republika Makedonija na onie koi
bea na vlast koga se slu~i krizata. Ako bevme vistinski zagri`eni za bezbednosnata sostojba na
Republika Makedonija , za da raspravata se vodi vo vistinska nasoka i se donesat vistinski zaklu~oci
potrebno be{e da bideme i vistinski informirani od strana na minsitrite za vnatre{ni raboti i odbrana.
No, poradi toa {to barame politi~ki marketing ne sakavme da bideme informirani i go odbivme
predlogot na ministerot za vnatre{ni raboti da se zatvori sednicata i da bideme informirani vo celost za
bezbednosnata sostojba vo dr`avata. So toa ubeden sum deka raspravata }e dobie{e drug tek, realni
zaklu~oci i }e bea izbegnati site nepotrebni tenzii vo javnosta i me|u nas.
Da ve potsetam kolegi deka na 2 septemvri odr`a sednica Komisijata za bezbednost i odbrana
na koja po svoe barawe ministerot za vnatre{nir abtoi detalno ja informira Komisijata za momentalnata
bezbednosna sostojba, a zo{to ~lenovite na ovaa Komisija ne gi informirale ~lenovite na svoite
prateni~ki grupi ne mi e poznato. Ova samo go potvrduva mojot zaklu~ok deka celta na ovaa sednica e
edinstveno politi~kiot marketing na opozicijata.
I/21.-
So cel da ne dol`am mnogu, vo prodol`enie sakam da konstatiram nekoi realni sostojbi {to se
slu~ija vo izminatiot period.
Prvo, bezbednosnata kriza se slu~i za vreme na vladeeweto na VMRO-DPMNE.
Vtoro, konflikot vo 2001 godina zavr{i so Ramkovniot dogovor vo koj e zapi{ano deka nema
ostvaruvawe na politi~ki celi so nasilstvo.
Treto, izvr{ivme promeni vo stavot.
^etvrto, posle potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor se pojavija razni soop{tenija na ANA
koja nema poddr{ka na svojata platforma nitu od edna ~lenka na Sovetot za bezbednost, od OBSE, od
Evropskata Unija, od Republika Albanija koja go uapsi voda~ot na ANA vo Albanija.
Ana ne dobi podr{ka od gra|anit enitu na izborite 2002 godina.
Peto, policijata intervenira protiv pojavenite kriminalni grupi, profesionalno i site komentari {to
se dadeni okolu izvr{uvaweto na akcijata se povolni odnosno izvr{eni soglasno aktite na
Ministerstvoto.
Isto taka, MVR dobi podr{ka za ras~istuvawe so kriminalnite grupi vo naredniot period, {to
be{e ajsnoka`ano na ~lenovite na Komisijata za odbrana i bezbednost i prestojot vo sedi{teto na NATO
vo Brisel.
Kolegata Trendafilov vo svoeto izlagawe ka`a deka ima informacija za toa deka akcijata vo
Brest bila nekoordiniran aod frontalen tip i po Sovetski terk. Jas bi go zamolil g-dinot Trendafilov koj e
~len na Komisijata za odbrana da dojde vo Brisel da si gi ~ue konstataciite od prva raka od NATO za
akciite vo Brest.
[esto, so rasporeduvaweto na policijata na terenot ve}e nemame ni pukawe, ni kra`bi, kriminalot
o~igledno e namalen.
Sedmo, ne mo`e da se isklu~i pojavata na izolirani kriminalni slu~ai vo narednito period kako
ostatok od krizata od 2001 godina.
Osmo, aktuelnata Vlada ne amnestira kriminalci kako vo 1999 godina.
Devetto, aktuelnata Vlada ne vr{i pregovori so kriminalci.
Desetto, aktuelnata Vlada ne vr{i razmena na lu|e.
I/22.-
Od se ova {to dosega be{e izneseno, da ka`am i toa deka Predlgoot na zaklu~ocite na
opozicijata nema da gi prifatam, mislam deka Sobranieto treba da gi prifati slednite zaklu~oci.
Prvo, da se dade celosna poddr{ka na ministerstvata od bezbednosnite resori vo ras~istuvawe
na kriminalnite grupi koi se pojavi od krizata vo 2001 godina.
Vtoro, realizacija na Ustavnite amandmana odnosno da se prodol`i so celosna implementacija
na Ramkovniot dogovor so cel da se eliminiraat site npotrebni tenzii.
Treto, {to pobrzo ras~istuvawe so grabe`ot {to be{e izvr{en za vreme na vladeeweto na
VMRO-DPMNE.
NIKOLA POPOVSKI:
Za replika se javi gospo|a Kojzekliska.
MARIJA KOJZEKLISKA:
Gospodine pretsedatele bi sakla da vi uka`am deka kolegite , nekolku prethodni diskutanti
uporno uka`uvaat deka bezbednosnata sostojba i temata na dene{noto tretto prodol`enie e politi~ki
marketing na opozicijata. Bi sakala da im uka`ete na kolegite da prestanat da go upotrebuvaat toj
termin. Toa e prvo.
Vtoro, u{te edna{ }e potvrdam deka od 15 septemvri 2002 godina na valst se SDSM, LDP i
DUI. Zna~i VMRO-DPMNE ne se nao|a na pozicija i da prestanat ve}e opozicijata da ja obvinuvaat za
se, kako {to e i segmentot bezbednosna sostojba.
Treto, bezbednosnata sostojba i `rtvite na taa bezbednosna sostojba nemaat nitu politi~ki, nitu
etni~ki nitu verskiakrakter.
NIKOLA POPOVSKI:
Za replika gospodinot Apostolovski.
IVAN APOSTOLOVSKI:
I/23.-
Na kole{kata Kojzekliska da i ka`am deka na po~etokot na praspravta po ovaa to~ka na predlog
na minsiterot za vnatre{ni raboti da se zatvori sednicata za da pratenicite bidat detalno informirani,
koordinatorot, g-dinot @arko Karaxoski se izjasni deka tie se za otvorena sednica. Spored toa nikoj
ve}e ne mo`e da me ubedi deka nie ne pravime ovde politi~ki marketing odnosno deka opozicijata
navistina saka da poentira.
NIKOLA POPOVSKI:
Za reolika se javi g-dinot Koce Trajanovski.
KOCE TRAJANOVSKI:
Soglasno Delovnikot se javuvam da ispravam, spored mene nekoi neto~no dadeni iskazi od g-
dinot Nikola Apostolovskikako ~len na Komisijata za odbran ai bezbednost, na koja {to sum i jas ~len.
Pritoa ka`a deka minsiterot be{e na taa sednica na Komisijata i nie kako opozicija za seto toa
{to go ka`a vo vrska so bezbednosnata sostojba treba{e da go preneseme na na{ata politi~ka partija.
Jas mo`am da ka`am deka za taa sednica na Komisijata ministerot za vnatre{ni raboti dojde
nenajaveno, ne be{e na dneven red, {to zna~i ne iznenadi so negovoto prisustvo i edinstveno {to be{e
interesno na taa sednica na Komisijata za odbrana i bezbednost bea nekoienseriozni izjavi koi potoa se
vrtea vo mediumite, me|u koi {to be{e deka politi~kata partija na VMRO-DPMNE so davaweto na
javna podr{ka za akcijata vo Brest prakti~no saka da ja izmami vlasta za da mo`e da upotrebuva
tenkovi, avioni i sl. Mislam dek ane be{e ka`ano ni{to nadvor od ona {to se se znae{e i be{e mnogu
kratko, taka da taa sednic ana Komisijata za odbrana i bezbednost voop{to ne ja preklopuva ovaa
sednica.
[to se odnesuva za toa za zatvorena ili otvorena sednica smetam deka go demantiravme i jas ne
bi sakal povtorno da go obrazlo`uvam.
NIKOLA POPOVSKI:
Za replika se javi g-dinot Nikola Apostolovski.
I/24.-
NIKOLA APOSTOLOVSKI:
Na g-dinot trajanovski mo`am da mu ka`am deka sekoj odgovoren minister saka da ja
informira doti~nata Komisija za aktuelnite sostojbi. Inicijativata na g-dinot minsiter Hari Kostov e za
pozdravuvawe. Ne be{e anpraven nikakov pau{alen muabet, ako sakate proverete, negovoto izlagawe
be{e 30 minuti.
NIKOLA POPOVSKI:
Ima zbor g-dinot Vejseli.
ABDULADI VEJSELI:
Po~ituvan pretsedatele, po~ituvani pratenici, po~ituvani pretstavnici na Vladata,
Navistina dilemite bea mnogu golemi dali da se prijavam za zbor ili ne za ovaa seansa i za ovaa
to~ka od dneven red, zatoa {to taka kako {to se vode{e debatata vo izminatite dva dena fakti~ki ne
be{e vo funkcija na nadminvuawe na situacijata vo koaj se naoame i ne be{e vo funkcija na pravewe na
edna dlaboka analiza za toa kako da se nadminat problemite so koi se soo~uvame i site zaedno da
rabotime vo nasoka na vospostavuvawe na redot i stabilnosta vo dr`avata. Pove}e se vodea polemiki
me|u politi~kite aprtii bilotie da se od makeodnskito blok ili od albanskito blok. Navistina ne be{e
vored za mene kako albanski pratenik da sedam vo ovie prateni~ki klupi i da gledam kako albancite
me|usebe se obvinuvaat. Duri, odejki malku podaleku i potsetuvajkis e na nekoi nastani koi se
slu~uvale so ili bez bvina na albancite ili so ili bez vina na Vladata. Zatoa vo ovaa nasoka bi istaknal
deka predlogot daden od strana na opozicionite makeodnskite partii navistina e vo funkcija na
dobivawe na politi~ki poeni, a ne za nadminuvawe na bezbednosnite sostojbi so koi se soo~uvaem. Site
nie koi sme tuka, nezavisno od kade doa|ame, od kade poteknuvame, koj ne galsal, na koja partija
pripa|ame treba da imame po{irok konsenzus vo ovaa nasoka. Vzaemnite obvinuvawa ne davaat i ne se
nikakva pridobivka, tuku {tetat. Nie samo {teta }e si nanesuvame dokolku prodol`ime vaka da
deluvame i nema voop{to da im obezbedime stabilnsot, egzistencija i golema bezbednost na gra|anite,
na onie {tone glasale so cel da mo`eme da razmisluvame za ovie pra{awa.
I/25.-
ZAMIR DIKA: (Prodol`enie)
Toa zboruva za etarizacija na negovite stavovi i za Demokratskata partija na albancite.
Naivno se ka`uva deka site kriti~ari velat deka DPA referira vo vrska so Ramkovniot dogovor. Vi
velam deka ne ste gi pro~itale i ne ja sledite rabotata na DPA. Ne te gi pro~itale osnovnite dokumenti
na Kongresot na DPA, kade {to se veli silnata opredelba kon Ramkovniot dogovor zna~i od strana na
DPA kako kreator na taa Spogodba. Ne sakate da go razberete signalot deka Ramkovniot dogovor ne se
realizira. Ne za`ivuva, tuku naprotiv, ne se po~ituva od Vladata. Vo vakvat situacija normalno deka
liderite }e bidat prvite, koi {to }e sozdadat hipotezi, ili hipoteti~ni situacii, sekoga{ da ima izlez iako
ovoj pat ne ~ini, ako ne se realizira, vie ste odgovorni, zna~i, vie {to ste zemale mandat i {to imate
odgovornost da ja vodite ovaa dr`ava, ovoj straden narod, da bidete malku posovesni, koga komentirate
tezi i ucenuvawa {to doa|aat od vakov politi~ar, od vakov kalibar, zatoa {to samo }e propadnete vo
nepriznavawe. Ne sakaat gra|anite na Republika Makedonija definitivno, bilo da se albanci ili
makedonci da `iveat sekoj den pod pra{alnik za nivnata sigurnost, za sigurnosta na nivnite deca, ne
sakaat da `iveat vo me|usebna nedoverba i vo strav. Gra|anite na Republika Makedonija nitu
makedoncite, nitu albancite ne sakaat da `iveat vo nema{tija i neperspektivnost. Site o~ekuvaat vo prv
red od Vladata na Republika Makedonija i toa so pravo, me|utoa i od nas drugite na koi {to ni ja dale
svojata doverba, da im doka`eme deka mo`eme da sozdademe uslovi za podobar `ivot i deka imame
vizija i `elba za toa i volja. Treba da gi ubedime gra|anite, a ne da gi ignorirame istite. Treba da gi
molime za poddr{ka, a ne da gi minimizirame nivnite problemi. Kolku {to gledam jas, vrz osnova na
va{ite reakcii po~ituvani kolegi, ova e mo`ebi posledniot apel od ovoj vid upraven posebno kon
nositelite na vlasta, zatoa {to vreme za akrobacii ve}e nema, ne ni dozvoluvaat. Me|utoa, govornicata
}e ja napu{tam so nade` deka ovie zborovi i ucenuvawa nema da naidat na gluvost, so nade` deka ima
idnina za ovaa dr`ava, da go najdeme podobriot pat zaedno.
Vi blagodaram.
AGRON BUXAKU:
I/26.-
Za replika se javuva ministerot Hari Kostov.
HARI KOSTOV:
Posle po{irokoto izlagawe na pratenikot, jas sum sveden na tri minuti, pa }e se obidam
nakratko nekade da iznesam vo del od rabotite. Navistina, ne deka nekj ne saka da slu{a, tokmu
naprotiv, i site mislewa, site ocenki na elementite koi {to gospodinot Dika gi izrazi, dali Ohridskiot
dogovor se sproveduva ili ne se sproveduva, odnosno, negovoto uka`uvawe na to~kite {to ne se
sproveduvaat, jas sakam da go slu{nam. Sakam jas, me|utoa duri i po{irokata javnost fakti~ki da gi ~ue
ovie raboti i toj {tom smeta deka ne se sproveduva, pa duri i site onie koi {to navodno vraboteni 1.000
du{i vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, koi navodno sega izleguva deka ne se vraboteni, da vidat
dali navistina nekoj ka`uva vistina, ili ka`uva lagi. Me|utoa, u{te edna{ od po~etokot osnovnite principi
na Ohridskiot dogovor zbrouvaat: 1 - 1. Celosno i bezuslovno da se otfrla upotrebata na nasilstvo za
ostvaruvawe na politi~ki celi. Samo mirni politi~ki re{enija mo`at da ja zagarantiraat stabilnsta i
demokratskata idnina na Republika Makedonija.
1 - 2, suverenitetot i teritorijalniot integritet na Republika Makedonija i unitarniot
karakter na dr`avata se nepovredlivi i mora da se so~uvaat. Ne postojat teritorijalni re{enija za etni~kite
pra{awa.
1 - 3, multietni~kiot karakter na makedonskoto op{testvo mora da se so~uva i da najde
svoj odraz vo javniot `ivot.
Sega prv pat deneska slu{nav edno kreativno tolkuvawe deka ovie principi, toa se samo
nekoi op{ti na~ela vo koi {to ne se normirani i mo`e koj {to saka, onoj {to veli narodot da gi zaka~i na
ma~kata za opa{ka i da {etaat ponatamu. Me|utoa, bilo koj pravnik, bilo koj od onie me|unarodni
u~esnici, koi bea kako svedoci na ovoj dogovor, da gi pra{ate, mislam deka na edna takva analiza
bukvalno }e se isponasmeat. Zatoa {to sekoga{ koga nekoga{ }e imate ponazad povikuvawe na ova
del~e deka ne se ispolnuva ili na ovoj del od Ohridskiot dogovor deka ne se ispolnuva, povtorno }e
mora da se vratite na krajot na osnovnite principi. A toa zna~i deka ne mo`e nekoj so nasilstvo da
ostvaruva politi~ki celi. Ne mo`e vo dr`avata da {etaat vooru`eni lu|e so kala{nikovi, so avtomati, so
ra~ni frla~i i taka natamu i da vidat deka za toa ova go pravime zatoa {to od Ohridskiot dogovor ne bile
I/27.-
256, tuku se 258 vraboteni. Mora postojano da se vra}a na osnovnite principi i dobro e {to eden obid za
edna takva analiza na Ramkovniot dogovor dobivme deneska i samiot pratenik Dika pro~ita mnogu
raboti vo koi {to veli deka ova treva{e da se zavr{i do krajot na mandatot na prethodnoto Sobranie.
Sega jas se pra{uvam navistina, ako zemete po popisot na zakonite, mnogu pogolem del gi zavr{i ovoj
mandat od Sobranieto. Sega se pra{uvam navistina {to prave{e prethodniot mandat na Sobranieto
soven nekoj eve kako Dika i kako drugi pratenici ako nema nekoi pobitni drugi biznisi da se bavat, pa
da gi zavr{at rabotite koi {to od ovoj del treba{e. Na~alnicite, to~no e ona {to go pro~ita korisnata
analiza na Ramkovniot dogovor, na~alnicite na podra~nite edinici na Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti, to~no e i taa postapka }e bide zapazena, me|utoa, ako neznae gospodinot Dika nema nitu eden
postojan na~alnik na SVR nazna~eno. Tokmu zaradi taa odredba od Ramkovniot dogovor, site
na~alnici na SVR, na OVR se so vremeni re{enija, tie se v.d. na~alnici. Tokmu zaradi zapazuvawe na
takvata postapka, natamu, me|utoa, u{te pra{aweto mi e istiot na~alnik na SVR Tetovo e istiot na~alnik
koj {to be{e vo prethodniot period. Dali e od DUI ili od DPA neznam, me|utoa, tie {to bea zborovite
be{e ka`ano deka toj bil kadar na taa i taa partija, zatoa bil nazna~en. Neznam od koja partija bil
porano, od koja partija e sega, a me|utoa v.d. na~alnik na Tetovo e istiot kadar koj i prethodno otide.
Okolu obrazovanieto i 20-te posto i taka natamu (se slu{aat reakcii od mesto)
Samo u{te edna re~enica i }e zavr{am. Be{e spomnato deka vo Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti, deka so nivni re{enija od prethodniot minister bilre vraboteni 275 policajci albanci.
Toa e laga. Nema nitu eden za koj {to zakonski e dobiena soglasnost za vrabotuvawe. Tokmu naprotiv,
i za tie 275 od prviot kurs na OBSE prvite soglasnosti i barawa re{enija bea potpi{ani od Go{ev i od
mene i postojano koga ima na drugo da se povikuva, }e mora da se vrati na osnovnite principi od
dogovorot.
AGRON BUXAKU:
Se javuva gospodin Dika ima replika na replika.
ZAMIR DIKA:
I/28.-
Gospodine ministre, nema da spadnam na nivoto na obvinuvawata koi {to vie gi pravite,
samo da ve pra{am u{te edna{. Vie pred nas priznavate eden vid vo Ministerstvoto i nemate
implementirano Ramkoven dogovor vo to~kata 3,3 i 4. vo va{iot resor, kade {to ste obvrzani da
imenuvate na~alnici na policijata vo sorabotka so op{tinskite soveti i velite deka ste odedile v.d. Ova e
sme{no, vie mo`ete v.d. da gi dr`ite 20 godini da go razbirate Ramkovniot dogovor. Go ~itate odnazad
dokumentot. Principite, mirot }e se dobie koga albancite }e gi napravite ramnopravni. Dotoga{ nema
da imate iluzii da se vadite so v.d. ve molam. V/1.- JM/MP
ABDULADI VEJSELI: (Prodol`enie)
Imavme polemika, imavme repliki i so g-|a Sofija Todorova, zna~i imavme ostri
repliki. Zatoa, vo politikata nikoga{ nema, ne, tuku sekoga{ treba da bideme vnimatelni, relaksirani,
odmereni i da dojdeme do toa {to navistina e svatlivo i prifatlivo i za site vo Republika Makedonija.
Rekovme deka imame nova realnost vo Republika Makedonija. I jas i site drugi treba da se
~uvstvuvme ednakvi, taka kako {to imame za pravo. Zna~i, treba da gi koristime i beneficiite, zna~i sé
da koristime zaedno. Ako ima potreba da se napravat razni policiski akcii kako {to gi pravi sekoja
dr`ava, se pravat i vo SAD koga e od dr`aven interes. Me|utao, treba da ima po{irok konsenzus. Ne
mo`e eden del od naselenieto da se oddale~i, da ne se pra{a i da ne se informira, zatoa {to tuka sme
pretstavici na naselenieto. Vladata e ne{to drugo, Vladata e izvr{na i proizleguva od mnozinstvoto od
Parlamentot. Me|utoa, parlamentarcite navistina treba da imaat i svoj reon. Nie kako parlamentarci sega
nemame nikakva funkcija i ne mo`eme da odime pred naselenieto i da vetime ne{to, zatoa {to Vladata
ne odbiva anblok. Pratenikot bara da go primi ministerot, ministerot ne gleda za opravdano da go primi.
Ova e golema katastrofalna gre{ka, zatoa {to pratenicite, ne eden, tuku mnogu pratenici bile i vetile
ne{to kaj toa naselenie. Barem premierot da gi primi na simboli~en na~in i da re~e: kako ste, dali ste
dobri? Gre{ka e neprimaweto i nekomuniciraweto me|u pozicijata, me|utoa i me|u opozicija i pozicija.
Slu~ajno sme opozicija. Zna~i, nemame opozicija za navredi i za ne{to {to ne e. Vie ste na pozicija,
tamu treba da gi dademe na{ite zabele{ki, da bideme konstruktiven korektor na Vladata. Ni{to ne sme
napravile dokolku jas kako opozicija ja navreduvam, ja pcujam, ja plukam Vladata, ministerstvoto itn.
Zna~i, ne proekti koi {to se na {teta na gra|anite. Jas }e branam, }e go favoriziram, }e glasam ne so
I/29.-
dva, so 4 prsta dokolku e vo dobit, e vo polza na gra|anite, bez ogled {to jas ne sum del od Vladata i del
od pozicijata. Dokolku vaka deluvame, nema da ni se napravat situacii kakvi {to se Brest itn., i nikakvi
drugi. No, navistina }e ni se slu~at drugi porelaksirani situacii, situacii kade {to site }e bideme
kompaktni. Na primer koga imame edna vakva situacija site }e bideme kompaktni bez ogled na
politi~kata provinencija, nacionalnata pripadnost, religiozna. Ima momenti kade {to i mo`eme da se
sprotivstavuvame, ima proekti kade {to opozicijata ne se soglasuva so pozicijata i obratno, no toa ne e
na {teta na pra{aweto, na {teta na sistemot, tuku odime za da dobieme politi~ki poeni za ovaa seansa.
Politi~ka partija da dobie politi~ki poeni za mene e nerazbirlivo, navistina e nerazbirlivo. Politi~ki
marketing ne se slu~uva, ne se pravi na vakva seansa, na vakva to~ka koja {to e mnogu ~uvstvitelna,
bidej}i ovaa seansa ja sledat site gra|ani. Zatoa jas na krajot }e re~am, ne sakam da {iram, bidej}i ima
mnogu da se zboruva za ovaa tema so ~asovi, da bideme mnogu povnimatelni, da bide mnogu
povnimatelna Vladata, da bidat mnogu povnimatelni politi~kite partii. Politi~kite partii, u{te edna{ }e
naglasam sekoga{ se vo funkcija na promovirawa i za{tita na interesot na narodot i ni{to drugo. Jas
sekoga{ koga gledam deka mu se na{tetuva na mojot narod vo Brest, vo Rakovec, vo Tetovo, vo
Gostivar, Kumanovo, ili bilo kade, jas toga{ }e go krenam glasot protiv Vladata, MVR, na site onie koi
pravat {teta. No, jas mislam deka treba da imame mnogu po~esta komunikacija za da razgovarame za
site pra{awa, zaedni~ki da donesuvame odluki za pra{awa koi {to se mnogu delikatni vo Republika
Makedonija, za da ne dojdeme vo vakva situacija, bidej}i vakvite situacii ne vodat kon podobruvawe i
relaksirawe na situacijata, tuku kon zaostruvawe na situacijata koja {to ne e dobra za narodot.
NIKOLA POPOVSKI:
]e gi zamolam site diskutanti, nemame u{te mnogu diskutanti, mislam deka so
pokoncizni i naso~eni diskusii kon temata mo`eme do 15 ~asot da zavr{ime, zatoa {to nedelava {to
doa|a }e rabotime sekoj den, vklu~uvaj}i go i petok, za da mo`at denes prateni~kite grupi barem
popladne da zasedavaat po 15 ~asot. Ako sme racionalni, mislam deka mo`eme da zavr{ime.
Gospo|a Cvetanova replika na Vejseli.
GANKA SAMOILOVA-CVETANOVA:
I/30.-
Vo svoeto izlagawe gospodinot Vejseli iska`a edno seriozno obvinuvawe preku koe nie
kako politi~ka partija ne bi mo`ele taka lesno da premineme, a toa e deka VMRO-DPMNE vo
informacijata koja ja dostavila tvrdi deka albancite vo Republika Makedonija se generator i edinstveno
odgovorni za kriminalot vo Republika Makedonija. Najenergi~no tvrdam deka VMRO-DPMNE nitu
smeta, nitu dostavila takva pi{ata informacija, deka albancite se edinstvenite odgovorni za kriminalot
vo Republika Makedonija. Edinstveno {to VMRO-DPMNE insistira i i dava poddr{ka na Vladata e
energi~no spravuvawe so kriminalno teroristi~kite grupacii vo Republika Makedonija koi vo
kontinuitet ja destabiliziraat dr`avata i bez razlika na nivnata verska, etni~ka, ili politi~ka pripadnost,
nie barame istite tie da ne bidat tolerirani kako i nivnite celi i motivi za dejstvuvawe. Zatoa }e zamolam
vo idnina zaradi tolku mnogu spomenuvaniot politi~ki marketing za koj ne obvinuvaat, zna~i
pratenicite vo sopstvniot politi~ki marketing da ne i imputiraat na opozicijata stavovi koi taa nitu gi
izrekla, nitu stoi zad niv, nitu pak javno gi zastapuva.
ABDULADI VEJSELI:
Gledajte, za vreme na diskusiite vo tekot na ovie dva dena vo ovoj Parlament jasno se
gleda kade se ispra}a topkata. Jas ne sum pratenik koj {to }e prifatam vakvo ne{to. Jas ka`av vo mojata
diskusija, no nema da prifatam deka vo ovaa dr`ava site kriminalci se albanci. Toa treba da go
izbri{eme od glavata. Vakviot mentalitet pove}e ne odi. Treba da se reformirame i da razgovarame bez
podelbi, nacionalna podelba i partiska. Dajte da razgovarame otvoreno site zaedni~ki za vakvoto
pra{awe, da otvorime edna diskusija. I dokolku se prodol`i na vakov na~in, navistina se gledaat
tendenciite. Tie se mnogu jasni.
NIKOLA POPOVSKI:
Gospodinot Karaxoski ima replika na gospodinot Abduladi Vejseli.
@ARKO KARAXOSKI:
Po~ituvan gospodine Vejseli, slu{aj}i ve ~ovek i ova ne e prv pat kako razgovarate,
kako diskutirate, navistina ne ostanuva drugo, tuku samo da se ~udime zo{to voop{to nas ni se slu~uva
kriza, ako ova {to vie go zboruvate go mislat site albanci i site gra|ani vo Republika Makedonija.
I/31.-
Povikuvate na tolerancija, povikuvate na mir, so`ivot itn, na impletencija na Ohridski dogovor i sé ona
{to od ovde ubavo go iska`avte deka i albancite i makedoncite so Ohridskiot dogovor dobivaat sé i
fakti~ki nema pri~ina apsolutno za nikakva kriza.
Jas bi sakal gospodine Vejseli da ve pra{am ne{to, dokolku mo`ete da odgovorite,
dobro, dokolku ne, ne mora da odgovorite, me|utoa sakam da ve pra{am. Da ve pra{am koja e
pri~inata, poto~no zo{to seu{te vo Republika Makedonija vo odredeni regioni, a vie znaete koi se tie
regioni se {etaat seu{te lu|e so crni uniformi, so oru`je na ramoto, so oznaka na U^K itn. Koja e
pri~inata {to posle implementacijata na Ramkovniot dogovor otkako e potpi{an seu{te ni se {etaat
takvi lu|e? Ako toa vie gi tretirate deka se toa samo kriminalci, zna~i osnovnata pri~ina ne mo`e da
bide samo kriminalot, tuka ima i nekoi drugi pri~ini. Gospodine Vejseli, vo vesnikot Globus ima eden
natpis koj ne e lo{o da go pro~itate kade {to taa struktura koja {to se {eta so uniformi vo tie regioni
ka`uva deka voop{to ne veruva nitu vo PDP, nitu vo DPA, nitu vo DUI. Ednostavno ve tretira za
predavnici i sosema ima drugi barawa od Republika Makedonija. Sega {to treba nie so tie lu|e da
pravime, bi ve pra{al, koga osnovnata zalo`ba mu e sosema ne{to drugo. Ne e politi~ki marketing
VMRO-DPMNE {to bara so informacija, tuku e tokmu toa da se otvorat ovie problemi i da gi
slu{neme i od va{ata usta i od drugite ovde pratenici albanci, da vidime {to nudite vie kako da se
spravime so ovaa kriza koja postojano i vo kontinuitet se javuva. Zna~i, nema nitu ONA, nema nitu
ANA, tuku postoi samo U^K. Taa e osnovnata teza. Dajte da ve slu{nam nekoga{ vo toj pravec da
diskutirame, eve, {to da napravime so tie strukturi. Jas znam deka Vladata }e prezeme toa {to i go dava
i Ustavot i sé, me|utoa koga ve}e povikuvate na tolerancija, dajte zaedni~ki da gi anulirame tie grupi.
ABDULADI VEJSELI:
Gospodine Karaxoski dokolku so vnimanie go sledevte moeto diskutirawe, toa be{e
edna mnogu seriozna diskusija vo funkcija za izlez od ovaa situacija vo koja se nao|ame. Dali znaete
koj gi izvlekuva tie lu|e koi {to se vo uniforma. Nad 80% od lu|eto vo tie uniformi ne se vo tie
institucii. Vo ovoj Parlament bevte vie koi {to ne go glasavte zakonot za procedura koj {to e del od
Ohridskiot dogovor koj {to go potpi{avte i vie kako politi~ka partija i eden od nositelite na vlasta vo
taa Vlada. I dokolku ima opstrukcii od va{a strana za partiski interesi, za politi~ki interesi, da znaete
I/32.-
deka }e sozdadete nezadovolstvo kaj narodot, kaj drugiot narod. Treba da bidete povnimatelni, da
bidete mnogu pootvoreni, da bidete lu|e koi {to navistina }e se obidete da dadete maksimalen pridones
vo implementacijata na Ohridskiot dogovor za da mo`eme da izlezeme od ovaa situacija vo koja denes
se nao|ame.
NIKOLA POPOVSKI:
Dali se soglasuvate so ogled deka nema mnogu diskutanti, da rabotime bez pauza ako
stigneme eventualno do 14 ~asot, da prodol`ime do 14,30 ili do 15 ~asot i da zavr{ime so sednicata.
(Se soglasuvaat).
Za zbor se javi g. Ismet Ramadani.
ISMET RAMADANI:
Po~ituvan pretsedatele, po~ituvani kolegi, po~ituvani ministri,
Iskreno da vi ka`am, znam deka mo`ebi malku e odvi{no, zatoa {to sli~nite stavovi koi
gi imame jas i mojot kolega so ogled na faktot deka proizleguvame od istata partija, mo`ebi nema
potreba i jas da govoram. Me|utoa, malku e interesno deka nie namerno mo`ebi ostavivme da govorime
pri kraj, duri mislej}i deka }e bideme posledni so cel od site onie diskusii, site tie informacii da
zememe eden soodveten kurs so cel od ovaa sednica da izlezeme so toa {to }e imame podobra,
odnosno }e mo`eme da o~ekuvame podobra bezbednosna sostojba vo Republika Makedonija. Me|utoa,
gledam deka i koga terame edna vakva linija pri diskusiite, linija koja {to treba{e da bide opipliva za
site. Od samiot po~etok se pla{am deka ona {to jas }e go ka`am, na samoto ona {to jas }e go ka`am }e
ima repliki, so samiot fakt deka mo`ebi sme razli~ni i pripa|ame na razli~ni partii. No, jas }e ka`am
odredeni raboti na malku pohrabar na~in, iako mo`ebi znam deka }e bidam pogre{no protolkuvan kako
tuka, taka i nadvor. No, bi sakal da ja ka`am slednata vistina. Dobro e {to se pokrena inicijativa od
strana na VMRO-DPMNE parlamentarnata grupa da se razgovara za bezbednosnata sostojba vo
Republika Makedonija. Treba{e edno takvo ne{to i taka da se napravi, ne deka ne ja prifa}ame
informacijata, ne ja prifa}ame kako takva, zatoa {to tamu na taksativen na~in se naveduvaat rabotite,
me|utoa ne mo`e da go prifatime mo`ebi do kraj da gi prifatime komentarite koi se davaat, koi se
I/33.-
politi~ki oboeni i partiski oboeni. A inaku dokolku nekoj e zagri`en od ona {to se slu~ilo vo ne znam
kolku slu~ai, bilo toa da se eksplozii, ubistva, ranuvawe, bombi itn, toga{ najmnogu dokolku nekoj e
zagri`en, toga{ najmnogu sme zagri`eni nie od PDP i najmnogu se zagri`eni albancite so samiot fakt
kade se slu~eni tie i kako se slu~ile. Me|utoa, isto taka golema vistina e deka nie pretstavnici na
politi~kite albanski partii treba{e i mo`ebi treba na poseriozen na~in mo`ebi da razgovarame koga
konstatirame deka imame vakvi situacii. I ne e dobro mo`ebi vo edna vakva postkonfliktna situacija i
da se razlikuvame mnogu vo na{ite koncepti i vo na~inot na deluvawa. Zamislete nie sega sme vo edna
vakva situacija. Nekoj e za integracija, nekoj e za podelba, nekoj e za federalizacija, drugi pak treba da
se posrednici me|u niv. Duri sega ve}e sme gi negirale site onie pra{awa koi ni gi postavuvaa i onie od
me|unarodniot faktor, zo{to vie ste napravile tolku mnogu partii albancite koga ne se razlikuvate vo
va{ite koncepti. Me|utoa, kako {to odminuva vremeto vo ovaa postkonfliktna situacija izgleda deka
ima mnogu razliki i vo konceptite. I dokolku nie ne napravime pogolemi napori kako politi~ka partija,
albanska politi~ka partija da gi usoglasime na{ite koncepti koga se raboti za ona deka treba da
sozdademe uslovi za op{t prosperitet na albancite vo Republika Makedonija, jas mislma deka tuka
direktno treba da se obvinat mo`ebi malku i politi~kite lideri koi ne razgovaraat malku pove}e,
poop{irno za ovie temi i nezadr`uvaj}i se na nekoja megalomanska visina. Nie treba mnogu podobro i
pobrzo da go definirame kriminalot, zna~i, prvo, nie albancite da go definirame nego, zatoa {to pred se
toj pretstavuva {teta za nas i toa go poka`uva na{eto sekojdnevie. Dokolku vo ovaa informacija i vo
mnogu informacii koi gi poseduvame nie, od niv proizleguva deka mnogu albanci se ubieni posle
konfliktot, toga{ ne mo`eme nie da ostaneme, da ne se ~uvstvuame odgovorni kako pratenici, kako
lideri na politi~ki partii itn, zatoa {to albanskoto naselenie tuka vo Makedonija taa odgovornost prvo ja
bara od nas, a potoa ja bara i od instituciite vo koi deluvame. Kriminalnite grupi nesomneno treba nie
samite da im gi zememe politi~kite aduti i da vidime koj im dava politika poddr{ka i da ka`eme to~no
kakov e, dali e dobar, ili ne e dobar. Albanskiot narod koj ni go dade svojot glas se razbira prvo
najmnogu na toj, a potoa i drugite politi~ki partii toa go bara od nas albanskiot narod ne dozvoluva, na
kogo i da mu tekne tamu da zeme pu{ka i da re~e, jas go pravam ova vo ime na albanskiot narod ili jas
go pravam ona vo ime na albanskiot narod. Legitimitetot treba negde da se dobie vo site demokratski
op{testva legitimitetot se dobiva na izbori, koga se dobiva legitimitetot se prezema i odgovornosta,
I/34.-
koga se prezema odgovornosta normalno deka onie koi {to se najodgovorni treba da gi sprovedat
rabotite taka kako {to treba. VI/1,-SS/LJ
ISMET RAMADANI: (PRODOL@ENIE)
Dokolku za edno politi~ko deluvawe, ne~ije politi~ko deluvawe na nekoja
grupa, {to mo`e da e nedefinirana, oficijalnata politika na Albanija ima svoj
stav {to ne e vo nivni prilog, politi~kiost javen stav na Kosovo e isto taka {to e
stav protiv niv, i oficijalniot stav na najgolemiot del na albanskite politi~ki
partii vo Makedonija e protiv niv, isto taka, a dokolku i me|unarodniot faktor koj
e potpisnik na Ramkovniot dogovor se sprotivstavuva, toga{ nie treba nesomneno
jasno i silno da mu ka`eme na albanskiot narod koja e perspektivata na Albancite
tuka vo Makedonija. Tuka treba mnogu jasno da se definiraat rabotite. Toa treba da
go napravime nie. Toa e na{a individualna, partiska odgovornost, duri i
nacionalna odgovornost tuka vo Makedonija.
Nie odevme me|u glasa~ite. Tie koi sakaa dojdoa so nas, tie koi ne sakaa ne
dojdoa. Nemame {to da pravime, iako ne se raduvame na toa. Nie gi zemavme porakite
od elektoratot i, spored mene, najverificirana, najiskrena poraka e onaa {to
doa|a od gra|anite koi ja pre`iveale krizata, koi minale niz vojnata, niz
konfliktot. Tie velat i vo ime na decata i `enite i starite, velat deka pove}e ne
sakaat konflikt, ne sakaat vojfna. Toa e vistinata. So ogled na toa deka takva e
vistinata, taa rabota treba samite da ja definirame, a potoa, treba da se navratime
na toa {to treba da go napravime.
Nie imame lu|e od porane{nite strukturti na ONA za koi e vistina deka treba
da se posveti pogolemovnimanie, odnosno na nivnata resocijalizacija. Veruvajte
deka traumite postojat. Na edno meto kade {to se vojuvalo, kade padnale iljadnici
granati, veruvajte deka tamu ne e mo`no lu|eto da izlesat bez traumi. Toa treba da
I/35.-
go zaklu~ite i od toa {to samite go ~itate. Posle 30 i pove}e godini od vojnata vo
Vietnam, vo Amerika seu{te ima lu|e {to se pod traumi od taa vofjna. A, Amerika za
niv ima anga`irano celi ekipi traumatolozi, psiholozi, psihijatrii, i neznam {to,
kakvi se ne drugi insitucii, rabotele i se anga`irale za niv. No, i den deneska ne
mo`at da gi donesat da gi vratat na samite sebe si. I, ovoj aspekt treba nie da go
imame predvid. Ne treba sekoga{ da trgnuvame apriori od toa kade se javuva eden
problem. Toj treba da se neutralizia i da se likvidira. Duri, vo odnos na toa {to
zna~i Helsin{ka doktrina za ~ovekovi prava i drugi raboti. Toa ne se dozvoluva na
toj na~in da se pravi.
Problemati~niot ~ovek, kriminalecot treba da se zatvori treba da se izvede
pred liceto na pravdata. Ne tuku taka da se ubie ~ovekot kako {to be{e slu~aj so
Brest. Vie gledate deka nie ne sme na stranata na onie koi imaat kriminalno dosije.
Me|utoa, ne sme i so onie koi apriori na izbrzan na~in odlu~uvaat so razni formi,
prvo da go koristat sredstvoto za likvidacacija, pa duri potoa sredstvoto na
zatvorawe, sudewe itn. Ima poedinci {to navistina treba prvo da se le~at, a ne
vedna{ da se zatvoraat. Mo`e bi prvo treba da se izle~at pa potoa da se zatvori.
Ve uveruvam, deka toj ~ovek kogo tolku ste go krevale, toj treba dsa se le~i. Treba da
go fatite toj ~ovek i da go le~ite. ako sakate veruvajte, ako ne sakate ne veruvajte.
Jas znam deka daleku, koi ne ste go videle i ne ste razgovarale so nego, ne go znaete,
mislite deka koj znae {to, me|utoa, koga razgovarate so nego gledate deka toa e toa
{to treba pred se da se napravi so nego. Potoa.
ONA ve}e ne postoi. Taa be{e demobilizirana. Imame lu|e na ONA koi tuka
deneska se prateniic vo ovoj parlament. Toa se na{i kolegi. Jas mnogu sakav da
veruvam deka policijata nema da bide taa istata {to be{e vo tekot na konfliktot.
Taa vojska, istata vojska {to be{e vo tekot na konfliktot. Dokolku ONA se
demobilizira, policijata treba da se reformira, transformira, usovr{i i da stane
moderna policija. Toa go barame nie. Go bara me|unarodniot faktor. Ovie obidi se
pravat, me|utoa, izlgeda deka se odi mnogu zabaveno. Odrtedeni strukturi {to se
I/36.-
ostanati tamu izgleda ne gi po~ituvaat tie reformi i tie transformacii. Zatoa ni
nanesuvaat {titi od vakva priroda {to go zagrozuvaat celoto naselenie, ne
zagri`uva nas, ja zagrozuva na{ata idnina.
Ne mo`e da se opravda, dragi moi kolegi, od raznite makedonski, albanski,
turski, vla{ki, srpski partii, kolku {to se ovde, ne mo`eme i natamu da
tolerirame protiv naselenieto da se upotrebuvaat divi zredstva, taka da re~am,
toa se vistini. Protiv niv se "Crveniot krst" i drugite me|unarodni organizacii.
Veruvajte deka nema nikakva laga. Sakam da Vi ka`am deka seu{te, seu{te ima
policajci koi maltretiraat na eden `ivotinski na~in. Bez ogled dali e biv{
pretstavnik na ONA, no sepak mislam deka stanuva zbor za yverski nastap. Dokolku
toj policaec komu e dadena zada~a da dojde do edna vistina, bez ogled, za edna
eksplozija, ili pak za ubistvo, za edno ranuvawe, ne e vo sostojba na civiliziran
na~in i so negovoto u~ili{te {to go ima da dojde do vistinata od onoj kogo go
uapsil, da dojde do vistinata na civiliziran na~in. Za nego nema mesto vo ovaa
policija.
Bidej}i tie situacii potoa na eden veri`en na~in proektiraat situacii koi
{to, zna~i begaat od policijata da ne padnat vo nejzini race bidej}i }e mu bide
stavena vre}a na glava, }e bide maltretiran, i na krajot koga }e izleze pred sud, toj
e polovina ~ovek.
Zatoa se formiraat, veruvajte, od seto ona {to go imam videno po teren deka
postojat mali ili malku pogolemi grupi {to rabotat na pru`awe otpor od ovaa
priroda. Na krajot, dali }e doneseme nekoja izjava, dekalracija, no na krajot da se
stavi kraj na na~inot na dejstvuvaweto na nekoi individui vo policijata, li~nosti,
poedinci vo policijata, se dodeka ne go donese, ne potvrdi sudot deka e toj vinoven.
Koga stanuva zbor za bezbednosta, egzistencijata na dr`avata, dozvolete mi
da go podigneme nivoto na odgovornosta i da gi nadmineme, da go zaboravime
anblemot na partijata. Na ova mislam deka aludira{e i kolegata Vejseli. Jas znam
deka odgovornosta, sakale ili ne Vie od pozicijata, zna~i vie imate pogolema
I/37.-
odgovornost. No, jas znam i edna rabota deka za vakva situacija ne mo`e da bideme
nedogovorni i nie od opozicijata. Ne mo`eme da bideme bez ogled dali sme
makedonci, albanci ili ne{to drugo Bez ~uvstvo na odgovornost ne mo`e da bideme.
bidej}i, dokolku vo vakva situacija nie sme na ~elo na destruktivnosta, jas go imam
toa ka`ano na sredbite {to gi imav od Ara~inovo pa natamu, videte, vo momentot
koga }e vidite eden pripadnik na edna sprotivna partija vo svojata politi~ka
struktura deka ima lu|e koi se mnogu oslepeni, zaslepeni vo Vladata i sakaat da
dojdat do vlasta so bombi, so eksplozii, so mini, veruvajte begajte, napu{tete ja taa
partija. Jas vi velam napu{tete ja taa partija, dajbo`e da ne e taka, mo`ebi i ne e
taka, no istoto mo`am da go ka`am i na pozicijata. Na nitu eden na~in, apriori so
likvidirawe i neutralizirawe da ne se obidat i da ne mislat deka taka se dr`i
vlasta.
Treba da se vospostavat nekoi korelacii {to treba da bidat pocivilizirani.
Razgovori na onie sredbi pozicija-opozicija, makedonsko-albanska ili pak drugite
nacionalni zaednici. Imam vpe~atok, deka konkurencijata preminujva vo
neprijatelstvo nekoga i me|u politi~kite partii. Ni{to ne ste podobri nitu vie,
politi~ki partii so makedonska provinijencija, a i nie ne sme ni{to podobri vo ovoj
slu~aj. Ja preminuvame onaa crvena linija, neprijtelstvoto me|u sebe i seto toa
natamu se reflektira kaj gra|anite. Vedna{ tamu se zodava edna neperspektivnost
kaj mladite lu|e koi sakaat perspektiva i se stavaat vo pozicija, a i taka se vo edna
lo{a sostojba, a nie, na krajot na krai{tata, dokolku ne najdeme na~in da im dademe
nade` koga imame 400-300 iljadi nevraboteni, bez perspektiva, nie navistina
tro{ime mnogu na razni formi da se deklasirame eden so drug upotrebuvaj}i
re~nici {to ne treba da gi upotrebuvame. (Pratenikot po`nuva da govori na
makedonski jazik)
Primerite vo svetot doka`aa deka dobro~initelsetvoto, odnesuvaweto,
korektnosta, a mo`e bi i kon najekstremnite grupi, poka`ale dobri rezultati.
Denovive, preokupiran so sostojbata, nestabilnosta, bezbednosnata sostojba, vo
I/38.-
nekoi momenti, mo`e bi ste slu{nale "Drugiot pat" od Hernano De Soto kade {to
zboruva za Peru. Vo isto vreme tamu imate "the shining path" i imate " a nother path".
Me|utoa, ova od Hernando De Soto {to e napi{ano, a toj bil ~elnik tamu na nekoja
institucija, so metodi, ekonomski, socijalni, uspeal da go pridobie mnozinstvoto od
narodot i na eden fin, sofisticiran na~in, izvinete, (prodol`uva da govori i se
izvinuva na albanski jazik), podobro me razbirate, no eve mo`am i mislata da ja
zavr{am na makedonski, voop{to ne mi pre~i, na eden sofisticiran na~in se borel
protiv toa {to e krajno ekstremno, toa {to e krajno opasno za dr`avata, za nacijata
pa i za se.
Tuka mi e zborot, zna~i seko{ postojat formi, (reakcii od pratenicite vo
odnos na toa {to pratenikot prodol`i da zboruva na albanski jazik) no nema
problem, nie albancite tolku sme tolerantni vo odnos na jazicite, Vie ne slu~ajno
znaete albancite, nema albanec koj ne govori ~etiri-pet jazici, ne e nikakov
problem. Seriozno velam.
No, ne zagri`uvaat nekoi raboti {to paralelno, zna~i odnosot na vojnata vo
odnos na borbata protiv kriminalcite i ona {to ni se slu~uva vo Makedonija.
Videte, mene mnogu me zagri`uva posle sredbata me|u Anglija i Makedonija,
fudbalskata sredba od eden sportist koj nikoga{ ne se zanimaval so politika, eden
igra~, eden fudbaler, crnomurest, Xejms, ni isprati eden pozdrav zaradi {to nie
treba da bideme mogu zagri`eni. Videte {to ni re~e - imate mnogu lo{a edukacija,
vospituvawe, nemate obrazovanie i vospitanie kako treba. Za ova nie treb da
bideme zagri`eni bidej}i kriminalnata struktura nema znaci od koja nacija e.
Kriminalecot e kriminalec. Za mene ne postoi grafa za nacionalnost. Jas vedna{
bi ja izbri{al taa grafa. No, seriozno toa mnogu me zagri`uva. Ne mo`am da da ne go
spomnam Bitola. Neznam dali e tuka mojot kolega Spiro od Bitola, na mnogu
miroqubiv na~in, poradi konverzacijata {to ja imame me|u sebe, komunikacijata,
dobro e i vie ako pratenici od Bitola, seriozno e mnogu dobro da razgovarate tamu
so tie srukturi na lu|e. Mnogu mali deca imaa svoi plakati, paroli, od najmalite.
I/39.-
Toa {to najmnogu me zagri`uva e deka tamu bea prisutni site generacii. Ima{e lu|e
od site generacii. Mali deca, malku povozrasni, polovite i vozrasta bea izme{ani.
I tie iska`uvaa paroli, izvikuvaa paroli {to ni se povtoruvaat od pred nekoku
godini. Paroli, koi {to jas ne velam, koi se istovetni, no, kade {to nie albncite
samite treba da gi, ima raboti kade {to albancite sami treba da gi ras~istat
svoite raboti, no ima nekoi raboti kade {to vie, navistina, treba mnogu pove}e da
razgovarate. Ne vi velam da odite i da gi upasite tie tamu. No, jas velam odete i
razgovarajte so niv. Razgovarajte so niv, bidej}i edno ubeduvawe, edno odnesuvawe
nivno, politi~ko koe {to ne e prifatlivo. Vie znaete deka vo prv red ne iritira
nas kako albanci. Kako vtoro, albancite ki `iveat vo toj grad, vo Bitola i
okolinata, amblemi, za koi {to sepak ako re~eme, mo`e bi se istoriski pozitivni.
Za nas, sepak, Bitola e grad {to pripa|a na Makedonija. Ne e nekade na nekoe drugo
mesto.
Zatoa e podobro nie samite ili samite da razgovarate i na nikoj na~in da ne
dozvolite da vi se onevozmo`i edno ustavno pravo, pravo na albncite koi tamu se
mnogu korektni, jas mnogu dobro gi poznavam i tie vo krespodencija i konverzacii, vo
razgovori so makedoncite sekoga{ se mnogu korektni. I, koga na niv im se pravi ova
{to im se pravi, veruvajte deka se samohrani anahroni~ni tenzii. Im dava argumenti
na onie koi vo svoite glavi imaat anahroni~ni idei.
Rabotite vo ovaa nasoka. Jas gledam i vo Skopje povtrono ne{to se slu~uva. Da
re~eme ima manipulirawa. Navistina mi e `al, doa|a edna `ena koja {to mo`ebi
ima problemi vo svoeto doma}instvo i sega koga gleda mediumite i go dobli`uvaat
mikrofonot, taa ispoluva ogin, otrov, no celiot toj otrov dokolku gi zarazi
generaciite, jas znam deka toa e mnogu lo{o.
Mo`ebi nekoj }e re~e, znam, deka ovoj ne masira. No, veruvjte ovie moi nastapi
i nastapite na moite sopartijci {to se slu~uvaa vo ovoj parlament, mo`ebi nekoga{
i ne bea zemani tolku seriozno. I, deneska, koga govori so edna politi~ka mudrost,
po se izgleda gubi i na izbori. Jas dobro go znam toa. No, od izkustvo velam vo ovoj
I/40.-
parlament ima polemiki i mnogu pote{ki so nekoi pratenici, za koi sega mnogu
retko gi gledam, a me po~ituvaat. Toa se makedonski pratneici. I jas, vo nemo`nost
da bidam vo situacija nivoto da im go vratam im rekov - nemojte, nemojte da bidete
toku ekstremni i nemojte da navreduvate bidej}i sledniot pat narodot nema da Ve
izbere. Veruvajte, tie pove}e ne se pratenici. Nivniot narod u{te edna{ ne gi
izbra. Samiot elektorat ne gi izbra niv.
Zatoa, jas se nadevam deka na krajot od ovaa debata poleka, poleka, }e se
orientirame tamu kade {to treba da se dvi`ime. Sekoja institucija da ja izvr{i
svojata rabota na profesionalen na~in, po mo`nost na poprofesionalen na~in,
imaj}i gi predvid site ovie sugetii i na gra|anite da im go vratime mirot, na eden
na~in da im dademe mo`nost tie i natamu da baraat od nas mnogu pove}e da se
realiziraat nivnite ekonomski i socijalni proekti i tie da ne gubat mnogu nervi i
energija so nas, baraj}i od nas mnogu pogolema bezbednost, tuku da baraat
realizirawe na proekti {to sme im gi vetile.
Se nadevam deka so mojot nastap i jas pridonesov da imame edno
razdvi`uvawe, edno podobro dvi`ewe imaj}i gi predvid site onie negativni raboti
od strana na vlasta, od pozicijata, od na{a s trana kako poedinci, zna~i da se
nadmineme sebe si, da nadmineme partiski tesnoumija tie se na{i programski
opredelbi, no nie u{te edna{ gi iskrivuvame.
VII/1.-DV/ND
AGRON BUXAKU:
Za replika se javuva gospodinot @arko Karaxoski.
@ARKO KARAXOSKI:
Po~ituvan gospodine Ramadani,
I/41.-
Ne e novina koga ve slu{am od govornica.Navistina zboruvate vo eden takov
stil i sekoga{ ni upatuvate odredeni signali deka treba mnogu da se raboti za
zaedni~kiot `ivot, vo pravec na tolerancija i tn, i seto toa e dobro.
Sega ovde ni upativte edna zabele{ka deka mnogu pove}e treba da storime vo
pravec na ona {to se slu~uva vo Bitola, da odime da razgovarame, bidej}i tamu
albanskata populacija e iritirana od odnosot, kako {to vie ka`avte na ona {to
tamu se slu~uva, spomnavte mali deca i tn.
Me|utoa, jas gospodine Ramadani moram i vas ne{to da vi signaliziram, a toa
e deka ne se samo albancite tie koi se iritiraat, tuku i makedoncite isto taka se
iritiraat so odredeni postapki na albancite i tokmu tuka e problemot za koj ovde
diskutirame.
Jas }e vi poka`am samo edna slika, eve, ako imate prilika da ja vidite,
poznata slika na javnosta. Toa se dve deca so krenata raka i dva prsta vo vid na "V"
koja slika mnogu ~esto se gleda vo RM, isto taka e problem koj vo kontinuitet se
slu~uva kaj albanskata populacija i toa kaj decata. Zna~i toa, isto taka go iritira
makedonskoto naselenie, pa sigurno e apel {to vie ni go upativte da razgovarame, se
odnesuva i na vas, isto taka da razgovarate, osobeno so ovaa mlada populacija, deka
toa {to go pravat ne e vo red.
Isto taka, gospodine Ramadani sakam da ve potsetam i za edna druga rabota.
Imeno makedoncite, isto taka se iritirani koga na teritorija na RM seu{te se vejat
albanski znamiwa. Ne sum slu{nal od vas, pa i od eden albanec ovde da ka`e deka
so svoi razgovori ili so ubeduvawa, da gi ubedi tie lu|e tamu koi vejat albansko
zname, poto~no zname na tu|a dr`ava vo RM, deka toa sepak gi iritira makedonskite
gra|ani zatoa {to toa sepak e zname na tu|a dr`ava. Ajde pomognete vo toj pravec, pa
barajte toga{ analogno deka i makedonecot mo`e ne{to da stori vo kontekst na ona
{to sega ovde diskutirate. Zna~i obostrana e pri~inata. Koga se bara samo od eden
nema rezultati. Treba mnogu da se raboti, prvo vo sopstvenite redovi, posle da se
bara od drugiot.
I/42.-
AGRON BUXAKU:
Za replika se javi gospodinot Mavrovski.
SPIRO MAVROVSKI:
Do po~ituvaniot gospodin Ramadani, bidej}i se zboruva{e za Bitola i bev
spomnat, pa sakam da ka`am edna rabota:
Tenziite {to se sozdavaat vo Bitola, gi sozdava tokmu ovaa koalicija.
Nejzinata nekoordiniranost, nejzinoto nefunkcionirawe gi pravi tokmu tie tenzii
i problemi, a od druga strana se obvinuva opozicijata i tie deca {to izlegle na
ulica ili gra|anite koi gi poddr`uvaat.
Zo{to e seto ova? Eden minister vo Vladata na gospodinot Branko
Crvenkovski da donese odluka za koja ne znae ni toj ni Vladata i od druga strana
seto ova da bide taka manifestirano i da se obvini samo opozicijata koja treba da
razgovara so lu|eto, mislam deka vo najmala raka e nekorektno i deka na toa ne bi
trebalo da se sveduva seta rabota. Jas bi ka`al deka vo Bitola u~at i u~enici na
makedonski jazik i osmoodelenci koi zavr{ile i sega se zapi{ani vo site sredni
u~ili{ta vo gradot i nikoj od niv nema nikakvi problemi. Za sre}a mnogu od niv
bile i moi soo~enici, i denes moi kolegi so koi se gledame, razgovarame, isto kako
{to sme rabotele zaedno vo REK Bitola i vo drugite sektori vo gradot Bitola.
Zna~i ako rabotime na integracija a na toa treba da rabotime celo vreme. Site ovie
odluki {to se nosat se ~ista segregacija. Zna~i oddeluvawe na lu|eto i
eliminirawe od ponatamo{niot `ivot vo gradot Bitola i vo RM. Mislam deka toa
ne treba da se slu~i zatoa {to dobrite u~enici seto toa go pravat i vo makedonskite
paralelki.
Toa deka ovaa koalicija ne funkcionira, potvrduvaat i poslednite vesti od
Bi-Bi-Si, koga vo samata Vlada se bara pomo{ od nadvore{en faktor za da gi re{i
problemite, a nie ovde razgovarame ve}e tret ili ~etvrti den za tie problemi koj
{to nekoj tuka ne mo`e da gi znae i ne uveruva deka vladeeweto na ovaa koalcija e
I/43.-
vo red i deka }e donese rezultati. Kako ne{to mo`e da donese rezultati koga
samite me|u sebe ne funkcionirat. Toa ne e marketing. Toa e vistina.
[to ponatamu? Zatoa sme gospoda ovde da izvle~eme nekoi zaklu~oci i
profesionalno da se zavr{i cela rabota vo interes na site gra|ani na RM, bez
razlika na vera, rasa, pripadnost i pol.
AGRON BUXAKU:
Replika na replika ima gospodinot Ismet Ramadani.
ISMET RAMADANI:
Jas imam odgovori na replikata na dvajcata moi kolegi.
Koga ja po~nav diskusijata znaev deka }e ima i drugo razmisluvawe. Me|utoa,
mo`ebi ne bev dobro razbran. Z
Jas u{te edna{ }e ka`am deka ima nekoi raboti {to nie albancite, pratenici
treba da gi napravime vo onoj del kade {to sme gi dobile glasovite i treba da gi
napravime taka kako {to treba.
Ima nekoi pra{awa koi se obvrska samo na pratenicite makedonci, so samiot
fakt {to elektoratot e takov, kade {to tie deluvaat.
Vo ovoj moment koga mu se obrativ na kolegat Mavrovski, samo go spomnav nego,
me|utoa, toa se odnesuva{e na site pratenici koi doa|aat od Bitola, i od pozicijata
i od opozicijata.
AGRON BUXAKU:
Za zbor se javuva gospodinot Tome Trombev.
TOME TROMBEV:
Po~ituvan potpretsedatele, po~ituvani ministri, dragi kole{ki i kolegi
pratenici,
Jas na po~etokot bi sakal da mu odgovoram na gospodinot Ismet Ramadanivo
odnos na negovata teza {to ja ka`a od parlamentarnata govornica deka Bitola
I/44.-
nikoga{ ne bila zatvoren i ksenofobi~en grad. Bitola sekoga{ bila otvoren i
kosmopolitski grad. Ova {to se slu~i ovie denovi, za `al e poradi gre{nata
zakonska upotreba, od strana na Ministerstvoto za obrazovanie i gre{nite zakonski
principi vrz koi {to se otvori paralelkata. I bitol~ani reagiraa taka kako {to
reagiraa.
Me|utoa denes sme tuka na sednica, po Informacijata za bezbednosnata
sostojba i jas bi sakal da ka`am nekoi moi viduvawa vo vrska so toa.
Pove}eto gra|ani vo dr`avata denes se zagri`eni za svojata bezbednost i
denes mo`eme da debatirame do beskraj, dali Vladata saka ili ne, znae ili ne,
mo`e ili ne, mo`e ama ne saka, saka ama nemo`e, znae ama ne saka i tn. i tn. Potoa
mo`eme da pravime frustrira~ki pres konferencii i na najvulgaren na~in bez
razlika kakov predznak poseduva politi~kata partija, da se obiduvame da
zarabotime po nekoj poen vo javnosta, ili da go podobrime li~niot ili partiskiot
rejting. Denes, bez razlika dali se upateni ili ne, nekoi od, barem naizgled
seriozni politi~ari, najneodgovorno se vpu{taat vo dnevno-politi~ki i najblago
ka`ano diletantski, kvazi bezbednosni analizi i kritiki. Me|utoa press
konferencii i licemerni deklaracii i paroli, ne pomagaat.
Ona {to nedostasuva, za `al, najverojatno od objektivni pri~ini, Vladata ne
uspea da go objasni, da i go poka`e na javnosta i da go potencira, e tokmu razlikata
na dejstvuvaweto na ovaa Vlada od prethodnata, vo dobro poznatite nastani od 2001
godina.
Jas }e se obidam da iznesam svoe vidiuvawe na ovie razliki so akcijata vo
Brest, odgovaraj}i voedno i na nekoi diskusii na opozicijata. Imeno, ovaa vlast, po
prethodno dobro podgotveno me|unarodna poddr{ka po iscrpuvawe na site mo`ni
politi~ki re{enija direktno na terenot so lokalnite politi~ki avtoriteti,
reagira{e kako dr`ava i na sopstvenata teritorija, so legitimni organi, poto~no
vojska i policija, razbi edna od mnogute teroristi~ki ili vooru`eni bandi,
kriminalci, imenuvani spored NATO terminologijata.
I/45.-
Site dobro pametime kako reagira{e minatata Vlada, dali voop{to nekogo
razbi, kade ja dovede dr`avata na me|unaroden plan i tn.
Vo tie momenti koga nekoi od dene{nite opozicioneri besneeja vo nacionalna
histerija, osven {to zagubija kontrola vrz edna tretina od teritorijata, uspeaja da
ja dovedat dr`avata na rabot na me|unarodna izolacija po primerot na Milo{evi}.
Nekoi od minatata vlada zaboravaat deka vo Tanu{evci na po~etokot bea 15
lu|e potoa stanaa 30, a vooru`eniot konflikt go zapo~naa duri 60-tina vooru`eni
pripadnici na denes rasformiranata ONA.
Nekoi od minatata vlada zaboravaa deka se dele{e avtomatsko oru`je bez
nikakva evidencija i nadvor od bilo kakvi zakonski ramki i proceduri, no toga{ toa
se prave{e strogo po nacionalna i partiska osnova. Minatata vlada ne samo {to ne
gi apse{e teroristite, tuku naprotiv, so nekoi od niv trguva{e, a se dogovara{e i za
gradewe na zidovi i drugi gluposti.
Potsetete se na incidentot koga vo zaseda neposredno pred seloto Ara~inovo
be{e izre{etana patrola na MVR vo koja zaginaa trojca pripadnici na MVR.
Potsetete se na Vejce koe nas bitol~ani te{ko ne pogodi so odzemenite mladi
`ivoti. Dali denes postoi konkretno osomni~en storitel. Dali denes istragata e
zatvorena i kakvi se rezultatite od istata.
Za razlika od toga{ MVR za bombite postaveni na selskiot pat vo Sopot, od
koi zaginaa NATO vojnici, uapsi pove}e osomni~eni i za istite se vodi istraga so
dokazen materijal i se ostanato {to e potrebno za da se sprovede postapka {to
zali~uva i prilega na edna dr`ava.
Prethodnata vlada nikoga{ ne reagira{e tuku direktno vletuva{e vo novi i
novi me|upartiski pazarewa, za na krajot od takvoto vulgarno vladeewe da izbie
seriozen etni~ki konflikt so koj se zagrozi opstanokot na na{ata zaedni~ka
tatkovina, zaedni~ka duri i so lu|eto koi denes sakaat da gradat zidovi, sakaat
vojna, ili pak so onie koi jas li~no gi smetam za najopasni, a toa se nekoi od
gra|anite koi smetaat deka treba da sledi vtoro poluvreme.
I/46.-
Ovaa Vlada, bez razlika na u~inokot sepak reagira{e na teroristi~kite,
kriminalnite ili asocijalnite bandi i grupi. Dali treba{e, kako i koga treba{e e
predmet na ekspertska diskusija. No, ona {to e najva`no, dr`avata reagira{e.
Koalicionata raspravija na SDSM i DUI, dokolku se gleda partiskiot
interes, e {tetna sostojba, no za dr`avata e ~ekor napred, gledano od pozicija koja
ja nasledi od prethodnata vlast. DUI i SDSM ne se raspravaat za toa dali trebalo
da se reagira ili ne. Vo toa sme edinstveni. Koalicionite partneri debatiraat za
nijansi i na~ini na re{avawe na vakvite krizni sostojbi.
Dodeka se slu~uva{e zaguba na dr`aven integritet i teritorija VMRO-DPMNE
i DPA prodavaa fabriki, dodeluvaa koncesii,nabavuvaa avioni i tenkovi i
normalno se podgotvuvaa ne da ja branat dr`avata tuku da ja podelat.
Vtor va`en segment na akcijata koja se izvede vo atarot na selata Brest e
faktot deka ne zagina nitu eden civil, nitu pak nekoj pripadnik na bezbednosnite
sili za razlika od nastanite vo koi zaginaa vo klasi~ni zasedi golem broj na
policajci i vojnici rakovodeni od katastrofalnoto ministiruvawe na Qube
Bo{koski.
Tret va`en moment koj pred javnosta treba dopolnitelno da se potencira e
{to so ovaa akcija ne se sru{i nitu edna semejna ku}a niti edno u~ili{te, ili
verski objekt.
Seriozen napredok i dokaz deka ovaa vlast e seriozna e faktot {to
policijata napadna legitimni celi. To~no se znae kogo, kade i koga policijata se
obidela da go li{i od sloboda za da odgovara pred zakonite na ovaa dr`ava.
Se postavuva pra{aweto, dali treba{e pobrzo, me|utoa, za da se dade
odgovorot se postavuva i dopolnitelnoto pra{awe. Dali treba{e da se reagira, bez
izgradena me|unarodna pozicija so rizik {tetite da bidat daleku pogolemi ili pak
po pametot na opozicijata da se sru{e{e celo selo, da se zapalea desetici semejni
ku}i ili da se zapaleja verski objekti kako vo sli~ni krizni momenti vo tekot na
tekovnata 2001 godina.
I/47.-
Zatoa, potrebno e mnogu pove}e vnimanie i trezvenost od site nas prisutni vo
Parlamentot no pred se i od ministerot Hari Kostov, vo spravuvaweto so vakvite
zategnati i za bezbednosta rizi~ni situacii.Go razbirams pritisokot koj se vr{i
vrz ministerot za vnatre{ni raboti, no toj ne smee da dozvoli nekoi novinari ili
nekolku nezreli opozicioneri da go otrgnuvaat od serioznosta koja ja ima poka`ano
i doka`ano. Dali nekoj e kriminalec ili ne, ili dali e amnestiran ili pak dali
seu{te obvinet e problem pred se na sistemot i dr`avata pa duri potoa na SDSM
ili bilo koja partija, a u{te pomalku na bilo koj politi~ar zasebno. Koga se raboti
za bezbednosniot sistem, zaboravete go DPMNE i SDSM, DUI i DPA, toga{ se raboti
za temelot, za integritetot na ovaa dr`ava i toga{ se najneophodni konkretni i
brzi predlozi i pred se poddr{ka za re{avawe na problemite.
Voedno, sakam da istaknam deka e potrebno da se nadgradi postojniot sistem
na bezbednost so {to bi se podgotvila posebna strategija za prevencija od vidni
teroristi~ki ili bilo kakvi vooru`eni krizi vo Republika Makedonija.
Denes, Republika Makedonija e dr`ava vo koja `iveat mnogu etni~ki
zaednici, razli~ni po kultura, tradicija i obi~aj i od tie pri~ini vakvata
prevencija e stolb na stabilnosta i idninata na ovaa dr`ava. Nie sme tuka odbrani
120 pratenici, sa da gi pretstavuvame dvata milioni gra|ani. Potrebno e jasno i
glasno da gi ras~istuvame problemite pa ako tie se kompleksni i zaradi toa ne
mo`at brzo da se ras~istuvaat sostojbite barem jasno da gi definirame problemite,
izvorite na tie problemi i da se podgotvime zaedni~ki, pred se, efikasno da gi
re{avame. Site nie ovde vo Makedonskiot Parlament sme dol`ni da rabotime i da
pomogneme gra|anite na ovaa dr`ava da `iveat podobro ili barem kolku mo`e denes
da se ka`e podobro, no sepak mislam deka bez razlika koj od koja prateni~ka lista
doa|a ili etni~ka zaednica seedno, nie pratenicite site do posleden sme obvrzani
namesto {to gi pani~ime i pla{ime gra|anite da se obideme da im dademe tolku
neophodnata doverba i nade`.
I/48.-
VIII/1.- RD/ML
TOME TROMBEV: (prodol`enie)
No zatoa e potrebno mnogu rabota, hrabrost, znaewe, serioznost i maksimalna
odgovornost. Kone~no, nie pratenicite site do posleden za ta sme izbrani i za toa
ovoj narod sekoj prvi ni gi deli platite.
AGRON BUXAKU:
Za proceduralno se javuva gospodinot @arko Karaxoski.
@ARKO KARAXOSKI:
Gospodine potpretsedatele, vo imeto na prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE,
baram polovina ~as pauza do 13 ~asot, zaradi dopolnitelni konsultaci, osobeno po
izlagaweto na gospodinot Tome Trombev.
AGRON BUXAKU:
Objavuvam pauza do 13 ~asot.
(Po pauzata prodol`uva so pretsedavawe gospodinot Nikola Popovski,
pretsedatel na Sobraniet).
NIKOLA POPOVSKI:
I/49.-
Ve molam da prodol`ime so rasprava.
Gospodinot Karaxoski bara proceduralno.
@ARKO KARAXOSKI:
Po~ituvan pretsedatele dozvolete mi da objasnam zo{to pobaravme pauza.
Kolegi pratenici, po~ituvani pretstavnici na Vlada.
Pobaravme pauza za da go izneseme sledniot stav, poto~no mora{e da se
navratime u{te edna{ na ona za {to voop{to deneska se raspravavme.
Mora da potenciram deka na{ata namera kako prateni~ka grupa be{e
blagorodna, nie sakavme da inicirame edna rasprava, kako javnosta bi se zapoznala
so bezbednosnata sostojba vo Republika Makedonija.
NIKOLA POPOVSKI:
Gospodinot Karaxoski kako predlaga~bara zbor.
@ARKO KARAXOSKI:
Zna~i celta ni be{e blagorodna, sakavme javnosta da se zapoznae so
bezbednosnata sostojba, bidej}i i vaka i onaka ova e prv slu~aj taka Sobranieto da
diskutira po takva tema. Nie, vo sekoj slu~aj, kako partija koja pripa|ame na
opozicijata go smetavme i go pofalivme i sega go smetame kako dobar gest {to
Vladata prifati i dostavi edna takva informacija nie ovde da razgovarame i da
otvorime rasprava po odnos na bezbednosnata sostojba vo Republika Makedonija.
Isto taka, Vladata ne informira i pismeno so se ona {to e sodr`ano, vo
kontekst na ona {to se pravi i mora da vi ka`am, da potenciram deka na{iot
pristap od po~etok pa do sega be{e konstruktiven. Nie sakame da pomogneme i od toa
ne begame. Kolku mo`eme i kako mo`eme da pomogneme, smetam deka nekoi od
pretstavnicite na Vladata, osobeno ovie dvajca ministri koi {to gi gledam, mislam
deka ja sfatija porakata koja {to sakame da ja upatime. No za `al, mnogumina od
I/50.-
pratenicite, osobeno na parlamentarnoto mnozinstvo, o~igledno ne ja sfatija
porakata, a toa najmnogu se odnesuva na gospodinot Trombev. Edno da potenciram
kako predlaga~ golku gospodine Trombev, a i sli~ni pratenici na gospodinot
Trombev, kolku god da sakate da ne imputirate, se ona {to se slu~uvalo i kako se
slu~uvalo, treba da ne zaboravite edna rabota: deka 15 septemvri e pominat, deka
Vladata edna godina ve}e raboti, deka se ona {to ni se slu~uva sega nikoj drug ne
mo`e da bide odgovoren, osven Vladata. Zna~i ne mo`e da bide vinovna opozicijata
vo nikoj slu~aj. Treba da go prifatite i faktot deka opozicijata dava pridones, nie
dadovme maksimalna poddr{ka na Vladata i toa se gleda i preku na{ite nastapi i
preku presovite {to gi davame, ka`avme deka treba da se spravi so seta ovaa
sostojba, deka nie }e dademe maksimalna poddr{ka. Edinstveno {to baravme toa bea
re{itelni akcii. No da ne zaboravime, u{te edna{ }e potenciram odgovornosta ne
le`i apsolutno na opozicijata, tuku isklu~ivo na Vladata. Za se ona {to se slu~uva
i se {to }e se slu~i vo idnina. No prema toa, nie ovde nekoj saka{e da ka`e deka
VMRO-DPMNE saka da pravi politi~ki marketing i zaradi toa insistira{e da bide
raspravata javna. Samo da ve potsetam deka vo momentot koga treba{e da se glasa
nema{e dvotretinsko mnozinstvo, taka da pratenicite nitu mo`ea da se izjasnat,
dali sednicata }e bide javna ili zatvorena. Me|utoa, nezavisno na seto toa smetam
deka gra|anite preku ovaa sednica slu{naa razni nastapi, bez razlika na site ovie
avodi {to gi iznesuvavte gospodine Trombev, nie }e go zadr`ime na{iot
konstruktiven priod za ovaa rabota i na~inot na koj {to nastapuvame. Zna~i, nema
da nasedneme na provokacii, nema da se zanimavame so toa {to bilo, }e se
zanimavame so ona {to sega e i {to mo`e da sledi. Samo kaj vas zagri`uva edna
rabota. Ako posle inspirativniot nastap na gospodinot Bu~kovski vo petokot koga
nastapi, dade odredeni signali kako treba da se razmisluva i kako treba da
prodol`i diskusijata. Jas ne znam sega koj ja pretstavuva Vladata. Fakti~ki, koj ja
pretstavuva va{ata politi~ka partija. Vie iznesuvate sosema podrugi raboti od ona
{to iznesuva{e gospodinot Bu~kovski. Ako cenite deka treba da se ispotemame
I/51.-
ovdeka i da se ispokarame za odredeni tezi, koi ne dr`at, taka daleku ne odime.
Nie vaka ili onaka mora da postigneme eden nacionalen konsenzus koga stanuva zbor
za bezbednosnata situacija vo Republika Makedonija. Vo taa nasoka i gospodinot
Bu~kovski zboruva{e. Sega vie ne go ru{ite toj pravec nie {to go zazedovme, go
ru{ite negoviot. Mislam ona {to se zboruva{e od ime na Vladata. Zatoa gospodine
Trombev, a i sli~ni na gospodinot Trombev jas samo bi apeliral kako predlaga~,
dajte da zboruvame so argumenti, dajte da zboruvae vo eden konstruktiven period,
mo`eme li da pomogneme vo razre{uvawe na ovaa sostojba, ili ne mo`eme. So
obvinuvaweto na opozicijata ne postignuvate ni{to. ]e ka`eme ponatamu, seta
odgovornost le`i na Vladata i ni{to drugo ne mo`e da bide poinaku. Bez razlika
dali }e imame uspeh ili neuspeh. Odgovornosta se znae kade e. Tolku od mene.
NIKOLA POPOVSKI:
Blagodaram. Gospo|a Bikovska.
Na kogo replika?
Mislev deka vo ime na site nastapi @arko. Dobro }e vi dadam.
Gospodin replika na Karaxoski.
TOME TROMBEV:
Jas nemam iluzii deka odgovornosta vo ovoj period od 15 septemvri, poto~no
od 1 noemvri minatata godina ja nosi ovaa Vlada, a normalno i koalicijata koja {to
ja sostavuva. Me|utoa jas ka`av svoe viduvawe za dobrite strani vo odnos na
sega{noto deluvaweto vo voenata akcija po Brest. Ka`av kako treba da se deluva,
deka ne treba da se ru{at objekti, deka sepak vo ovaa akcina nema{e ubieni
policiajci i ~lenovi od bezbednosnite sili i isto taka ka`av deka celata akcija
be{e poddr`ana od Me|unarodnata zaednica.
Vi blagodaram.
I/52.-
NIKOLA POPOVSKI:
Gospodin Mavrovski replika na Trombev.
SPIRO MAVROVSKI:
Bi sakal vaka, po{to se iznesoa dosta nevistini od gospodinot Trombev, kogo
go cenam, mislam deka nekoi raboti se zaboravaat i toa deka SDSM 2001 godina
be{e vo vlasta, deka sega{niot minister za odbrana be{e i toga{en minister za
odbrana a DUI be{e katalizator za taa vojna od 2001 godina.
Se spomna Vejce i ka`avte deka bitol~ani nema da go zaboravat, no bitol~ani
nema da zaboravat i ne{to drugo, deka koga se slu~i Vejce, ONA ja prevzede
odgovornosta za ubistvoto. Toa bitol~ani nikoj pat nema da go zaboravat, a ONA
posle kako politi~ko krilo DUI e sega so nas i vo vlasta. Zna~i bitol~ani toa
sigurno nema da go zaboravat. Ona {to ka`uvavte deka se kupuvani avioni i tenkovi
za da se prodade dr`avata, mislam voop{to ne dr`i zatoa {to ako ostanevme na ona
{to SDS go napravi i go predade celo oru`je na biv{ata JNA toga{ i ja gradevme taa
oaza na mirot vidovme do kade }e ne dovede{e, vojnicite }e ostane so M 48 pu{ki.
Isto se ka`a deka vooru`uvaweto bilo partiski od biv{iot minister Qube
Bo{kovski. Jas sega ne gledam deka VMRO-DPMNE e na nekoi slobodni teritorii i
puka po vlasta, {to se slu~uva vie podobro znaete od mene i poslednoto izjavata na
gospodinot Dobrev deka po site politi~ki dogovarawa i mo`ni razgovori se
reagira{e so intervencija vo Brest. Jas znam deka prethodniot den bea pu{teni
pratenicite na DUI vo tie mesta da pregovaraat, zna~i nekoja koordinacija
pogolema nema{e, za {to izvestuvaat i site stranski i doma{ni izvestuva~i, a nie
ja dadovme va{ata poddr{ka za taa akcija maksimalno za razlika od vas koga se
slu~uvaa vakvi i sli~ni situacii, koga povikuvavte na uli~ni demonstracii i
ru{ewe na vlasta po nasilen pat. Zatoa gospoda i ovaa sednica e vo interes, ne
povikuame nikomu da se ru{i, tuku vo interes da najdeme eden zaedni~ki jazik i da
go obezbedime mirot na gra|anite vo Republika Makedonija.
I/53.-
Blagodaram gospodine pretsedatele.
NIKOLA POPOVSKI:
Blagodaram, gospo|a Bikovska za diskusija.
NATA[A BIKOVSKA:
Po~ituvan pretsedatele, po~ituvani ministri, po~ituvani kolegi pratenici,
Posle sogledaniot tek na sednicata odlu~iv da pripremam eden kratok
komentar, koj se nadevam }e go zadr`i va{eto vnimanie bidej}i cenam e so pomalku
poinakva sodr`ina od dosega{nite.
^len sum na Komisijata za odbrana i bezbednost kade ministrite za odbrana i
bezbednost go prezentiraat se ona {to e najaktuelno od ovaa sfera, po~nuvaj}i od
donesuvawe programi, izve{tai i informacii do prezentirawe na doverlivi
informacii, snimki i sl. Seto toa zaedno so Informacijata za bezbednosnata
sostojba od juli 2003 godina dostavena od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti go
sledam so osoben interes kako i site odgovori na prateni~ki pra{awa od odbranata
i bezbednosta i neodamna dostavenata Informacija za bezbednosnata sostojba vo
Republika Makedonija, dostavena od pratenicite na VMRO-DPMNE. Li~no o~ekuvav
deka posle konciznoto izlagawe na Informacijata od strana na ovlasteniot
predlaga~, deka ministrite }e bidat obleani so najaktuelnite pra{awa a }e
vozvratat so odgovori koi i nie i celokupnata makedonska javnost sekako gi o~ekuva.
Po~ituvani pratenici,
Fakt e deka konfliktot zavr{i so Ramkovniot dogovor od Ohrid, odnosno toa
e dokument koj donese mir. Ovaa Vlada zaedno so Parlamentot se izjasni za
sproveduvawe i neodlo`na implementacija na Ramkovniot dogovor, no pred se i nad
I/54.-
se nepovreduvaj}i gi osnovnite principi. Iako ministerot za bezbednost gi
potencira{e ovie principi, no ne gi slu{nav od nitu eden od pratenicite, }e mi
dozvolite povtorno da gi potenciram bidej}i li~no smetam deka se najbitni.
Pod prvo, celosno i bezuslovno otfrlawe na nasilstvoto.
Pod vtoro, gradewe na unitarna dr`ava ~ii suverenitet i integritet na
dr`avata se nepovredlivi kako i
Treto, so~uvuvawe na me|uetni~kiot so`ivot, razbirawe i doverba.
No fakt e po~ituvani pratenici deka gra|anite na Republika Makedonija se
mnogu malku informirani za su{tinata na Ramkovniot dogovor, a toa ja zgolemuva
mo`nosta za etnopoliti~ka manipulacija i zatoa nekoi grupacii so kriminalna
motivacija svoite kriminalni aktivnosti gi prikrivaat so nekakvo ~lenstvo vo
organizacija koja e nezadovolna od navodno nesproveduvawe na Ramkovniot dogovor.
A na nas politi~arite ni e sosema jasno deka postkonfliktniot period e izvonredno
te`ok, bara vnimatelno ~ekorewe, promisleni akcii, no i dovolno trpenie. A se {to
e na teret na na{ite ple}i mora najseriozno da go odrabotime. Makedonija nema
drug izlez od samata da si pomogne sebesi i nemame pravo nitu mandat da se me{ame
vo profesionalizmot na bezbednosnite organi.
Republika Makedonija mora da opstoi na svoite cvrsto opredeleni zacrtani
kako prioriteti od ovaa garnitura, opredelbi, se izvinuvam. Sproveduvawe na
Ramkovniot dogovor od Ohrid. Postignuvawe na celosna bezbednost i ekonomski
razvoj, vospostavuvawe sistem na vladeewe na pravoto i neodlo`na borba protiv
korupcijata i kriminalot. Unapreduvawe na sorabotkata so Me|unarodnite
finansiski organizacii i sozdavawe uslovi za realizacija na evroatlantska
integracija. I tokmu ovde po~ituvani pratenici }e ja prenesam porakata od NATO
kade neodamna prestojuva{e Komisijata za odbrana i bezbednost vo poln sostav,
kade ni be{e prezentirana NATO slika i NATO pogled za site slu~uvawea vo i
okolu Makedonija.
I/55.-
Citiram: Site nie vo NATO go delime misleweto deka va{ata zemja otide
mnogu napred. Va{ata zemja sigurni sme }e opstoi na kursot za evroatlantska
integracija, se razbira NATO ne mo`e da demonstrira demokratska zemja. Samite
vie treba da postignete ona {to i dolikua na edna demokratska zemja. Reformite
mora da se ostvarat, a vie ste na dobar pat. Vie odite vo toj pravec, osobeno
poslednite dve godini. Ve molam demonstrirajte ja va{ata sposobnost deka mo`ete
da rakovodite so sopstveniste sostojbi. Zavr{en citat.
Eden od uslovite za na{eto ~lenstvo vo NATO e tokmu kako {to tie velat
bezbednosna i stabilna Makedonija vo regionot, za {to ni pora~aa deka mo`eme da
bideme primer, deka na Balkanot o`e da se `ivee vo mir i prosperitet, a Republika
Makedonija da ja ima vode~kata uloga na Balkanot za zadr`uvawe na mirot.
Po~ituvani pratenici, se nadevam deka ona {to go iznesov zaslu`uvame site
da go znaeme zatoa {to odgovornosta za bezbednosta na Makedonija ja nosime
podednakvo site vo ovoj zakonodaven dom.
I za kraj, da doka`am i poka`am deka po ova najosetlivo pra{awe ne treba da
se dvoime po nikoi osnovi, dozvolete mi pred da zavr{am so mojata diskusija, da
poso~am misli na gospodin Slobodan ^a{ule, {to neodamna gi pro~ita. Zna~i, ako ja
zatvorime kapijata na organiziraniot kriminal, ako na na{ite politi~ki dr`avni
odnosi im pridodademe kooperativnost a ne delba i strav, ako od niv napravime
oblik na sorabotka koj }e vodi smetka za site na{i osobenosti a }e ni nosi
prosperitet onaka kako {to Evropa toa go ~ini deneska, toga{ vo takvi uslovi }e
sozdademe nov Balkan koj }e bide region na ekonomski prosperitet, niz integracija
vo koj }e nema ve}e mesto za 19-vekovno dr`avotvorewe i vojni, za doka`uvawe na
na{ata atomizirana samobitnost. Toga{ NATO i Evropskata Unija i formalno i
fakti~ki }e bidat na{a stvarnost. Zavr{en citat.
Po~ituvani kolegi, ve molam da gi ostavime instituciite na sistemot
odgovorni za odbranata i bezbednosta da ja rabotat svojata rabota profesionalno
bez na{ite poddr{ki, ohrabruvawa i ograduvawa. A nie kako pratenici najodgovorno
I/56.-
da go dademe svojot udel i site zaedno da doprineseme Makedonija {to poskoro da
se najde pod za{titniot ~ador na NATO i da bideme del od evropskoto semejstvo.
Gra|anite na Republika Makedonija zaslu`uvaat bezbedna, stabilna i
prosperitetna dr`ava.
Vi blagodaram.
NIKOLA POPOVSKI:
Vi blagodaram.
Gospodin Zamir Dika.
ZMIR DIKA:
Vi blagodaram gospodine pretsedatele, po~ituvani kolegi, gospodine
ministre,
Deneska diskutirame okolu edna informacija, koja {to doa|a od grupa
pratenici vo odnos na bezbednosta na Makedonija.
Mislam deka be{e krajno vreme posle ovie site nastani {to se slu~ija ovie
godini i tragedii, kade vo me|uvreme imavme i `rtvi, da otvorime edna vaka
op{irna debata, so cel da objasnime {to se slu~uva.
Fakti~ki, li~no o~ekuvav deka Vladata }e bide taa koja }e pokrene
inicijativa za edna op{irna debata, so cel, najprvo, na eden transparenten na~in da
objasni kako ja gleda situacijata, merkite koi gi ima prevzemeno i na krajot da gi
islu{a mislewata na pretstavnicite na narodot, so edinstvena cel da prezemame
zaedni~ka odgovornost i da iznajdeme koj e najbezbolniot pat i najbrziot pat za
podobruvawe na bezbednosnata situacija vo Republika Makedonija.
Za `al, izgleda deka Vladata i ne ni ima{e namera da podnese smetka pred
narodot na Republika Makedonija. IX/1.-JM/OM
I/57.-
ZAMIR DIKA: (Prodol`enie)
Izgleda so edna tipi~na tvrdoglavost gi ignorira{e glasovite koi stanuvaa sé posilni, koi sakaa da
signaliziraat deka procesite zaostanale od sekoj aspekt. Taka {to ovaa inicijativa od strana na
pratenicite transparantno da se razgovara za ova pra{awe koe ja stava pod pra{awe idninata na zemjata
mo`ebi taa }e ja razbudi Vladata da gi zeme vo predvid i drugite razmisluvawa i da ja podobri svojata
rabota.
Mo`am da definiram dva pristapi kon situacijata. Prviot e pristapot na Vladata. I vtoriot e onoj
na pratenicite koi pripa|aat na mnozinstvoto, parlamentarnoto mnozinstvo koe situacijata ja procenuva
preku sekojdnevnata politika so adhok pristap okolu problemite koi se pojavuvaat sekojdnevno i niv gi
definira kako devijacija na poedinci, odnosno kako neprijateli na Vladata. Ovoj na~in na analiza i
definirawe na kriznite situacii {to se pojavuvaat sekojdnevno, normalno proizveduvaat i reakcii od
strana na Vladata vo odnos na ovie krizi predvodeni od ovoj na~in na razmisluvawe i pristap i sega gi
imame poradi toa ovie nedozvolivi posledici i `rtvi vo lu|e. Moja procenka e deka ovoj pristap e mnogu
pogre{en i rizi~en. Zna~i, Vladata go ima izbrano patot na spravuvawe so posledicite i izbegnuva {to e
nedozvolivo za edna Vlada da se zanimava, zna~i izbegnuva da se zanimava so pri~inata, zo{to se
slu~uvaat ovie krizi koi sega ve}e go zagrozuvaat normalnoto funkcionirawe na instituciite. Tokmu na
ova bi sakal da gi fokusiram moite razmisluvawa i }e ostanam so nade` deka mo`ebi ovoj pat onie {to
ja vodat dr`avata }e se razbudat, }e se krenat nad nivnite tesnopartiski interesi i li~nata blagosostojba
{to ja dobile so vleguvawe vo vlasta i }e se soo~at so ovie su{testveni od `ivotno zna~ewe pra{awa za
narodot. Koj e pristapot na Vladata? So cel da ne zvu~i deka seto ona {to go veli opozicijata e
zastareno, }e se obidam vo ovaa moja diskusija da go analiziram pristapot na ministerot za vnatre{ni
raboti i za odbrana. Ova se razbira ne im pripa|a samo na niv, tuku e stav najverojatno na celata Vlada.
Zna~i, da ne me razberete pogre{no deka ova e li~no. Ministerot za vnatre{ni raboti vo svojata izjava
re~e deka opozicijata go nema pro~itano Ramkovniot dogovor i deka istiot se sproveduva od strana na
sega{nata Vlada. Potoa g-dinot minister gi pro~ita osnovnite na~ela od Ramkovniot dogovor. Tie
osnovni na~ela se: nekoristewe na nasilstvo, suverenosta na celata teritorija na Republika Makedonija
, vra}awe na doverbata i t.n. Na prvo mesto bi sakal da go potsetam g-dinot minister, `alam {to toj ne e
I/58.-
tuka vo salata, deka ovie se na~ela, a ne normi. Dali toj se zapra{al g-dinot minister nekoga{ deka
mo`ebi ovie na~ela i normi ne se realiziraat, deka ovie celi ne se realiziraat tokmu zatoa {to ne se
implementira toa {to pretstavuva normativen del. Dali nekoga{ ste se zapra{ale deka mo`ebi ne se
postignuva lojalnosta, celosnata suverenost i mirot tokmu zatoa {to ima golemi nedostatoci pri
implementacijata na normativnito del na Ramkovniot dogovor.
Drugiot pristap koj {to ne sakam da veruvam e deka sakaat da gi objavat za vinovni site koi ne
se zadovolni, celiot narod zo{to ne ja razbira ovaa Vlada koja {to go implementira Ramkovniot
dogovor. Se nadevam deka e prvoto, deka pristapot e pogre{en. Toa zna~i deka ima nade`, deka
Vladata mo`e da go smeni pristapot posle ovie diskusii i toa {to go veli ovaa opozicija.
]e govoram malku okolu toa i kolku ne se po~ituva Ramkovniot dogovor, vrz osnova na fakti }e
pro~itam nekoi delovi od Ramkovniot dogovor. ]e po~nam direkno so resorot na MVR, da vidime
kolku toj go ima implementirano Ramkovniot dogovor.
To~kata 4 od Aneksot-B na Ramkovniot dogovor veli: Pred da zavr{i mandatot na sostavot ,
prethodniot sostav na Parlamentot, zna~i do 2002 treba da se usvojat procedurite koi bea vpro~em
usvoeni pred na{iot mandat koi }e obezbedat sekoj {ef na policijata da bide izbran od strana na Sovetot
na op{tinata. Toa e to~kata 4 od Ramkovniot dogovor.Istata to~ka se spomenuva i vo to~ka 3 {to veli
deka , so cel da se obezbedi policijata da bide svesna i odgovorna za potrebite i interesite na lokalnoto
naselenie, lokalnite {efovi na policijata }e gi izbiraat ~lenovite na op{tinata, od op{tinskite spisoci i t.n.
Gospodinot minsiter e ve}e edna godina na vlast na ovaa pozicija, na ova mesto. Da mi ka`e kolku
{efovite na policiite se postaveni po~ituvajki ja ovaa mnogu ednostavna norma od Ramkovniot
dogovor. Kolku {efovi na policii se postaveni vrz osnova na Ramkovniot dogovor. Da vi ka`am jas.
Nieden. Poslednata godina nieden. Zna~i, toa e fakt. Fakt e deka ministerot za vnatre{ni raboti ne go
po~ituva Ramkovniot dogovor. Ova e edno mnogu zna~ajno pra{awe,. postavuvaweto na {efovite na
policijata od samata lokalna zaednica. Zo{to e napraveno toa taka? Toa e napraveno so cel koga
{efovite na policijata }e bidat izbrani od op{tinskite soveti, toga{ }e se zgolemi i doverbata na
gra|anite vo odnos na bezbednosnite sili. Sega vie ste prviot, edinstvenito koj {to nemate doverba vo
ovie lokalni vlasti, a barate vie doverba od nas i ne obvinuvate deka ne go po~ituvame Ramkovniot
dogovor, ve molam, ili mo`ebi da odime do kraj. Mo`ebi e pri~inata dek anajgolemito del na
I/59.-
op{tinskite vlasti gi dr`i DPA, a gi ima i VMRO. Mo`ebi vie na toj na~in vr{ite edna selekcija. Va{a
sopstvena selekcija zaedno so koalicioniot partner, so cel da ne ja implementirate ovaa zna~ajna to~ka,
samo zatoa {to {efovite na policija koi se postavuvaat zaedno so ministerot za vnatre{ni raboti, da ne ja
zloupotrebat ovaa mo} i da ja zemat situacijata vo svoi race. Zna~i vie ste tie koi {to nemaat doverba
kon lokalnite vlasti odnosno kon opozicijata. I neznam toga{ kako mo`ete da barate odgovornost od
istata opozicija.
Eve u{te eden drug slu~aj kade ne se po~ituva Ramkovniot dogovor. Toa e to~kata 1 od
Aneks-B koj veli Parlamentot vo rok od 45 dena da imate predvid deka usvoen e Ramkovniot dogovor
na 13 avgust 2001 godina. Zna~i posle 45 dena }e se donese zakonot, revidiraniot zakon za lokalnata
samouprava i toj Zakon be{e donesen so malo zadocnuvawe vo tekot na na{iot mandat.
Vtorata to~ka veli deka Parlamentot do krajot na mandatot odnosno do sredinata na 2002
godina }e go donese zakonot za finansirawe na lokalnata samouprava. Zna~i ova a deciden na~in go
tolkuvam Ramkovniot dogovor. Kade e zakonot za finansirawe na lokalnata samouprava. Seu{te se
govori za nego. Izgledite za donesuvawe na toj zakon se nekade idnata godina. Znaete li vie kolku e
zna~ajno da se po~ituva ovaa to~ka od Ramkovniot dogovor, da se zabrza procesot i da napravite edna
fiskalna decentralizacija, so koja tie op{tini posebno koi bile izgoreni od vojnata da mo`at da
upravuvaat sami so svoite sredstva i da se sredat samite sebe. Zo{to ne ste ja sprovele ovaa to~ka od
Ramkovniot dogovor, koja e mnogu jasna i decidna. Taka pi{uva tuka. Ili pak mo`ebi sakate i
ponatamu da prodol`ite da vr{ite centralna kontrola vrz sredstvata koi gi delat ovie op{tini i vie da
odredite kade }e disponirate so tie pari vo odnos na izgradba na infrastrukturata, nezavisno od profitot
koj {to }e go izvle~at politi~ki, dokolku smetate.
Ramkovniot dogovor gospodine minsitre vo to~kata 3 veli: Sobranieto do krajot na 2002
godina }e go donese zakonot za teritorijalna podelba vrz osnova na popisot. Nikoj ne znae, nitu
instituciite ne znaat koga }e proizlezat i izgleda i teritorijalnata podelba , dokolku dojde posle
rezultatite od popisot, toa }e bide nekade vo sredinata na idnata godina, zna~i ima dve godini pra{awa
koi ne se implementiraat. Vie ve}e edna godina ste na vlast, gi imate site instrumenti i mehanizmi za
da go implementirate toa , ne go pravite. Mnogu dobro se se}avam na edna re~enica g-dinot
Crvenkovski koj {to re~e vo tekot na izborite. Go citiram veli: "nie sme svesni deka ovaa Vlada e
I/60.-
izbrana posle krizata, nema mnogu vreme, deka naselenieto nema da ni dade mnogu vreme za da gi
sproveduvame i da se odnesuvame na lagoden na~in. Me|utoa, nie sme svesni deka trebalo mnogu
pove}e da se napravi za da se sredat ovie pra{awa koi }e dovedat do stabilnost.
To~kata 6, 2 od Ramkovniot dogovor veli: dr`avata treba da obezbedi finansirawe za visokoto
obrazovanie na jazikot na naselenieto koi pretstavuvaat nad 20% od naselenieto vo Makedonija i toa
vrz osnov na posebni dogovori. Da vidime sega kolku e implementiran Ramkovniot dogovor vo odnos
na ovaa to~ka 6, 2. So Buxetot od 2002 i 2003 godina sredstvata odeleni za visoko obrazovanie se
otprilika 80 milioni evra. Zna~i, 80 milioni evra od ovie dva buxeta bile odvoeni za visokoto
obrazovanie na Republika Makedonija . Ka`ete mi dosega dali eden denar e daden za visokoto
obrazovanie na albanski jazik. Tuka bi gi isklu~il , zna~i toa {to e dadeno za Pedago{kiot fakultet i za
odreden broj studenti koi studiraat na Skopskito univerzitet. Zna~i, imajki predvid deka ovaa to~ka ja
obvrzuva Vladata da dava sredstva za visokoto obrazovanie na albanski jazik. Zna~i, koja e pri~inata
{to ne go po~ituvate ova? Ne mo`e da se vadite so toa deka albancite nemale visoko obrazovanei, ne
sme imale kade da gi nosime parite. Ne e vistina. Site znaete deka postoi Univerzitetot na Jugoisto~na
Evropa kade u~at okolu 3000 studenti ~ii {to roditeli pla}aat danoci. Isto taka, na Tetovskito
univerzitet ima iljadnici studenti. Ste imale stotici formi i mo`nosti da im pomognete na tie lu|e so
sredstva od Buxetot, zatoa {to tie bea nivni sredstva, a i ministerot vi be{e albanec. Zna~i , ne mo`e da
se ka`e deka ne ste imale mo`nost da gi implementirate. Istot aka, najavite za priznavawe na Tetovskito
univerzitet, re~e deka ovaa Vlada so golem uspeh }e dava 2 milioni evra za Tetovskiot univerzitet. Da
napravime edna presmetka kolku ovaa Vlada go implementira Ramkovniot dogovor vo odnos na ova.
Znaete deka Buxetot za visoko obrazovanie za ovaa godina e nekade 45,4 milioni evra. 2 milioni evra
prestavuvaat 4,4% od Buxetot za visoko obrazovanie. Toa e odvoeno za albancite. Zna~i idnata godina
ne znaeme kade }e odat ovie pari, zatoa {to seu{te nema najava za odvojuvawe na parite. Zna~i ste
imale milost da dadete 4,4% za visokoto obrazovanie na albanski jazik. Normalno deka nema da imate
aplauz za visokoto obrazovanie koe go pravite sega na albanski jazik. Toa e mnogu malku, toa e samo
parcijalno re{enie.
Eve sega u{te eden drug fakt koj {to bi go istaknal so cel da ka`am deka Ramkovniot dogovor ne se
implementira. Dosega govorev za odredeni rokovi na implementacija. Ajde da razgovaram za kvalitetot
I/61.-
na ona {to dosega e doneseno, odnosno implementirano, ili pak delumno implementirano. Da vidime
kako ja tretirate upotrebata na albanskito jazik garantirno so Ustav. Najgolemata gre{ka, odnosno
neoprostiva gre{ka , tuka imam moi zabele{ki i za va{iot koalicionen partner DUI. Zna~i takvata
gre{ka be{e napravena vo tekot na usvojuvaweto na Zakonot za patni ispravi. Tuka ne be{e vo pra{awe
samo izgledot na ovoj oficijalen dokument. Me|utoa, site PRES konferencii, site amandmani na DPA
vo toa vreme poka`uvaa deka dokolku se prifati da se koristi mehanizmot na konsenzus so cel
albanskiot jazik so ovoj zakon da se tretira kako individualno pravo, a ne kako pravo na albanskiot
narod, od toj moment vie ste go napravile prviot propust na SDSM za tretiraweto na albanskito jazik vo
idnina. Se slu~i prviot paradoks. Jas mislam za `al deka SDSM be{e sosema svesna deka so eden
takov paradoks }e dobie pravo da gi relativizira, da gi prepolovuva so natamo{ni pazarewa pravata na
albancite. Mo`ebi SDSM misle{e deka }e osvoi nekoi politi~ki poeni pri makedonskito elektorat.
Me|utoa, veruvajte deka dolgoro~no toa e navistina uni{tuva~ko , takviot stav na potcenuvawe na
koalicioniot partner i potcenuvawe na tendenciite na albancite za da bidat ednakvi vo ovaa dr`ava.
Gospodine minsiter {to e toa {to nie go barame i kako nie go tolkuvame ustavniot amandman
za upotreba na albanskito jazik? Vie se se}avate deka vo tekot na debatata za patni ispravi, nie
podelivme eden dokument koj {to veruvam i vie go zemavte gospodin minister, toa e eden dokument ,
edna diploma od edna Gostivarska gimnazija od 1953 godina kade {to pi{uva{e gore: Republika
Makedonija na albanski jazik, potoa Republika Makedonija na makeodnski jazik i seto drugo be{e na
dvata jazici. Toa e gospodin minsiter toa {to go o~ekuvaat albancite od Ramkovniot dogovor. Tuka
treba da stignete. Zna~i, toa e edno pravo koe nie sme go imale i koe vo tekot na namaluvaweto na
reduktiraweto na pravata na albancite poleka se reguliralo so zakoni, a ne da go interpretirate na rigiden
na~in , da ka`ete, deka eve , decidno tuka pi{uva taka, deka taka treba da se upotrebuva albanskito
jazik. Mnogu gre{ite vo taa nasoka. Nie sme vo edna takva pozicija koga eve, albanskiot pratenik mo`e
da govori na albanski jazik, me|utoa ka`ete im na site gra|ani koi ne slu{aat sega , deka site dokumenti
koi {to nas ni doa|aat na albanskite pratenici, ni doa|aat na makeodnski jazik, site formulari koi ni se
dostavuvaat nas se na makeodnski jazik. Znaete li vie kolku ni e nas te{ko za da debatirame, da
replicirame, da diskutirame, imajki gi pred nas zakonite sekoga{ samo na makedonski jazik. Ne e ova
toa {to se o~ekuva{e od Ramkovniot dogovor, ne e toa takvata ednakvost koja se garantira za upotreba
I/62.-
na albanskito jazik. Duri vizit kartite ne sme vo sostojba da gi napravime na albanski jazik, a da ne
govorime za site drugi formulari i site drugi smetki za voda, za struja koi doa|aat do gra|anite i koi se
samo na eden jazik. Tuka ste trebale da rabotite mnogu pove}e. Znam deka ne vi se dopa|a, me|utoa
treba da slu{ate zatoa {to seto ova pretstavuva izvor na krizata i izvor na seta ovaa na{a dene{na
situacija. Gimnaziskata diploma im ja podelivme na site , toa e eden standard, toa postoelo , toa e fakt.
Da ne govoram za delot od Ramkovniot dogovor g-dine minister, dosega treba{e ve}e deset pati
da go donesete zakonot za upotreba na simbolite na Republika Makedonija . Vie ne dozvoluvate
samite da go po~ituvate eden mnogu zna~aen del na Ramkovniot dogovor so cel lu|eto da mo`at da gi
po~ituvaat site simboli na Republika Makedonija . Zo{to ne ste go donele ovoj zakon? Zo{to ,koga
velite deka imate golem kapacitet da donesete tolku zakoni, mnogu zakoni i da go implementirate
Ramkovniot dogovor.
Da odime ponatamu g-dine minister. Vo odnos na implementacijata na Ramkovniot dogovor.
Pra{aweto na ednakvoto u~estvo garantirano so Ustavot. Kolku e napraveno vo odnos na u~estvoto,
pravi~nata zastapenost na albancite vo instituciite na sistemot. Zo{to dosega nema niedna oficijalna
statistika od partiite na vlast za da ka`at kolkav bil procentot na albancite vo dr`avnata administracija i
kolku e napraveno , kolku e zgolemeno u~estvoto na albancite vo dr`avnit einstitucii. Dosega nemame
ni edna oficijalna statistika vo odnos na ova. Znaete zo{to nemame takvi podatoci? Zatoa {to brojkata e
nula. Naprotiv , imame spisok na desetici , stotici albanci so ime i prezime, zna~i sme gi izvadile na
PRES konferencija deka albancite fakti~ki se isteruvaat od rabota. Va{iot protiv argument mo`e da
bide deka vo tekot na va{iot mandat ste vrabotile 500 policajci albanci. Toa e vistina, i 500 vo tekot na
na{iot mandat, zna~i 1000, 1200 policajci albanci i toa e fakt, od toa ne mo`e da se bega. Vo
me|uvreme g-dine minsiter zo{to ne ka`ete deka ste vrabotile od Buxetot na Republika Makedonija
600 pripadnici na lavovite kade {to nema nieden albanec . Ka`ete mi sega kakov e sega razmerot na
vrabotuvawata me|u albancite i makeodncite.
X/1.- SS/MP
ZAMIR DIKA: (Prodol`enie)
I/63.-
Ne se odnesuva li~no za vas, jas samo sakam da go otslikam stavot na Vladata po odnos
na Ramkovniot dogovor i da ka`am koja e pri~inata za ovaa akumulirana nezadovolnost kaj gra|anite,
posebno kaj albancite. Mo`ete da ka`ete deka sega ste otvorile eden konkurs kade {to }e se vrabotat
450 albanci, }e po~ne eden devetomese~en kurs i }e im se zagarantira vrabotuvaweto vo dr`avnata
administracija.
Prvoto pra{awe zo{to na albancite im treba toa, koga se govori za poniskata
administracija, zo{to na u~enicite albanci koi zavr{ile gimnazija im treba kurs za specijalizacija za
vleguvawe vo javnata administracija? Dali za takva specijalizacija pominuvaat kurs makedonicite koi
zavr{ile gimnazija? Ne.
Da ne se razbereme pogre{no, sekoe obu~uvawe na na{ata administracija, e
dobredojdena. Me|utoa, dokolku sakate na ednakov na~in da gi tretirate albancite, treba prvo da gi
vrabotite tie 45o deu{i, pa potoa da gi ispratite na razni specijalizacii i razni obuki. Donekade }e se
zgolemi taka brojot na albancite na 5%.
Vodstvoto na DUI re~e, citiram "dokolku do krajot na godinata ne se vrabotat 2700
albanci vo javnata administracija, vo dr`avnata administracija, instituciite, zna~i plus, toga{ }e dademe
ostavka. Deneska sme 22 septemvri. Va{eto konto, va{ata smetka poka`uva minus nekolku stotici
albanci vo dr`avnata administracija. Ka`ete mi, }e dadete ostavka dokolku ne se primat 2700 albanci do
krajot na godinava vo dr`avnava administracija ili pak mo`ebi sega, so ogled na faktot deka ste na vlast
i beneficiite, mo}ta vi go imaat namaleno pragot na tolerancijata i problemite na lu|eto vi izgledaat
mnogu, mnogu, mnogu pomali? Ve citiram. Toa se samo fakti a ne moi `elbi i li~ni na partijata.
A sega, dali sakate u{te za Ohridskiot dogovor? Dali sakate u{te gospodine ministre?
Znam deka ne sakate. Znam deka ne sakate, me|utoa ...
(Reakcii od strana na pratenicite).
Mnogu dobro. Se nadevam deka slu{aat gra|anite i da vidat so kolku sarkazam i cinizam
SDSM se smee na ovie argumenti, na ovie problemi na albancite {to jas gi prika`uvam tuka. Gledate
kakov pristap imate. Zna~i, se doka`uvate. Mi e `al. Nema problem.
(Reakcii od mesto, a pratenikot bara od pretsedava~ot da zavede red vo salata).
I/64.-
AGRON BUXAKU:
Smirete se (Govori bez vklu~en mikrofon i ni{to ne se slu{a), }e ima prostor za replika.
ZAMIR DIKA:
Blagodaram gospodine potpretsedatele.
Zna~i, ne znam, volku reakcii za nekoi fakti {to gi iznesot i za nekoi brojki, zna~i sekoj
mo`e da gi zeme ovie fakti, smirete se nemojte da ste tolku arogantni, veruvajte, slu{ajtego toa {to go
zboruva opozicijata, zatoa {to ne se ova moi li~ni `elbi, tuku se toa {to sekoj den go trpi narodot na
svojot grb.
Sega, gospodine ministre, posle sive ovie fakti, dali zboruvame za istiot Ohridski
dogovor, Ramkoven dogovor ili so pravo se somnevame deka zboruvame za dogovorot na Branko
Crvenkovski. So kakvo pravo sega ne obvinuvate deka nie ne go po~ituvame potpisot, ne gi
po`ituvame zemenite obvrski? Dali ste svesni? Izgleda ne ste, definitivno, deka vo tekot na celovo ova
nitu ste se zagri`uvale, a najmalku da se konsultirate so tie koi go potpi{ale Ramkovniot dogovor i koi
zemale obvrska? Dali ste svesni so kakva tvrdoglavost gi ignorirate potpisnicite na dogovorot i se {to
donesuvate {to e vo vrska so Ramkovniot dogovor go donesuvate vo soglasnost so dvajcata partneri vo
koalicijata, so razgovori o~i vo o~i bez transparentnost i bez konsultacii? So kakvo pravo barate da ja
podelime odgovornosta, po~ituvani, so vakov pristap? So kakvo pravo ste zaslu`ile da ja delime
odgovornosta?
Dali sakate u{te fakti? Eve, sega.
Amnestijata.
Od po~etok na mandatot na aktuelnata vlast, partiite na vlast, navistina imaa prilika, prv
pat prilika da doka`at deka navistina se opredeleni da ja po~ituvaat ramnopravnosta me|u dvata
najgolemi narodi vo Makedonija, me|u makedonskiot i albanskiot narod. I, deka }e gi tretiraata
reperkusiite od vojnata na ednakov na~in. Deka }e ja implementiraat sekoja obvrska bez razlika.
Da ka`am pravo, li~no i se nadevav deka mo`ebi }e se najdat sili {to definitivno }e
odlu~at, }e postavat mehanizmi {to }e ja garantiraat ednakvosta, ramnopravnosta za site, zna~i za
sudstvoto i instituciite vo sistemot. Me|utoa, u{te na prviot predizvik ovaa Vlada, posebno
I/65.-
makedonskiot partner, zna~i SDSM koj poka`a neo~ekuvan model kon albanskoto pra{awe i {to
za~udi mnogu albanci, bidej}i doa|aat od ustata na gospodinot Branko Crvenkovski, koj be{e poznat po
pristapot {to go ima{e kon albancite, zna~i ima{e poraz. Be{e toa prviot paradoks, prviot propust {to
ne treba{e da se slu~i. Ne treba{e na nitu eden na~in vo taa ~uvstvitelna faza koga se pretendira da se
zale~at ranite od nastanatiot konflikt, zna~i be{e nepopravliva gre{ka na vra}awe na doverbata. Be{e
slu~ajot na Krenar Osmani i potoa i na drugite. Be{e slu~ajot na katastrofalno nepo~ituvawe na
Zakonot za amnestija. Be{e toa {to vlasta ne slu{a{e ni{to i gi gone{e albancite. Elitata na SDSM
misle{e, mislam deka be{e mnogu svesna za ovoj paradoks {to se slu~i.
Mislite deka vaka }e se postigne dogovorot vo slu~aj na pazarewe, pregovarawa, za vo
tekot na toa u{te edna{ da se prepolovat pravata na albancite {to tie gi dobija so vojna i so Ramkovniot
dogovor? Za `al, ova se slu~i. I so site signalizirawa {to gi napravi DPA sega se slu~i. Ovoj slu~aj }e
rezultira so relativirawe na pravata na albancite, se slu~i tokmu institucijata na dr`avata da ne go
po`ituva zakonot. Ova e netolerantno, dr`avata da ne go po~ituva svojot zakon. Ova be{e dr`avata {to
samo zakonite {to se vo vrska so albancite ne gi po~ituva. Oa be{e istiot zakon, ova be{e istata dr`ava.
So nepo~ituvawe na Zakonot za amnestija kade {to sakaa da poka`at deka tie amnestiraat kogo sakaat i
mo`at da pu{tat krivi`ni prijavi za sekogo, sozdadoa edna golema masa na nezadovolnici od U^K koi
ne mo`ea ve}e da se dvi`at kako {to sakaa. Sozdadoa edna golema frustracija posebno vo regionite na
krizata, poradi faktot {to sekoj od niv, vo sekoj moment mo`e{e da se fati i da se istra`uva i da se
procesuira od stranite na sudstvoto, koi hrabro poka`aa deka znaat da ne go po~ituvaat Zakonot za
amnestija.
Ova po~na na ~uvstvitelnite tereni, tamu kade {to Ramkovniot dogovor izgubi. Mnogu
albanci od regionot na krizata se pra{uvaat dali mo`e da se izgubi toa {to e dobieno vo vojna, a da se
izgubi vo mir? Tokmu nepo`ituvaweto na Zakonot za amnestija ovie frustracii gi digna na visoko nivo.
Da ne zaboravime i vo makedonskiot tabor situacijata ne e podobra. Vladata, vo ime na
vojnata protiv korupcijata se stavi vo sledewe na sekoj funkcioner na VMRO, posebno na VMRO i
zloupotrebuvaj}i go zakonot i univerzalnite normi na pravoto na gra|anite, ja napravi policijata kako
sudstvo. Zna~i, lu|eto so golema arogancija od MVR i od nekolku mediumi koi seu{te bea verni na
finansiraweto, a ne na pazarnata ekonomija go napravija toa.
I/66.-
Gospodine ministre, }e zemam primer za da go argumentiram ova. MVR saka da fati
edna ma{ina, edno vozilo, zatoa {to ne go po~ituva semaforot. Go sledite nekolku meseci do momentot
koga }e pomine na portokalovo i koga }e pomine na portokalovo toga{ }e go fatite i }e go kaznite.
Normalno za niv go prekr{il zakonot. No, gospodine ministre, vo me|uvreme ne gledate iljadnici drugi
vozila koi pominuvaat na `olto.
Zna~i, potrebno e vie da se izdignete nad va{ata funkcija kako politi~ar i da se vidi deka
pravite selekcija na vinata. Ova e toa {to go narekuvame partizacija i borba protiv, odnosno politi~ki
revan{izam itn. Jas samiot, kako direktor za proizvodstvo sum bil vo edna fabrika vo periodot od 1994-
1998 godina i site sme slu{nale za zborot, za toa deka vo Makedonija ima mnogu siva ekonomija.
XI/1.-DV/LJ
ZAMIR DIKA: (PRODOL@ENIE)
[to zna~i toa. Ima mnogu fabriki koi se na nivo na rentabilnost i za da
pre`iveat pravat isplati koi ne se vrz osnova na zakonot, za banki, i so pravo vie
koga }e fatite nekogo zaradi pritajuvawe na danok, posebno od funkcionerite od
VMRO DPMNE, vie }e go zatvorite i nikoj nema da ka`e deka ne ste go po`ituvale
Zakonot. Me|utoa, mnogu dobro znaete deka fenomenot na sivata ekonomija e
fenomen koj e opredelen so zakon. Zo{to toga{ ne gi fa}ate site tie direktori na
kompanii koi se na nivo na taa rentabilnost i pravat ispadi. Taka, so pravo
opozicijata m o`e da ka`e deka vie toa go pravite na selektiven na~in, {to od
druga strana toa zna~i politi~ki revan~izam. Jas ne sakam da go menuvam va{iot
pristap samo sakam da vi uka`am na toa i da Ve povikam da razmisluvate vo toj
prvec. Drug na~in i sila nemam da go napravam toa.
Vo me|uvreme se slu~i fatalnata zloupotreba na istra`nata procedura i toa
go pravite vo imeto na Zakonot. So meseci lu|eto gi zadr`uvate vo pritvor, pod
istraga pete meseci, {est meseci, sedum meseci. Toa e nedozvolivo. Tuka mo`e bi
sakate da se izvadite so toa {to }e re~ete, nie nemame vrska so sudstvoto. Edno
I/67.-
partija koga doa|a na vlast, gi kontrolira instituciite ja vodi dr`avata i tuka
sekoja vina pa|a vrz vas, pred se, so ogled na faktot {to vie ste na vlast. Da ne
govoram ponatamu za nedostatokot na kapacitet, za dlaboki politi~ki reformi.
Znaeme nie kakva e ekonomskata situacija vo RM, a vie ste na vlast. Nuti so
departizacijata ne dojdoa podobri vremiwa. Skoro e nevozmo`no, na eden konkurs
da se vraboti nekoj {to ja nema Va{ata politi~ka pripadnost. Namesto Vie da se
borite protiv toa, vie i natamu ja hranite podelbata vrz politi~ka i partiska
osnova i toa se prodlabo~uva se do nivo na politi~ko neprijatelstvo, ne politi~ka
konkurentnost.
[to se slu~uiva so dr`avnite mediumi.
Jas sum kompetenten da zboruvam za toa {to se slu~uva na tretiot kanal. Toa e
dol`nosta na eden informativen terk, pogotovo ako gi gledate vo posledno vreme
komentarite na DPA. Toa e kompleten mediumski mrak. ka`ete mi ja minuta`ata
kolku nie sme bile prisutni, a kolku bila Vladata, na{ata uspe{na, prekrasna
Vlada, na MTV 3. Toa se fakti.
So golema odgovornost Vi go ka`uvam toa {to go izrazile biznismenite
albanci, vo podelbata na kola~ot, dr`avniot kola~. Albancite biznismeni ne
zemaat ni 2% od tenderite odnosno raznite raboti koi se pravat so buxetski
sredstva. Toa li e za vas implementacija, toa li e za vas dobra volja i vzaedmno
vladeewe?. Mene ne mi izlgeda taka.
Da govorime sega za odgovornostite.
Dali DPA ostana so skrsteni race, vo me|uvreme. Samo potsetete se, dPA vo
toa vreme silno alarmira{e na ovaa opasnost, bilo preku pres konferencii, bilo
preku amandmani diskusii vo parlamentot, potoa koga se soo~i so gluvosta na
drugata strana, go proglasi i moratorimot kako silen politi~ki mehanizam. Namesto
partiite na vlast ovie signali da gi svatat seriozno i da gi vidat pri~inite za
nezadovolstvoto i eventualno da go podobrat nivniot pristap, za `al go izbraa
patot na ignorirawe na problemite i nivno minimizirawe. Celiot toj pogre{en
I/68.-
pristap {to se sledi od Vladata, se razbira deka }e proizvede i posledici vo
re{avawe na problemite na teren od strana na Vladata. Se razbira, koga se primeni
toj pristap ne mo`e lesno da se premine preku ubistvoto na gra|anite, od strana na
voeno policiskite organi. Ne govoram za ubistvo na kriminalcite. Se znae kako tie
treba da se tretiraat. Govoram za ubistva koi se slu~ile za koi nie govorime. Zarem
sakate da mol~ime okolu niv. Nema toa da go napravime. Nie sme opozicija za da ja
koregirame Va{ata rabota.
Kako se objasnuva ubistvoto na edna mlada `ena vo Oraovec, od strana na
policiskata operacija. Kako da se objasni masakrot vo ^air~anka koga bea ubieni
pet gra|ani, a zasega seu{te se vodi samo istraga, ni{to pove}e. Ponatamu, slu~ajot
vo Sopot, maltretiraweto na albancite po zatvori. Kako da go objasnime ova, kako
vojna protiv albanskite teroristi, protiv albancite kriminalci, protiv
albanskite ekstremisti. Gi ka`uvam samo vpe~atocite {to lu|eto pre`ivuvaat sekoj
den, tie doa|aat kaj nas, ni gi ka`uvaat za nie da gi preneseme i na{a obvrska e nie
da gi prika`eme. Odgovornosta posle e va{a.
Seto ova {to go spomnav po~ituvani kolegi se nekolku od pri~inite zo{to se
reciklira krizata. tuka stoi izvorot na nezadovolstvoto {to se zgolemuva sekoj
den. Tuka stojat i motivte na site koi se nezadovolni, posebno od redovite na
Biv{ata U^K, izmameni za nivnite `rtvuvawa. [to dobija tie? Zna~i potpolno
nepo`ituvawe na amnestijata i ostanuvawe na marginite, na op{testvoto, bez
perspektiva za nivno vrabotuvawe ili za podobruvawe na uslovite za stanuvawe,
tamu kade {to `iveat i kade {to seto toa be{e uni{teno za vreme na vojnata.
Poslednata policiska akcija {to se prezema vo Skopskite sela, vo Kumanovo
i Lipkovo, prosledena so teatar na pregovarawa od edna strana i od druga strana
vetuvawa deka policijata i vojskata nema da intervenira i intervencijata koga se
ubivaat dvajca gra|ani na RM, koi se maloletni. Ni edno objasnuvawe, {to e ~udno,
ne slede{e, za kriminalnite dejstva za ubivawe na dvajcata maloletni lica. Ninkoj
ne izleze da ka`e detali okolu toa {to se slu~i vo Brest da ne ubedi deka
I/69.-
navistina se vojuvalo protiv kriminalot. Nikoj ne objasnuva protiv kogo vsu{nost
be{e taa vojna. Nikoj ne objasnuva zo{to policijata i vojskata i vojnicite so
avtomati vo tekot na denot, vo regionot na Lipkovo i Kumanovo so avtomatite
nadolu gi fiksiraa gra|anite vo ovie zoni, koga se znae deka tie ne se dvi`at preku
den. Ova mo`e da se interpretira samo kako demostracija na sila kon ovie lu|e koi
i taka stradaat. No}e istite policajci se pikaat vo. . . i gi sledat. [to e ova osven
demostrirawe na sila. Kako da go razberam jas toa. Kako da me ubedite deke ne e
taka. Ovie fakti g-dine ministre, eve tuka e i gospodinot pratenik Fatmir Asani,
od taa zona. Toa tie go ka`uvaat. Toa jas ne go izmisliv. Kako da go razbereme toa
kako vojna protiv kriminalot, koga kriminalcite ni {etaat slobodno preku den, tie
{to navistina napravile kriminal.
Jas cenam deka Vladata dosega e na pogre{en pat, definitivno i pristapot
{to go imaa na po~etokot kon amnestijata i kon Ramkovniot dogovor, kon albanskiot
jazik kon visokoto obrazovanie na albanski jazik, kon ramnopravnosta na albancite
vo sistemot, kon procesot na decentralizacija, kon ekonomskite i socijalnite
reformi vo zemjata. Vladata definitivno se zanimava so posledicite, a ne so
izvorot na nezadovolstvoto.
Ve molam gospodo od Vladata, seriozno pozanimavajte se so ovie raboti i
popravete se kolku e mo`no pobrzo, vratete se kon izvorot na krizata.
Nezanimavajte se so posledicite, zatoa {to ako ne se izle~i izvorot na
nezadovolstvoto, posledicite mo`at samo da se zgolemat i da se vlo{i situacijata,
kako {to e slu~ajot so obrazovanieto, osnovno i sredno obrazovanie na albanski
jazik.
Za kraj edna mala digresija. ]e mu se obratam na g-dinot Bu~kovski.
G-dine Bu~kovski, imam po~it kon vas, me|utoa, sakam od vas li~no da znam,
kako tolku slobodno se pridru`uvate na nekoi kolumnisti, taka samonare~eni
eksperti koi nikoga{ ne izlegle i nema da izlezat pred narodot da se doka`at a
cel `ivot }e im pominuva po koluari.
I/70.-
Za konstatacijata {to ja pro~itate za g-dinot Xaferi. Se izvinuvam {to go
spomnuvam negovoto ime bez da e prisuten, me|utoa site tie {to mislat vaka sakam
da Vi sugeriram ne{to so skromnoto iskustvo {to go imam jas li~no vo politikata.
Ovie godini sum imal prilika da se zapoznaam so mnogu politi~ari vo
regionot i so polna ubedenost i odgovornost mo`am da konstatiram deka g-dinot
Arben Xaferi e eden od reetkite politi~ari koj za svoite tezi i ocenki se
konsultira so naukata, se konsultira, bez konkurencija, so ogromna literatura i e
bez konkurencija me|u politi~arite na balkanot, me|u politi~arite koi najdobro ja
znaat teorijata na funkcionirawe namultietni~ki dr`avi, sledej}i gi site
razbivawa i referenci na nau~ni izdavawa vo ovie oblasti i e eden od
najinformiranite politi~ari vo svetot.
AGRON BUXAKU:
Jas mislam deka tuka nie ne sme da ja gledame biografijata na va{iot
pretsedatel. A vo druga prilika }e imate mo`nost da zboruvate.
Jas mislam deka napraviv gre{ka i kon g-dinot Mavrovski, {to be{e pogre{no
svateno. Treba da se dr`ime do to~kite na dneven red.
ZAMIR DIKA:
Mislam deka eden seriozen politi~ar, g-dine Bu~kovski, nikoga{ nema{e da
se soedini so Vakvi tezi koi proizleguvaat od eden vakov lesen profil, na takov
skandalozen na~in kako {to go prvat nekoi kolumnisti. Daleku od toa {to ima takvi
{to ne se soglasuvaat so negovite tezi i ocenki, me|utoa, mislam deka treba dlaboka
nau~na argumentacija, za da se argumentira so nego.
I/71.-
ZAMIR DIKA: (Prodol`enie)
Toa zboruva za etarizacija na negovite stavovi i za Demokratskata partija na albancite.
Naivno se ka`uva deka site kriti~ari velat deka DPA referira vo vrska so Ramkovniot dogovor. Vi
velam deka ne ste gi pro~itale i ne ja sledite rabotata na DPA. Ne te gi pro~itale osnovnite dokumenti
na Kongresot na DPA, kade {to se veli silnata opredelba kon Ramkovniot dogovor zna~i od strana na
DPA kako kreator na taa Spogodba. Ne sakate da go razberete signalot deka Ramkovniot dogovor ne se
realizira. Ne za`ivuva, tuku naprotiv, ne se po~ituva od Vladata. Vo vakvata situacija normalno deka
liderite }e bidat prvite, koi {to }e sozdadat hipotezi, ili hipoteti~ni situacii, sekoga{ da ima izlez iako
ovoj pat ne ~ini, ako ne se realizira, vie ste odgovorni, zna~i, vie {to ste zemale mandat i {to imate
odgovornost da ja vodite ovaa dr`ava, ovoj straden narod, da bidete malku posovesni, koga komentirate
tezi i ucenuvawa {to doa|aat od vakov politi~ar, od vakov kalibar, zatoa {to samo }e propadnete vo
nepriznavawe. Ne sakaat gra|anite na Republika Makedonija definitivno, bilo da se albanci ili
makedonci da `iveat sekoj den pod pra{alnik za nivnata sigurnost, za sigurnosta na nivnite deca, ne
sakaat da `iveat vo me|usebna nedoverba i vo strav. Gra|anite na Republika Makedonija nitu
makedoncite, nitu albancite ne sakaat da `iveat vo nema{tija i neperspektivnost. Site o~ekuvaat vo prv
red od Vladata na Republika Makedonija i toa so pravo, me|utoa i od nas drugite na koi {to ni ja dale
svojata doverba, da im doka`eme deka mo`eme da sozdademe uslovi za podobar `ivot i deka imame
vizija i `elba za toa i volja. Treba da gi ubedime gra|anite, a ne da gi ignorirame istite. Treba da gi
molime za poddr{ka, a ne da gi minimizirame nivnite problemi. Kolku {to gledam jas, vrz osnova na
va{ite reakcii po~ituvani kolegi, ova e mo`ebi posledniot apel od ovoj vid upraven posebno kon
nositelite na vlasta, zatoa {to vreme za akrobacii ve}e nema, ne ni dozvoluvaat. Me|utoa, govornicata
}e ja napu{tam so nade` deka ovie zborovi i ucenuvawa nema da naidat na gluvost, so nade` deka ima
idnina za ovaa dr`ava, da go najdeme podobriot pat zaedno.
I/72.-
Vi blagodaram.
AGRON BUXAKU:
Za replika se javuva ministerot Hari Kostov.
HARI KOSTOV:
Posle po{irokoto izlagawe na pratenikot, jas sum sveden na tri minuti, pa }e se obidam
nakratko nekade da iznesam vo del od rabotite. Navistina, ne deka nekj ne saka da slu{a, tokmu
naprotiv, i site mislewa, site ocenki na elementite koi {to gospodinot Dika gi izrazi, dali Ohridskiot
dogovor se sproveduva ili ne se sproveduva, odnosno, negovoto uka`uvawe na to~kite {to ne se
sproveduvaat, jas sakam da go slu{nam. Sakam jas, me|utoa duri i po{irokata javnost fakti~ki da gi ~ue
ovie raboti i toj {tom smeta deka ne se sproveduva, pa duri i site onie koi {to navodno vraboteni 1.000
du{i vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, koi navodno sega izleguva deka ne se vraboteni, da vidat
dali navistina nekoj ka`uva vistina, ili ka`uva lagi. Me|utoa, u{te edna{ od po~etokot osnovnite principi
na Ohridskiot dogovor zbrouvaat: 1 - 1. Celosno i bezuslovno da se otfrla upotrebata na nasilstvo za
ostvaruvawe na politi~ki celi. Samo mirni politi~ki re{enija mo`at da ja zagarantiraat stabilnsta i
demokratskata idnina na Republika Makedonija.
1 - 2, suverenitetot i teritorijalniot integritet na Republika Makedonija i unitarniot
karakter na dr`avata se nepovredlivi i mora da se so~uvaat. Ne postojat teritorijalni re{enija za etni~kite
pra{awa.
1 - 3, multietni~kiot karakter na makedonskoto op{testvo mora da se so~uva i da najde
svoj odraz vo javniot `ivot.
Sega prv pat deneska slu{nav edno kreativno tolkuvawe deka ovie principi, toa se samo
nekoi op{ti na~ela vo koi {to ne se normirani i mo`e koj {to saka, onoj {to veli narodot da gi zaka~i na
ma~kata za opa{ka i da {etaat ponatamu. Me|utoa, bilo koj pravnik, bilo koj od onie me|unarodni
u~esnici, koi bea kako svedoci na ovoj dogovor, da gi pra{ate, mislam deka na edna takva analiza
bukvalno }e se isponasmeat. Zatoa {to sekoga{ koga nekoga{ }e imate ponazad povikuvawe na ova
del~e deka ne se ispolnuva ili na ovoj del od Ohridskiot dogovor deka ne se ispolnuva, povtorno }e
I/73.-
mora da se vratite na krajot na osnovnite principi. A toa zna~i deka ne mo`e nekoj so nasilstvo da
ostvaruva politi~ki celi. Ne mo`e vo dr`avata da {etaat vooru`eni lu|e so kala{nikovi, so avtomati, so
ra~ni frla~i i taka natamu i da vidat deka za toa ova go pravime zatoa {to od Ohridskiot dogovor ne bile
256, tuku se 258 vraboteni. Mora postojano da se vra}a na osnovnite principi i dobro e {to eden obid za
edna takva analiza na Ramkovniot dogovor dobivme deneska i samiot pratenik Dika pro~ita mnogu
raboti vo koi {to veli deka ova treva{e da se zavr{i do krajot na mandatot na prethodnoto Sobranie.
Sega jas se pra{uvam navistina, ako zemete po popisot na zakonite, mnogu pogolem del gi zavr{i ovoj
mandat od Sobranieto. Sega se pra{uvam navistina {to prave{e prethodniot mandat na Sobranieto
soven nekoj eve kako Dika i kako drugi pratenici ako nema nekoi pobitni drugi biznisi da se bavat, pa
da gi zavr{at rabotite koi {to od ovoj del treba{e. Na~alnicite, to~no e ona {to go pro~ita korisnata
analiza na Ramkovniot dogovor, na~alnicite na podra~nite edinici na Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti, to~no e i taa postapka }e bide zapazena, me|utoa, ako neznae gospodinot Dika nema nitu eden
postojan na~alnik na SVR nazna~eno. Tokmu zaradi taa odredba od Ramkovniot dogovor, site
na~alnici na SVR, na OVR se so vremeni re{enija, tie se v.d. na~alnici. Tokmu zaradi zapazuvawe na
takvata postapka, natamu, me|utoa, u{te pra{aweto mi e istiot na~alnik na SVR Tetovo e istiot na~alnik
koj {to be{e vo prethodniot period. Dali e od DUI ili od DPA neznam, me|utoa, tie {to bea zborovite
be{e ka`ano deka toj bil kadar na taa i taa partija, zatoa bil nazna~en. Neznam od koja partija bil
porano, od koja partija e sega, a me|utoa v.d. na~alnik na Tetovo e istiot kadar koj i prethodno otide.
Okolu obrazovanieto i 20-te posto i taka natamu (se slu{aat reakcii od mesto)
Samo u{te edna re~enica i }e zavr{am. Be{e spomnato deka vo Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti, deka so nivni re{enija od prethodniot minister bilre vraboteni 275 policajci albanci.
Toa e laga. Nema nitu eden za koj {to zakonski e dobiena soglasnost za vrabotuvawe. Tokmu naprotiv,
i za tie 275 od prviot kurs na OBSE prvite soglasnosti i barawa re{enija bea potpi{ani od Go{ev i od
mene i postojano koga ima na drugo da se povikuva, }e mora da se vrati na osnovnite principi od
dogovorot.
AGRON BUXAKU:
Se javuva gospodin Dika ima replika na replika.
I/74.-
ZAMIR DIKA:
Gospodine ministre, nema da spadnam na nivoto na obvinuvawata koi
{to vie gi pravite, samo da ve pra{am u{te edna{. Vie pred nas priznavate eden
vid vo Ministerstvoto i nemate implementirano Ramkoven dogovor vo to~kata 3,3 i
4. vo va{iot resor, kade {to ste obvrzani da imenuvate na~alnici na policijata vo
sorabotka so op{tinskite soveti i velite deka ste odedile v.d. Ova e sme{no, vie
mo`ete v.d. da gi dr`ite 20 godini da go razbirate Ramkovniot dogovor. Go ~itate
odnazad dokumentot. Principite, mirot }e se dobie koga albancite }e gi napravite
ramnopravni. Dotoga{ nema da imate iluzii da se vadite so v.d. ve molam.
XIII/1.- JM /ND
AGRON BUXAKU:
Bidej}i ministerot bara zbor, mu davam zbor na ministerot za odbrana
gospodinot Bu~kovski.
(Reakcii od pratenicite, so barawe na repliki, a istovremeno uka`uvawe
deka e vrame za pauza)
VLADO BU^KOVSKI:
]e odime sega na pauza, jas samo kuso }e repliciram.
O~igledno deka dijalogot {to go bara{e pratenikot Zamir Dika be{e samo
deklarativno, zatoa {to na negovite pogre{ni brojki i za nego takanare~enite
fakti ne saka da gi slu{ne realnite brojki i fakti. No, zatoa jas }e ostavam da mu
se odgovori, bidej}i ona {to go znam, mo`am da ka`am deka samo 1400 novi
vrabotuvawa ima vo dva resori, vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i
Ministerstvoto za odbrana. Toa mo`e i samiot da go proveri.
Krajno sum iznenaden od pogre{noto citirawe i dobivaweto zada~a site
pratenici od DPA da go branat likot i deloto na nivniot pretsedatel. Jas ne znaev
deka tolku predizvika kaj niv `elba da opravdaat ne{to {to jas sum go rekol vo
petokot, }e citiram:
I/75.-
"Opredeleni mediumi, za volja na vistinata ako im veruvame, pi{uvaat da
re~eme na 13 i 14 septemvri deka va{iot pretsedatel rekol - nema pove}e so`ivot,
dr`avata mora da se podeli".
I, namesto cenetiot pratenik Zamir Dika da odgovori dali e ova platformata
na DPA toj mi govori deka nivniot pretsedatel mnogu bil na~itan, se slu`el so
nau~na literatura i deka verojatno treba da bide nau~nik ili akademik. Jas se
soglasuvam, ako ima takvi ambicii toa e podobro da go pravi otkolku da se obiduva
kako kvazi-nau~nik da pravi eksperimenti od Makedonija.
Blagodaram.
AGRON BUXAKU:
Replika na replika od edna minuta, gospodine Dika povelete.
ZAMIR DIKA:
Gospodine potpretsedatel,
Prvo, me prekinavte za eden ~ovek koj ne e tuka, ako e i minister, nemojte da
se pla{ite da mu go prekinete govorot i nego mo`ete da go predupredite.
Gospodine Bu~kovski,
Dovolno e so demagogijata. Ka`ete gi faktite gospodine. Kolku albanci ima
vraboteno vo Misijata na NATO vo Brisel? Odnosno kolku oficeri? Imate 6 i toa
se 6 makedonci. Potoa, objasnete mi kako tuka gedate na Ramkovniot dogovor?
Drugite lu|e, drugite li~nosti ne se vinovni, ne se vinovni za va{ata
nepodgotvenost za implementacija na Ramkovkiot dogovor, da gi gledate albancite
ednakvi.
A, {to se odnesuva do izjavata, toa e laga.
AGRON BUXAKU:
U{te ne{to vo svojstvo na pratenik, pa }e imame 60 minuti pauza. Samo
nekolku pra{awa, mo`e da se svati kako replika od moja strana kon gospodinot
Dika.
I/76.-
Imam edna replika {to nema da ja zloupotrebam od 3 minuti, imam nekolku
pra{awa koj bil tuka vo toj informativen mrak {to go spomna gospodinot Dika, jas
toj mrak mo`am da go dokumentiram koga minatata godina vo tekot na izborite nie
nemo`evme nitu da vlezeme na Tretiot kanal a sega ima i funkcioneri od na{ata i
va{ata partija koi davaat intervjua. Zaradi ova pravam u{te eden apel, u{te edna{
da izlezeme na otvorena debata, eve, koj saka od vas, da izlezeme na otvorena
debata na Tretiot kanal na MRTV. Toa e od op{t aspekt.
[to se odnesuva do konkretnite to~ki od va{ata diskusija, vie kako
koordinator na Parlamentarnata grupa, zabele{kite {to gi davate vo odnos na
za`ivuvawe na Ramkovniot dogovor, dali se toa site zabele{ki {to gi imate kako
partija? Mo`ete da mi odgovorite posle kako protivreplika.
Vtoro, imaj}i predvid deka dvete opozicioni partii {to se od mojata leva
strana se najgolemite braniteli na soodvetnite interesi na nivnata zaednica,
spored izjavite, mi izgleda mnogu interesna, site diskusii {to gi imate nikoga{
nemalo nekoja replika, ne ste imale repliki me|u sebe od VMRO kon vas, nitu vie
kon VMRO. Dali toa zna~i deka seu{te se strate{ki partneri vo va{eto deluvawe?
Zatoa {to koga govore{e gospodinot Ramadani, vie velite se obra}ate na pozicijata,
me|utoa, gospodinot Ismet Ramadani koga govore{e ima{e replika od VMRO. Mi
dojde mnogu interesno. I pokraj ekstremniot nacionalizam {to vie tuka delarativno
go iznesuvate, nikoga{ nemalo nitu edna replika od vas kon VMRO i od VMRO kon
vas. Zna~i, dali i natamu stoi va{ata strate{ka alijansa, sojuz i za idnite izbori?
Treto, mnogu ~esto se spomnuva vojnata od 2001 godina. Tuka nema da spomnuvam
imiwa, no vo maj ovaa godina Proektot za etni~ki odnosi od SAD organizira{e
seminar kade bevme prisutni pretstavnici od opozicijata. A toa se nadovrzuva na
ona {to go ka`a gospodinot Dika vo odnos na pretsedatelot na partijata. Zna~i,
replika na toa {to go ka`a. Jas bi sakal da znam, go imam dokumentot tuka na
pismeno, podgotven od edna nevladina amerikanska organizacija vo koj se naveduva
deka eden va{ pretstavnik, jas bev prisuten, me|utoa ne e upatno sega da se ka`e koj
e, toa ne e za mene parlamntarna kultura da se spomnat imiwa, tamu pi{uva deka
I/77.-
eden va{ pretstavnik ka`al zo{to treba{e vojna vo 2001 koga ne ni treba{e vojna i
na krajot na krai{tata {efot na policijata vo Tetovo be{e albanec. Jas bev
prisuten koga be{e ka`ana ovaa izjava.
Sega vie treba da ka`ete tuka, so ogled na faktot deka ima vakvi obvinuvawa
deka nie gi imame site komandanti, deka sme vodele vojna i tn., sega vie treba da se
deklarirate dali treba{e da se vodi vojnata vo 2001 godina ili ne? I, otsega
natamu, koga }e se govori za rezultatite od Ramkovniot dogovor treba jasno da se
ke`e ~ija zasluga be{e Ramkovniot dogovor.
Koga sakate, koga }e posakate kratko na ova ili vo debata, ili bilo kade da mi
odgovorite na ovie pra{awa.
Gospodinot Dika ima pravo replika na replika od edna minuta, a potoa }e
odime na pauza od 60 minuti.
(Dofrluvawe od mesto)
Nadvor od dnevniot red ne treba da dozvoluvate nitu diskusija, nitu replika.
AGRON BUXAKU:
Toa e mnogu slo`eno pra{awe. I na mojata zabele{ka na gospodinot
Mavrovski, toj re~e deka se e povrzano so bezbednosta, pa zatoa i se slu~i toa.
Mislam celo vreme tuka be{e re~eno deka se zloupotrebuva kako i porano
Sobranieto za kvazi patriotizam i teatar. Mo`am da ka`am i nie kako partija na
toa naidovme. Ovaa politi~ka kultura ne ja donesovme nie.
ZAMIR DIKA:
Vi blagodaram gospodine potpretsedatel, nemam namera voop{to da vlezam vo
polemika koja natamu mo`e u{te pove}e da ne oddale~i i da ne podeli. Nikoga{ toa
ne be{e moja namera. Pobaravte dva odgovori. Eden }e vi dadam vo odnos na
Ramkovniot dogovor `rtva dade celiot albanski narod i ne be{e toa zasluga na
nieden poedinec nitu vo DPA, nitu vo DUI. Toa e edniot odgovor.
Dodeka {to se odnesuva do toa, ovoj pratenik vaka, ovoj pratenik taka, toa
treba da go ostavite. Vie ste na vlast, vie ste glavnite odgovorni za
implementacija na Ramkovniot dogovor. Izlezete i ka`ete kakvi se pridobivkite na
I/78.-
albancite dosega od Ramkovniot dogovor. Samo so takvi izjavi }e mo`ete da gi
uverite. A koj, so kogo i kako, mislam deka toa voop{to ne dr`i edna takva diskusija
i vo edna vakva seriozna situacija.
AGRON BUXAKU:
Samiot fakt {to ni{to ne odgovorivte e odgovor. Jas imam govor potoa, pa }e
govorime za toa {to sme postignale.
Obvjavuvam pauza od 60 minuti.
XIV/1.- SS/ML
(Po pauzata sednicata prodol`i so rabota vo 15,30 ~asot).
NIKOLA POPOVSKI:
Prodol`uvame so debata.
Ima zbor gospodinot Qubomir Janevski, replika na gospodinot Zamir Dika.
QUP^O JORDANOVSKI:
Gospodine Zamir Dika, jas vnimatelno ja slu{av va{ata diskusija koja be{e
dolga i interesna, no krajno neiskrena kon site gra|ani na na{ata dr`ava, a najmnogu
kon pripadnicite na va{ata zaednica. No, vo duhot na onaa poznata misla deka jas
mo`am da ne se slo`am so vas, no do kraj }e se boram za pravoto da go ka`ete va{eto
mislewe. Povtorno so vnimanie }e gi slu{am va{ite idni nastapi, no nemojte da
barate va{ite apeli da bidat sfateni iskreno, ne zatoa {to vo va{iot govor
nema{e ni malku samokritika, tuku gospodine Dika, vie premol~avte, ne se
ogradivte i ne gi osudivte izjavite na va{ite sopartici iska`ani na ovaa govornica
i toa na nekolku pati deka ovaa Vlada, deka mnozinskiot narod e fa{izoiden i
genociden. Gospodine Dika ova ne e pra{awe na Ramkovniot dogovor, ili zakonite,
ili 24%, ova e pra{awe na pra,pra,pra po~etok na site dogovori, pa neka e i
Ramkoven, vsu{nost akciono na site po~etoci i gradbi i so`ivoti. Toa e dlaboko
I/79.-
humano ~ove~ko pra{awe. Zatoa gospodine Dika se dodeka premol~uvate vakvi
ne{ta, vie se dotoga{ ne ste slobodna li~nost.
NIKOLA POPOVSKI:
Za zbor se javi gospodinot Zamir Dika.
ZAMIR DIKA:
Nema da bidam sloboden dodeka ste vie na vlast, toa go znam. Ne stanuva zbor
za mojata sloboda, tuku ne postojat ni slobodi koi seto ona {to se slu~i navistina
na prvo mesto treba da bide ramnopravnosta i slobodata. Nie gi interpretirame
mislewata na na{ite glasa~i koi {to se nezadovolni od mnogu golem broj na
procesi koi {to ne vodat samo nazad. Ostavete gi demagogiite i razgovorite za
so`ivot, zna~i svrtete gi rakavite za da bidat i albancite ramnopravni vo
dr`avata. Kon toa se stremi i Zamir Dika.
NIKOLA POPOVSKI:
Nemate pravo na replika. Koj ve spomna? Ru`di Mato{i ne e spomnat od
gospodinot Qup~o Jordanovski.
Gospodinot Ja{ari ima replika na Zamir Dika.
ADNAN JA[ARI:
Ve pozdravuvam site, }e se obidam da bidam mnogu kratok iako li~no imam
nekolku zabele{ki vo vrska so diskusijata na gospodinot Dika. No, }e se zadr`am
samo vo odnos na upotrebata na jazikot i toa osobeno upotrebata na albanskiot jazik
vo Parlamentot. Kolku {to jas imam informacii gospodine Dika, verojatno i vie ste
I/80.-
informirani deka pra{aweto za upotrebata na jazikot vo Parlamentot e regulirano
so Delovnikot usvoen od prethodniot Parlament. Sakam da vi ka`am li~no kako
ekspert, analiziraj}i gi temite, ili edna vakva tema vo odnos na upotrebata na
albanskiot jazik vo Parlamentot konstatirav deka ovaa alineja e vo sprotivnost so
to~ka 8 od Ohridskiot ramkoven dogovor. Zo{to e toa taka, jas ne znam, no sepak ova
e moja li~na konstatacija i konstatacija na golem broj eksperti koi {to se
zanimavaat so ustavnite pra{awa. Dokolku vie go ocenuvate sprotivnoto bi bilo
dobro li~no da mi dadete odgovor, dali e, ili ne e vo sprotivnost so Ustavot?
NIKOLA POPOVSKI:
Gospodinot Zamir Dika ima replika.
ZAMIR DIKA:
Po~ituvan kolega me raduva faktot {to priznavte deka albanskiot jazik ne se
koristi vo Sobranieto taka kako {to go predviduva Ramkovniot dogovor.
[to se odnesuva do Pravilnikot za rabota, mislam na Delovnikot za rabota,
se soglasuvam deka ne gi ispolnuva aspektite od Ramkovniot dogovor i toj be{e
usvoen vo tekot na na{eto vladeewe. Se soglasuvam. ]e vi ka`am kako se donese i
zo{to se donese. ]e vi ka`am, deka vo toa vreme po~ituvan kolega nie go krenavme
glasot i rekovme deka nema da ima parlamentarni izbori se dodeka Delovnikot {to
}e bide usvoen go po~ituva upotrebuvaweto na albanskiot jazik. Toga{ vie, {to tuku
ja imavte formirano va{ata partija zaedno so SDS vo opozicija rekovte deka toa e
politi~ki marketing na DPA i ova barawe go pravime za da nema izbori i za da
ostaneme na vlast. Ova e vistinata. Zna~i, vie bevte onie koi stimuliravte vakvi
re{enija.
Me|utoa, izborite zavr{ija, vie go dobivte mandatot, edna godina ste na vlast
i nitu edna inicijativa ne pokrenavte za da se pokrene ova pra{awe. Zna~i, ne
mo`ete da ja izbegnete odgovornosta. Taa e zaedni~ka.
I/81.-
Blagodaram.
NIKOLA POPOVSKI:
Proceduralno bara zbor gospodinot Ja{ari.
Ako e proceduralno }e vi dadam zbor, no ako se obidete na toj na~in da
replicirate, }e vi go odzemam vedna{ zborot.
ADNAN JA[ARI:
Gospodine Dika, drago mi e {to go prifativte moeto mislewe...
NIKOLA POPOVSKI:
Toa e replika na gospodin Dika, a ne proceduralno.
Gospodin Ademi ima replika na gospodin Dika.
ABDILA]IM ADEMI:
Na po~etokot }e se izvinam na gra|anite i na site onie koi ne sledat zatoa
{to izgleda deka ve}e po~navme da ne diskutirame za to~kata od dneven red. ]e se
obidam da bidam kratok i da se pridr`uvam kon repliciraweto na gospodinot Dika.
Prvo, toj na po~etokot gi spomna zakonite {to proizleguvaat od Ramkovniot
dogovor {to treba da se usvojat do krajot na 2002 godina. Me|utoa, site nie znaeme
deka vo toa vreme vie bevte na vlast i imavte vreme za usvojuvawe na golem broj
zakoni kako {to be{e zakonot za decentralizacija, me|utoa toa ne go napravivte.
Vie spomnuvate i finansirawe, go spomnavte finansiraweto na tetovskiot
univerzitet. Rekovte deka za nego }e se odvojat samo dva milioni evra. Rekovte
deka nitu edna para ne e dadena za Univerzitetot na Jugoisto~na Evropa. Vistina e,
no toj Univerzitet e privaten i dr`avata nema obvrska da go finansira. A, kako
osnova~ na tetovskiot univerzitet ima obvrska da go finansira. Na krajot na
krai{tata, podobro dva milioni evra za tetovskiot univerzitet otkolku da gradime
krstovi niz cela Makedonija i da iritirame 1/3 od naselenieto.
I/82.-
Koristeweto na jazikot vo Parlamentot, ka`a i diskutantot pred mene, a toj
be{e usvoen od vas i sega imame problem tuka. Sigurno deka nie }e pokreneme
inicijativa toa da bide popraveno.
So toa se sozdava zabuna i kaj gra|anite, zatoa {to ne mo`at da ve razberat.
Vie rekovte kako gra|anin, koga be{e potpi{an Ohridskiot dogovor, deka so
Ohridskiot dogovor se realiziraat pravata na albancite vo Makedonija. Nie gi
realiziravme, gi implementiravme pette glavni stolbovi od nejzinata programa i
sega se sozdava vpe~atok deka fakti~ki toga{ ni{to ne ste realizirale. Otkako gi
zagubivte izborite, vie po~navte so taktizirawe kako {to e moratoriumot,
ostavkite, povlekuvawe od Parlamentot, velej}i deka ne se `ivee ve}e vo ovaa
dr`ava, samoopredeluvawe i tn. Posle, podocna, povtorno gi menuvate tezite i
velite deka Ramkovniot dogovor e eden izlez {to ja spasuva Makedonija. Toa e
izjava {to be{e dadena vo petokot vo vesnikot "Fakti". Koga vidovte deka od ova
nikoj ne se iznenadi, koga vidovte deka nikoj ve}e ne tropna na vratata na va{eto
sedi{te, vie se vrativte vo Parlamentot. Koga vidovte deka mora da imate
rezultati, vie povtorno ostanavte na ~elo na partijata.
Vo va{ata diskusija ja spomnavte na{ata pozicija vo Vladata. No i od nekoi
drugi be{e ka`ano deka nie sme vo Vladata samo kako slugi. No, ve molam, zarem
ima podobri slugi od onie koi podaruvaat revolver na eden "uspe{en" minister
zatoa {to granatira{e sela.
NIKOLA POPOVSKI:
Gospodin Dika ima replika. Edna minuta.
ZAMIR DIKA:
@al mi e {to kolegata barem da se osvestil od letargijata i od beneficiite
{to mu gi dade dr`avata vo negovata fotelja. @al mi e {to ne se razbuduva so
I/83.-
argumentite {to gi postavi sega. Prodol`ete da go opravduvate ona {to go pravite
do sega.
Rekovte deka 70% od zakonite, {to se odnesuva za Ohridskiot ramkoven
dogovor bile magloviti a ve}e edna godina ni{to ne e doneseno, ne e
implementirano od Ohridskiot ramkoven dogovor. Navistina, ne ja po~ituvame
spogodbata, ne ja potpi{avme Ohridskata spogodba, a ne spogodbata na Branko
Crvenkovski. Zaboravate i se l`ete ako barate od nas poddr{ka za
implementirawe.
[to se odnesuva do visokoto obrazovanie na albanski jazi, ve molam
pro~itajte ja Cpogodbata no i Zakonot za visoko obrazovanie. Zna~i, spored
Spogodbata treba da se finansira visokoto obrazovanie, bez ogled dali se javni
ili privatni univerziteti. Treba da se gri`ime za site istovetno.
NIKOLA POPOVSKI:
Blagodaram.
Ima zbor gospo|a Eleonora Petrova-Mitevska, replika na gospodinot Zamir
Dika.
ELEONORA PETROVA-MITEVSKA:
Blagodaram gospodine pretsedatele.
Ne znam dali e ova samo replika na gospodinot Zamir Dika ili proceduralno,
bidej}i ve}e treti den, polni treti den raspravame za bezbednosnata sostojba vo
dr`avata, a vo ovie diskusii {to gi slu{ame mnogu malku slu{ame za bezbednosnata
sostojba vo dr`avata, a mnogu pove}e za drugi raboti.
Jas razbiram deka gospodinot Zamir Dika vo negovata diskusija ili negovoto
izlagawe, {to pokri eden ~as ovde vo parlamentarnoto rabotewe, se obide da ka`e
se {to ne uspea DPA da ka`e vo nekolkumese~noto otsustvo od parlamentarnoto
rabotewe. Me|utoa, nie pove}e slu{navme za Ramkovniot dogovor i za negovata
I/84.-
implementacija, za obrazovniot proces, odnosno za obrazovanieto vo Republia
Makedonija, potoa slu{navme za decentralizacijata i neimplementiraweto na
zakonot za lokalna samouprava, a mnogu malku za bezbednosnata sostojba.
Zatoa bi ve molela, vo diskusiite {to }e sledat ponatamu diskutantite,
odnosno site onie koi {to imaat {to da ka`at da se dr`at do to~kata na dneven
red, bidej}i navistina misla deka vaka ovaa sednica }e trae vo nedogled.
Blagodaram.
NIKOLA POPOVSKI:
Blagodaram, gospodin [a}iri ima replika na gospodinot Zamir Dika.
HISNI [A]IRI:
Gospodine Zamire, so polna po~it vo odnos na nekoi pra{awa {to gi spomna i
posebno go eksportira{e pra{aweto na Ohridskiot ramkoven dogovor od politi~ki
aspekt, me|utoa ne treba da zaboravime eden fakt.
Nie, toa go znae i celata javnost. Nie koi znaeme, Ohridskiot dogovor
gospodine Dika e dokument kon koj treba da imame seriozen pristap, site. Me|utoa,
koga sekoj den go spomnuvame i begaj}i od realnosta i neobjasnuva}i go na soodveten
na~in, nie samite }e go devalvirame i }e ka`eme deka tie prava gi nemame. Me|utoa,
}e ka`am eden primer. Nekoj na{ol edna nevesta za zinot. Se dogovoril so tatkoto
na nevestata da ne ja pro{iri informacijata deka tatkoto na nevestata zemal pari.
Me|utoa, toj sepak trebal da prodade niva za da gi isplati parite. Toga{ se ra|a
konflikgot zo{to toj ka`al koga ne smeel da ka`e, zo{to dogovorot bil takov, da ne
ka`e deka mu zemal pari. Toj rekol - jas ne ka`av ni{to, me|utoa ka`a nivata, ja
prodadov nivata.
Gospodo, Ohridskiot dogovor go devalviravte so toa {to ja izmenivte, prvo,
preambulata. Gospodinot re~e mnogu dobro, re~e mnogu dobro, ve molam. Delovnikot
{to vie go usvoivte, vie go usvoivte. Toj ne e na{. [to se odnesuva do Brest za koj
I/85.-
{to mnogu govorite vo posledno vreme, ne zaboravajte deka vo mart 2001 konfliktot
se vode{e vo Tanu{evci. Toga{ imavme zaginati. Me|utoa vie mar{iravte po
skopskite ulici so belo zname i imavte prostest "Mar{ za mir".
Da ne zaboravime. Sega sme vo drugi okolnosti. Treba da gi razbereme site
problemi na soodveten na~in, da gi re{ime so zaedni~ki sili i da izlezeme od ovaa
situacija.
Zatoa, dokolku se zanimavame so minatoto, minatoto za nekogo e mnogu pocrno
otkolku za nekoj drug za kogo se govori vo momentot. Mnogu mnogu pocrno e minatoto i
so mnogu pogolema odgovornost. Toa e ne{to {to go znaat site i zatoa nema {to da
krieme. Me|utoa, sme rezervirani i ne sakame da se zanimavame so samite sebesi.
Vi blagodaram.
NIKOLA POPOVSI:
Vi blagodaram.
(Verbalni dofrluvawa od strana na pratenicite na DPA i na DUI).
Gi molam pratenicite za red.
(Dofrluvawata prodol`uvaat).
Ve molam da sednete na svoite mesta.
(Dofrluvawata i ponatamu prodol`uvaat).
Ve molam, da prodol`ime so rabota.
(I pokraj predupreduvaweto na pretsedatelot so zvon~eto za red
dofrluvawata prodol`uvaat).
Ve molam, da prodol`ime so rabota, nema potreba od mesto da se dofrluva.
Gospodinot Zamir Dika ima replika od edna minuta.
ZAMIR DIKA:
Vi blagodaram gospodine pretsedatele.
Po~ituvan kolega, da vi ka`am edna vistina {to ja znaete vie, ne znam zo{to
ja iskrivuvate.
I/86.-
Nitu edna zapirka vo Ramkovniot dogovor {to go imate pred vas denes ne e
napravena bez da se pra{a gospodinot Ali Ahmeti i {tabot na ONA. Nitu edna
zapira. Nitu preambulata, ni{to ne e napraveno. Dokolku e vistina, zo{to toga{
prifativte da ima izbori, zo{to ne prifativte celata rabota da se napravi do
kraj.
Ostavete gi muabetite od ~ajxilnicite dajte da vidime toa {to vie ste
napravile, va{ite uspesi, za albancite da gi dobijat pravata. Dajte, ka`ete im.
XV/1.-DV/OM
NIKOLA POPOVSKI:
Gospodinot Buxaku saka da mu replicira na gospodinot Dika.
Gospodine Buxaku ako e vistina toa {to go ka`uvaat pratenicite, kog aja sne pretsedavav so
sednicata, deka ste replicirale edna{, }e ve molam da se otka`ete od repliakta.
AGRON BUXAKU:
To~no e deka jas pred pauzata imav edna replika, no ovoj pat sakav da interveniram vo interes
na odr`uvaweto na duhot na ovaa sednica.
Dokolku go po~ituvame Delovnikot, jas navistina nemam pravo na u{te edna replika, no toa {to
sakam sega da go re~am, }e go ka`am vo mojata diskusija.
NIKOLA POPOVSKI:
Prodol`uvame so rasprava.
Ima zbor gospodinot Be}iri.
NAZMI BE]IRI:
I/87.-
Po~ituvan pretsedatele, po~ituvani pratenici, iako za vreme na razgleduvaweto na ovaa to~ka
ima{e malku konstruktivni priodi od nekoi diskutanti, natamu prodol`uva neodgovornosta vov rska so
toa. Imavme neodmereni kvalifikacii, ne realni ocenki i glavno ednostrani informacii, neragumentirani
i mnogu drugi defekti. Seto toa svedo~i za neserioznosta, a u{te pove}e za na{ata neodgovornost kako
najvisok zakonodaven organ, a koj treba najmnogu da pridonese bidejki na dneven red imame to~ka za
bezbednosnata situacija vo Republika Makedonija {to zna~i `ivot za site gra|ani, a osobeno na
dr`avata.
Jas nema da ja ocenuvam momentalnata bezbednosna situacija, bidejki za toa dosta se
zboruva{e, no sakam da gi naglasam generatorite koi predizvikuvaat nesigurnost, podelbi kako i merki
koi treba da se prezemat za nadminvuawe na mnogu `ivotni barieri. Prirodno do kolku ima raspolo`enie
za seto ova, iako mislam deka druga alternativa nema. Ako ne nie, barem drugite neka go napravat.
Inaku nema da ne prifatat vo civiliziraniot svet, vakvi, kakvi {to sme sega. Me|u glavnite iskri se
mediumite, ponatamu od nemawe ili pak ne funkcionirawe na zakonite, sankcionira{ki zakoni .
Imajki predvid deka {tetata {toja imame od vakvo dejstvuvawe, vo mnogu kratko vreme
treba{e da imame po prifatlivi zakoni i po celosna nivna realizacija. Treba{e da se sobere i ona
nesobrao oru`je, bidejki tie ubivaat.
Ona {to najmnogu mislam deka treba da se napravi e vistinsko objasnuvawe za realnoto
`iveewe, ili pak implementirawe na Ohridskiot dogovor. Nemame jasni izjavi na politi~arite i n
aeminentni lu|e vo vrska so seto ova, a vo najgolem broj slu~ai imame nekoi somnitelni izjavi. Na
primer izjavata n aporane{nito pretsedatel na Republika Makedonija g-dinot Gligorov vo Amerika koj
ka`a navredlivi zborovi za Ohridskiot dogovor, a se znae deka ovoj proekt e usvoen od prethodnata
Vlada, a se finansira od MMF, pred se najpotrebnite reformi vo dr`avata.
[to se odnesuva do ispolnuvaweto na obvrskata za proporcionalnoto pretstavuvawe , defektot ne
e vo Ohridskito dogovor tuku vo nerealiziraweto na programskite opredelbi na dvete prethodni vladi,
so sugeriraweto na Me|unarodnata zaednica {to vo prethodnata vlada be{e kako opredelba , toa be{e
zgolemvuaweto na procentot na pretstavuvaweto na zaednicite vo javnata administracija. Toa se
kvalifikvua{e kako pottiknuvawe na pogolem broj u~estvo na pretstavnici od drugite malcinstva vo
sekojdnevnoto `iveewe. Od ova i drugi raboti, denes vo Makedonija javnosta na makedonskito etnikum
I/88.-
ima rezervi kon Ohridskiot dogovor, dodeka albanskiot entitet ne veruva vo celosnoto implementirawe.
Mislam deka treba da imame javno izjasnuvawe dali ja sakame zaedni~kata dr`ava ili ne.
So `al sakam da izjavam deka , spored seto ova, mislam deka jasno se izjasnila samo
Me|unarodnata zaednica. Nekoi duri gi izdr`aa i na{ite navredi za nivnoto navidum ednostrano
izjasnuvawe koj pove}e investiral. Ne se gleda dobro so posredni{tvoto i so pomo{ta za nadminuvawe
na golem broj problemi. Treba da znaeme deka {tetite }e gi ~uvstvuvame site nie, nekoj pove}e nekoj
pomalku, nekoj podocna , nekoj porano. Odgovornosta e nad nas i vo nas tie {to sega sme na vlast.
Se soglasuvam deka treba da ima akcii za fa}awe i eliminirawe na vooru`enite grupi. No, na
nitu eden na~in ne se soglasuvam deka dosega e napraveno ne{to uspe{no. Nikoj ne mo`e da predvidi
{to mo`e da se slu~i. Vo poslednata akcija zedoa u~estvo specijalni policiski sili. Od drugata strana se
veli deka bea toa mladi, maloletni lica, arezultatot e dvajca mladi ubieni i organizatori seu{te slobodni.
Seto ona {to se slu~ilo }e bide verificirana odgovornost po koordiniranata akcija koja {to mislam }e
se slu~i i vo idnina i }e se karakterizira so vistinski dvi`ewa, bez nekoi voznemiruvawa, fa}awe na
organizatorite i nivno izveduvawe pred liceto na pravdata.
Iako ima mnogu ne{to da se ka`e, a u{te pove}e da se narpavi, no nema da prodol`am, nema da
repliciram. Mislam deka bev jasen.
NIKOLA POPOVSKI:
Vi blagodaram za va{iot konstuktiven pristap.
Imame u{te trojca diskutanti. Ako prodl`ime bez mnogu repliki mislam deka }e se sozdadat
uslovi vo 17,00 ~asot da se izjasnime po predlozite {to se na dneven red i da ja okon~ame sednicata.
Ima zbor gospodinot Zoran [apuri}.
ZORAN [APURI]:
Po~ituvan pretsedatele, po~ituvani kolegi pratenici,
Jas }e bidamsosema kratok, od pri~ini {to, eve ve}e tret den raspravame za bezbednosnata
sostojba vo Republika Makedonija i veruvam deka kako i jas mnogumina od vas se pra{uvaat, a i
gra|anite, dali }e ima nekoj akorist od ovaa trodnevna rasprava i koja e taa korist, dali }e ja podobrime
I/89.-
sostojbata so vakvi radikalni diskusii, ili pak }e napravime nekoi drugi is~ekori. Zatoa jas go razbiram
interesiraweto i na pozicijata i na opozicijata, bidejki rasprava po bezbednosnata sostojba e navistina
mnogu va`na. No, va`nosta interesot za ovaa sostojba ne smeeme da ja zloupotrebuvaem za bilokakov
politi~ki marketing ili pak nekoja si promocija od bilo kakva korist motivirana taa promocija.
Ovaa rasprava, po~ituvani pratenici, mo`e da bide korisna samo ako site pratenici od site
prateni~ki grupi upatat jasna poraka, deka se cvrsto re{eni da gi osudat site vidovi na obidi za
destabilizacija na dr`avata. No, i da gi podr`at naporite na Vladata , a vo ramkite na toa i na
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i na Ministerstvoto za odbrana i ARM za stabilizacija na
bezbednosnata sostojba.
I pokraj toa {to po prirodata na ne{tata, za sostojbite na dr`avata, kako {to be{e ka`ano, pred se
odgovara vlasta i Vladata, no ne mo`e od toa da se anestira nitu Parlamentot nitu pozicijata nitu
opozicijata zatoa {to site nie snosime nekoja odgovornost. Ako od govornicata upatuvame samo kritiki
i kritizerski poraki koi mo`e da ja radikaliziraat sostojbata, sigurno deka negativno }e vlijaeme za
smiruvawe na ovie sostojbi. No, do kolku upatime poraki od konstuktiven karakter koi }e poka`at
re{enost i edinstvo za stabilnosta na bezbednosnata sostojba sigurno deka od ovaa trodnevna voglavno
neproduktivna rasprava , mo`e da se izvle~e i nekoja korist.
Na site ni e jasno deka sostojbata e seu{te krevka, no evidentno e deka taa e zna~itelno
podobrene, ako se sporedi so periodot od edna, dve ili tri godini. Toa e rezultat, isto taka na naporite na
Vladata, no najmnogu na opredelenosta na ogromnoto mnozinstvo na gra|anite na Republika
Makedonija , za mir stabilnost bez ogled na etni~ka pripadnost, bez ogled na veroispovest i bez ogled
na bilokakva druga pripadnost. Iako samo malubrojni , seu{te postojat onie koi posakuvaat
radikalizacija na konfliktite, sli~ni na onie pred ve godini, od najrazli~ni kriminalni drugi pobudi ,
mnozinstvoto od gra|anite se za mir is tabilnsot i eve taa se poka`uva, bidejki ne uspejaa tie malubrojni
grupi da ja vratat onaa sostojba {to be{e pred dve godini, ili pak , za `al, {to nekoi kolegi uka`uvaat
deka e taa polo[a , vo sporedba so periodot pred godina, dve ili tri. Taa e , morame da bideme svesni,
toa e fakt, podobrena.
I/90.-
Naporite za stabilizacija na bezbednosnata sostojba od strana na Vladata i drugite subjekti imaat
isto taka nedvosmiselna podr{ka od Me|unarodnata zaednica, NATO, OBSE, EU, no kako {to rekov i
od mnozinstvoto gra|ani vo Republika Makedonija .
Mo`ebi nekoj }e se zapra{a, osobeno od opozicijata, kakva e korista od poddr{kata od
Me|unraodnata zaednica.Sosema kratko }e vi odgovoram. Belki ja nau~ivme lekcijata deka ne mo`eme
da vodime politika na izolacija odnosno samoizolacija na Republika Makedonija i deka rezultatie od
takvata eventualna politika na izolacija i samoizolacija, vo mnogu dr`avipoka`a katastrofalni rezultati.
Zarem toa ne e dovolna pouka.
Site ovie napori {to se pravat se rezultat na 13-et godinonastojvuawe na Republika Makedonija
za polnopravno ~lenstvo vo NAT, vo EU odnosno vo evroatlanskite strukturi. I vo ramkit ena toa , onie
transformacii {to se pravat vo bezbednosnite organi, pred se vo ARM, ne bi trebalo da se kritikuvaat,
tuku naprotiv da se stimuliraat ovie procesi na transformacija zatoa {to na site ni e jasno akvi se
uslvoite za vlez vo NATO, za vlez vo eden kolktiven sistem na bezbednost koj }e ja podobri Vo slu~aj
na vleguvawe na Republika Makedonija , jasno ni e na site deka bezbednosnat sostojba pod ~adorot
na NATO }e bide mnogu podobrena. Zatoa apeliram , ova {to go ka`a i pretsedatelot, da bideme
sosema kusi vo na{ite izlagawa, da dadme konstruktiven pridones , da gi izbegneme radikalnite izjavi,
da gi izbegneme jalovite raspravi, bidejki , navistina ovaa trodnevna rasprava gi ~ini gra|anit emnogu.
NIKOLA POPOVSKI:
Ima zbor gospodinot \or|i Orov~anec.
\OR\I OROV^ANEC:
Po~ituvan pretsedatele, po~ituvani pratenici,
Posle edno vakvo izlagawe na g-dinot [apuri}, u{te pove}e gledam deka sum vo pravo zo{to
zemav zbor. Zatoa {to so edna demagogija koja {to ne saka da ja vidi realnata situacija, o~igledno
povtorno vleguvame vo edno zamajuvawe, dali voop{to bila potrebna ili ne bila potrebna sednica na
Parlamentot, okolu bezbednost.
I/91.-
Posle godina dena vladeewe na novata koalicija i sostojbite koi se na terenot i vo dr`avata, po
moe mislewe, apsolutno ima potreba za takva rabota, so edna edinstvena cel. Taa cel, jas kako
potpisnik na inicijativata u{te edna{ }e ja prezentiram. Celta e, niz konstruktivna rasprava vo
Parlamentot, da dojdeme do realna slika na sostojbata od koja Vladata so svoite instrumenti }e povede
pravilni postapki za unapreduvawe na bezbednosnata situacija vo dr`avata Republika Makedonija .
Spored toa celta e mnogu jasna. Ovaa cel e prioritet na prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE i pred
samata partija na nas pratenicite ni e dr`avata Republika Makedonija . Okolu toa pra{awe ne mo`eme
voop{to da polimizirame. Pra{awe e vo realnata ocenka na sostojbite. Gledame deka se pravat odi na
stabilnosta. Jas }e se soglasam deka situacijata e stabilna, me|utoa vo koj pogled gledanoi animirano.
Taa e stabilna, ista e, status kvo od pred godina dena.
[to e podobreno?
Gledajte gi procentite na napadite, gledajte gi procentite na kriminalni aktivnosti. Dali edna
peda, bilo koj organ na dr`avata, kako vlast, vlegol vnatre vo takanare~enite krizni regioni. Nie
nemame pravna dr`ava tamu. Taa situacija e stabilna zatoa {to premnogu dolgo se odr`uva kako takva.
Ona {to za mene e poenta, da svatime deka taa situacija e takva realna i deka treba da prezememe, kako
dr`ava odredeni elementi, postapki i se drugo {to treba za seto toa da se ispravi. Pritoa jas ne mislam
da gi delam lu|eto na nekoi da se pogolemi ili pomali patrioti, oni se ili patrioti ili ne se patrioti. Bi
trebalo ovde vo ovaa sala site da bideme patrioti, site. Me|utoa na ovoj na~in koga se plasiraat rabotite ,
dobivame edna sostojba na takanare~ena, mo`ebi grubo }e ka`am virtualna realnost, deka sostojbata ni
e ~ista, deka rabotite odat odli~no, me|utoa ne se napreduva.
Nie imame sega edna situacija, toa trijagolnikot, Ara~inovo, Lojane, Gwilane gore, koj e
najgolemata bescarisnak zona koja postoi vo Evropa. Toa na izlagawe ministerot Hari Kostov ,
definitivno go ka`a. Deka tamu haraat bandi, deka preku tie kanali se odi so trgovii, {vercovi i t.n. i
t.n. Vo Lipkovo, na benziskite pumpi vi se to~i benzin za pola evro i da ne zboruvame {to se drugo se
pravi. I toa e prakti~ko edna teritorija koja {to e del na Republika Makedonija, meutoa vo koja
o~igledno nie nemame suverenitet. Kako pravna dr`ava ednostavno, vo koja {to kriminalno
mafija{kite i teroristi~ki bandi , o~igledno so svojata uloga na toj teren mo`at da imaat jaki politi~ki
implikacii vrz sevkupnoto op{testveno `iveewe kaj nas, {to ne e vo red. Koga sme ve}e kaj toa i koga
I/92.-
site zboruvame za ~ovekovi prava vo toj smisol, site ovde bi gi pra{al. ^ovekovite prava se univerzalna
kategorija ne se prava na albanci na makedonci, toa se univerzalni prava. Dali ovie lu|e koi se najduvaat
vo tie krizni regioni, dali voop{to imaat bilokakvi ~ovekovi prava. Ili se podlo`ni na mehanizmi na
deluvawe od feudalniot sistem. Tamu nemame prakti~no nie pravo na dr`ava pa da zboruvame za
~ovekovi prava i drugo, a ovde zboruvame za se drugo. Zna~i prav priod na rabotata bi bilo, koga bi go
definirale ovaa deka e taka, a mislam dkea Vladata delimi~no go sogleduva, me|utoa ne treba pred
javnosta da se izleguva deka nas situacijata ni e idealna i deka odime so takvi ~ekori kon NATO i kon
drugo, nie prvo treba da go definirame na{iot suverenitet. Nie go nemame na{iot suverenitet kako
dr`ava, a }e vleguvame vo NATO. Koj NATO }e ne primi bez suverenitet. Mislam da ne se
zala`uvame. Seto ova proizveduva red drugi problemi, problemi koi {to gi nametnuvame kako
problemi koi {to se na drug na~in definirani, odnosno preku Ramkovniot dogovor. Imavme ovde edno
predavawe i od minsiterot Hari Kostov, okolu toa {to se principi na Ramkovniot dogovor od edno , dva
i t.n. kade {to se vika deka vtorito princip e uniratniot karakter na dr`avata i site toa normalno go
prifa}ame,jas ne mislam deka ovde ima pratenik koj }e ka`e deka ne e taka.
\OR\I OROV^ANEC: (Prodol`enie)
Dali realno nie go imame primenet toj princip na Ramkoven dogovor.
Dali vo ovoj moment kako unitarna dr`ava, na ovoj na~in imame ot|eni prakti~no
teritorii. Nie ja imame verificirano granicata tamu, me|utoa, nemame dr`ava koja
funkcionira vo toj segment. Seto toa se pravi so drugi mehanizmi, se pra}aat
pratenici ili nekoi drugi lobi grupi koi treba so tie lokalni {erifi od feudalen
tip da pregovaraat, razgovaraat za {to, za dr`avata ili za ~ovekovite prava i tn.
Krajno neseriozno. Zna~i, samo nie go ru{ime toj Ramkoven dogovor. Ili dali
dr`avata se otka`ala od toj Ramkoven dogovor, odnosno Vladata na Republika
Makedonija vo ovoj moment.
I/93.-
Drugo naru{uvawe. Ako odime po principite za koi zboruvaat site, i
prioritetite na Ramkovniot dogovor, prviot i osnoven preduslov za realizirawe na
Ramkovniot dogovor, ako ve}e ne u~ea zav~era da ~itame, ~itajte jas }e re~am u{te
edna{ toa e. Obezbeduvawe i vra}awe vo kriznite regioni i obezbeduvawe na
maksimalna stabilnost i obezbeduvawe uslovi za normalno `iveewe na site i
vra}awe na begalcite. Po godina dena za koja zboruvame, nam begalcite ni se po
studentski domovi, raseleni vamu i tamu i neznam kade. I ne e to~na konstatacijata
deka e toa se vo red. Niz ovie mehanizmi, niz osnovnite mehanizmi plenimiranite
tezin a Ramkovniot dogovor, nie primenuvame za da navlezeme vo detali, a
osnovnite principi gi gazime, preminuvame preku niv taka, a se e toa vo ime na
Ramkovniot dogovor.
Ponatamum {to sakam da naglasam e u{te edna rabota koja Vladata na
Republika Makedonija povtorno smetam deka naopaku ja tera rabotata i so izjavi
duri i na premierot deka ovaa godina nie }e ja stabilizirame situacijata, a eve ne
ja stibilizirame, nitu ja stabiliziravme kako {to treba, pa potoa }e po~neme so
ekonomski reformi i taka natamu. Taa konstatacija e mnogu lo{a. Pogubna e za
dr`avata, od nekolku premisi. Ekonomskata sostojba e i te kako relevanten faktor
za bezbednosta na dr`avata. Vo ovaa situacija vo koja bezbednosnata sostojba jas bi
ja ocenila kako krevka, nestabilna, sekako krevka ekcitira~ka so mo`na eskalacija,
kade {to mora da upotrebi dr`avata instrumenti, a koi instrumenti }e gi primeni,
i do sega ima{e od VMRO-DPMNE potkrepa i ponatamu }e ima, dokolku adekvatno gi
primeni, me|utoa, vo tie uslovi pa|aweto na standardot, gubewe na ekonomskiot
napredok i tn., samo ja dogrevaat socijalnata tenzija i site ovie sostojbi na nekoj
na~in gi pravat u{te poranlivi.
Spored toa, dr`avata apsolutno mora da trgne frontalno vo sekoj
segment na funkcioniraweto na prav na~in so site nejzini instrumenti. I u{te
edna{, }e se vratam na po~etokot. Celta na na{ata inicijativa da dojdeme do pravi
soznanija, a niz ovie diskusii {to u{te se vo Sobranieto mo`e da se dojde do toa i
I/94.-
so pravilni zaklu~oci koi treba da se donesat da stigneme do pozicija da trgneme
po prav pat, odnosno da se dade patokaz do Vladata na Republika Makedonija od ova
Sobranie na koj na~in i kako treba da se spravuva so problemite koi site ne ti{tat
i site sakame da gi realizirame.
Vi blagodaram.
NIKOLA POPOVSKI:
Gospodinot [apuri} se javi za replika na gospodinot Orov~anec.
ZORAN [APURI]:
Sosema kratko gospodine pretsedatele,
Gospodine Orov~anec, jas vo mojata diskusija ne izraziv somnevawe za
potrebata za rasprava po onaa to~ka koja vie ja predlo`ivte. Nie vsu{nost, ja
prifativme raspravata i glasavme ovaa to~ka da bide stavena na dneven red. Jas
samo uka`av na toa deka se zapra{uvam jas li~no, a veruvam i ostanatite pratenici
i gra|anite kakva }e bide pauzata od beskone~nata rasprava. Ako ima nekoja polza
od ovaa bezkone~na rasprava, jas sum za toa da diskutirame, ne tri dena, tuku 33
dena. Me|utoa, ako nema, toga{ so konstruktivni diskusii da dademe nekoj pridones
za ako e mo`no, razre{uvawe na ovie sostojbi. Ako e toa za vas demagogija, toa e
va{e pravo.
Blagodaram.
NIKOLA POPOVSKI:
Gospodinot Ramadani ima replika na gospodinot Orov~anec.
ISMET RAMADANI:
Po se izgleda, povtorno iako jas imam po~it kon doktor Orov~anec, no
dokolku se slu`i so podatoci sigurno na informacii na Sitel da re~eme, jas bi
rekol deka treba da se odi da se vidi od Ara~inovo do op{tina Lipkovo kolku go
I/95.-
zgolemi koeficentot na kriminalnosta, taka {to jas se ~udam dali toa mo`e da
bide taka. Ne e voop{to to~no. Tamu ima nekoi grupi koi {to zaradi opstanok, se
razbira, ne sakam da go opravdam toa, pravat nekakov vid {verc, mo`ebi vo uloga na
dileri, samo zaradi opstojuvawe, egzistirawe. Dokolku go zememe kako suma kolku
se vr{i kriminalitet i kolku postignuva da re~eme eden funkcioner na VMRO-
DPMNE, mnogu pove}e napravil kriminalitet otkolku odnosno sozdal pari, otkolku
site tie lu|e koi mo`at da napravat so se~ewe drva. Jas ne go opravduvam toa, se
razbira, neznam kolku e golema kriminalnosta ako se se~e drva i se prodava, no
mislam deka se hiperbolizira, rabotite gi prika`uvame tolku lo{o i tolku
negativno, taka {to da re~eme za nekoi mafija{ki grupi vo Brest. Ve molam, kako v
mafija{ki kriminalitet? Kako mo`e toj obi~en selanec da organizira mafija, da
organizira takva kriminalnost, takov kriminalitet. Nie treba da razbereme kako gi
gledame rabotite ednostrano. Jas so mojata diskusija sakav da vi ka`am zo{to ne
spomnuvate nekoj organiziran kriminal vo nekoj drug del od Republika Makedonija,
koj {to e mnogu poprisuten, bidej}i e mnogu posilen i od samata Vlada. Taka treba da
se gledaa rabotite, bidej}i sozdavame situacii deka navistina koj znae {to se
slu~uva tamu, ili pak za trojca - ~etvorica, ali }e bidat pod zakon i tn. Ni{to
drugo. Ve molam, nemojte taka, bidej}i koga gi zgolemuvame rabotite vrz osnova na
ona {to ~itame vo mediumite za atraktivnosta, ni mislime deka koj znae {to se
slu~uva tamu. A veruvajte deka mnogu brzo }e vidite deka tamu }e se regulira mnogu
brzo rabotata, bidej}i ne stanuva zbor za kriminalci so golemo dosie, ili pak za
nekoi sumi od milioni dolari ili evra ili t.n.
Vi blagodaram.
NIKOLA POPOVSKI:
Gospodinot Orov~anec se javuva za replika.
\OR\I OROV^ANEC:
I/96.-
Jas kratko }e mu odgovoram na gospodinot Ramadani. Informaciite se
od lu|e na terenot i tei se realni, od druga strana se potvrdeni so izve{taite koi
{to gi dade prakti~no i Vladata, a cenetiot gospodin Ramadani smetam deka ima
mnogu pogolem kapacitet, za da dade vaka lo{a rezplika.
NIKOLA POPOVSKI:
Za zbor se javi gospodin Koce Trajanovski.
KOCE TRAJANOVSKI:
Po~ituvan pretsedatele, po~ituvani kolegi pratenici,
Za `al gi nema pretstavnicite na Vladata, iako sme nie predlaga~i,
kako VMRO-DPMNE i Liberalna partija, smetam deka treba{e da bidat prisutni,
me|utoa tie cenat koga treba, toa e nivno pravo. Na dneven red e informacijata za
bezbednosnata sostojba vo Republika Makedonija, podnesena od prateni~kite grupi
VMRO-DPMNE i Liberalnata partija. Bi bile sre}ni dokolku ovaa to~ka ne be{e na
dneven red, t.e. be{e sostojbata takva da morame da pobaruvame informacijata za
bezbednosnat situacija. Raspravame ve}e ~etvrti den i toa e eden od argumentite
deka sme bile vo pravo koga sme barale da se zaka`e sednica so vakva to~ka na
dneven red. Ima{e diskusija od site skoro site politi~ki partii, vklu~itelno i do
dvajcata ministri. Temata e dosta ~uvstvitelna i od mnogu aspekti od voen, od
socijalen, od me|unacionalen. Zatoa pobudi tolku interes. Na 15-ti juli Vladata ni
dostavi informacija za bezbednosnata sostojba so strogo doverliv karakter. Po ova
o~ekvuavme deka }e se zaka`e sednica za bezbednosnata sostojba. No taa sednica ne
se zaka`a, pa zatoa nie na 24-ti pobaravme i toa vo vrska so bezbednosnata sostojba
. Vo septemvri povtorno go obnovivme na{eto barawe, so ogled na toa {to smetavme
deka bezbednosnata sostojba nema smiruva~ki karakter, tuku naprotiv, taa ostanuva
ista i ima tendencija na zagrozuvawe.
I/97.-
Dokolku Vladata na Republika Makedonija zaka`e{e sednica ili
pobara{e zaka`uvawe na sednica na Sobranieto na Republika Makedonija, smetav
deka }e be{e poprirodno i }e diskutiravme vo edna druga atmosfera, a vaka
izleguva deka VMRO-DPMNE i Liberalnata partija so ovaa to~ka sakaat da napravat
politi~ki marketing. Smetam deka toa ne e ispravno, bidej}i faktite na terenot
ka`uvaat ne{to drugo. Zo{to zaka`avme sednica za bezbednosnata sostojba?
Zaka`avme bidej}i postojano ima trend na vlo{uvawe na sostojbata. Vo
informacijata navedovme pvoe}e od 30-tina bezbednosni incidenti za period od
edna godina, {to smetam deka e treznd na zgolemuvawe. Gra|anite se zagri`eni od
ovie incidenti i ima{e periodi navistina kratki, me|utoa ima{e koga skoro sekoja
ve~er imavme incidenti. Na krajot se otide do tamu da se granatiraat sudot vo koj se
smesteni Osnovniot, Apelacioniot i Vrhovniot sud, da se granatira Vladata na
Republika Makedonija, kako i kasarnata Ilinden. Posle seto ova smetav deka be{e
logi~no {to nie kako opozicija baravme itna sednica na koja {to }e se rasprava za
bezbednosnata sostojba, bidej}i nie kako opozicija, a smetam deka i site ovde vo
Parlamentot se zagri`eni za taa bezbednosna sostojba i site smetam deka sakame da
se podobri taa bezbednosna sostojba, za da mo`at gra|anite na Republika
Makedonija da `iveat i rabotat vo edni pomirni uslovi. Jas sum od Gazi Baba, ili
vo izborna edinica broj 2, koja {to se grani~i so ovie krizni regioni i svedoci sme
na mnogu ~esti incidenti vo naselbata ^ento koj {to se bliski do ovie regioni. Eve
~itam vo vesnicite deka i taksistite so strav vozat vo ovoj region. Selata koi {to
imaat imoti i pasi{ta do ovoj krizen region ve}e ne mo`at ve}e da ja napasuvaat
stokata. Bi go poso~il primerot so selo Bula~ani, kade {to proletva bea ukradeni
okolu stotina ovci, koi {to seu{te ne se vrateni, a vinovnicite ne se najdeni i {to
e najva`no naselenieto ve}e so strav ili voop{to ne izleguva na ovie teritorii
{to se grani~at so teritorijata ili na patniot pravec Ara~inovo - Brest. Toa e
mnogu lo{a poraka od naselenieto i mnogu lo{a postapka koja vlijae ili mo`e da
vlijae na bezbednosnata sostojba vo Republika Makedonija. Tie lu|e baraat
I/98.-
sigurnost od Vladata na Republika Makedonija za da mo`at slobodno da gi
posetuvaat i da gi iskoristuvaat svoite imoti. Vladata na Republika Makedonija
normalno, soglasno Ustavot treba da im go ovozmo`i toa, bidej}i toa e nivno ustavno
pravo, a vpro~em toa be{e i edno od izbornite vetuvawa.
Isto taka pobaravme sednica za bezbednosnata sostojba proadi toa {to
seu{te raselenite lica ne se vraboteni vo svoite domovi. Jas sum od Gazi Baba,
Ara~inovo e tuka i raselenite lica seu{te ne se vra}aat vo ova selo. Od
govornicata slu{navme mnogu izjavi osobeno od DUI koi velat deka treba da ima
so`ivot, koi {to velat deka Republika Makedonija ja smetaat unitarna, nedeliva i
celosna i koi {to smetaat deka lu|eto treba da `iveat vo mir.
So ogled na sostojbata na terenot, smetam deka toa se samo
deklarativni zalo`bi, bidej}i seu{te raselenite lica ne se vra}aat vo Ara~inovo
i vo drugite krizni regioni i zatoa dokolku pozicijata, a najmnogu DUI smeta deka
toa {to go zboruva treba da bide vistina, treba da napravat napori i da go ubedat
naselenieto vo Ara~inovo i od drugite krizni regioni da mo`e da se sozdade edna
sostojba, bezbednosna, so {to }e mo`at da se vratat raselenite lica. Nie vaka tuka
govorime, lu|eto slu{aat, me|utoa na terenot sostojbata ne se podobruva. Zatoa neka
poka`at na delo, neka napravat uslovi, neka napravat mo`nosti, zaedno so Vladata
na Republika Makedonija ovie lu|e da mo`at da se vratat vo svoite domovi, bidej}i
tie seu{te `iveat po domovi, `iveat vo krajno mizerni i nepodnoslivi uslovi.
Nivnata smrtnost drasti~no se zgolemuva, lu|eto se psihi~ki napnati i
voznemireni, bidej}i od mnogu blisku gi gledaat svoite domovi, a ne mo`at da gi
posetat. Dokolku Vladata na Republika Makedonija nema da uspee za eden pobrz rok
da go re{i problemot na ovie lu|e, po`elno barem da napravi da `iveat vo podobri
uslovi. Zna~i, da im se podobrat uslovite, bidej}i celi semejstva `iveat vo eden
prostor od 5 - 9 metri kvadratni, kade {to `iveat po nekolku generacii. Zatoa }e
apeliram dokolku se gleda deka taa bezbednosna sostojba ne mo`e da se obezbedi,
I/99.-
vo toj slu~aj barem do vra}aweto da im se ozbezbedat uslovi koi se ponormalni i
po~eve~ki.
Ona {to be{e ka`ano za kriznite regioni, jas ne bi sakal da
povtoruvam, me|utoa, bi sakal da potenciram deka edna od najgolemite obvrski za
ovie krizni regioni povtorno da se reintegiraat vo dr`avata i povtorno pravnata
dr`ava tamu da funkcionira, sega go ima partijata DUI koja {to e na vlast i koja
{to be{e edna od glavnite u~esnici vo konfliktot. Ova ne go ka`uvam za da
sozdadam tenzii za repliki, mislam deka e sosema realno, bidej}i bea so tie lu|e vo
vremeto na konfliktot i smetam deka treba da gi ubedat za seto ona za {to se
borele, za seto ona {to be{e vo toa vreme deka so Ramkovniot dogovor i so seto ova
{to sega se pravi, ponatamu deka nema osnova za natamo{na kriza vo tie regioni i
deka povtorno pravnata dr`ava treba da se vrati vo tie regioni.
Isto taka, bezbednosnata sostojba smetam deka se vlo{uva i so
selektivnite otpu{tawa, koi {to se vr{at vo posleden period i koi {to se najavuva
deka }e prodol`at i ponatamu. Ne e tolku {to lu|eto se otpu{taat, mnogu e
pozna~ajno {to ovie lu|e nemaat socijalni paketi pri nivnoto otpu{tawe. Zna~i ne
se gleda mo`nosta za povtorno vrabotuvawe. Ednostavno, ovie lu|e se ispu{taat na
ulica, bez voop{to da imaat mpo`nost ili idnina za povtorno vrabotuvawe. Tie
lu|e stanuvaat voznemireni, napnati. Seto toa mo`e da dovede do golemi problemi
kako na ulica, taka i vo Republika Makedonija. Zna~i, so eden zbor i tie vlijaat na
bezbednosnata sostojba, na bezbednosniot sistem normalno od socijalen aspekt. Vo
ponovo vreme zagri`uvaat i sostojbite vo obrazovanieto. Za toa be{e mnogu ka`ano,
tuka jas ne bi sakal da povtoruvam, me|utoa, sakam da potenciram da ne se obvinuva i
da ne se bara opravduvawe vo opozicijata, bidej}i nie kako politi~ka partija
nemame nikakva vrska so ovie slu~uvawa, tuku naprotiv, nie totalno ja podr`uvame
pozicijata i Vladata na Republika Makedonija za da mo`e {to pobrzo da gi vrati
u~enicite vo svoite u~eni~ki klupi. A toa smetam deka e edna od obvrskite na
I/100.-
Vladata na Republika Makedonija. Zna~i, da ne se bara opravduvaweto vo
opozicijata kako {to be{e ka`ano od pove}e govornici od pozicijata. XVII/1.- JM/MP
KOCE TRAJANOVSKI: (Prodol`enie)
Nie kako politi~ka partija isto taka dadovme poddr{ka zaedno so Liberalnata partija za
spravuvawe so bezbednosnata kriza, me|utoa od drugata strana ni be{e odgovoreno deka prakti~no nie
sakame da napravime nekoe podmetnuvawe, ili zamka, ili nekoe nasednuvawe na pozicijata da
upotrebi oru`je, da napravi pogolema eskalacija i sli~no. Smetam deka nie dadovme sosem iskrena
poddr{ka na Vladata na Republika Makedonija za spravuvawe so taa kriza i gi povtorivme istite
zborovi koi {to bea ka`ani od niv, brzo i efikasno spravuvawe so kriminalno teroristi~kite grupi. I ne
treba da se otfrla na{ata poddr{ka i da se pravi edna tenzija me|u politi~kite partii vo Republika
Makedonija. Vo prilog na informacijata dadovme i zaklu~oci so koi sakame da dademe doprinos vo
re{avawe na ovaa bezbednosna sostojba i smetam deka }e ima razbirawe da se prifatat ovie zaklu~oci.
MARJAN \OR^EV:
Po~ituvan pretsedatele, po~ituvani dami i gospoda pratenici,
Jas po vtor pat se javuvam, no cenev deka e potrebno da se javam za diskusija i }e go
zloupotrebam va{eto vnimanie. Tuka vo Parlamentot na Republika Makedonija ima edna sintagma: na
po~etokot be{e zborot. Gospodinot Qup~o Jordanovski ja ka`a. Me|utoa, ako pledirame deka taa
sintagma: na po~etokot be{e zborot, pledira sé {to }e ka`eme nie kako individui, ili kako delovi na
prateni~ka grupa, zna~i kako kolektiviteti, del od Parlamentot na Republika Makedonija sé {to e dobro,
sé {to e zna~ajno, sé {to e va`no deka po~nuva od nas, toga{ navistina sme ja zgre{ile celta i krajnite
zaklu~oci na ovaa rasprava. No, ako go postavime poinaku problemot i ako ka`eme deka intencijata na
ovaa rasprava be{e nie tuka vo Parlamentot zakonodavna institucija na Republika Makedonija da im
dademe {ansa na makedonskite gra|ani da veruvaat vo dr`avata Republika Makedonija, toga{ ovaa
rasprava ne samo {to e korisna, ne samo {to e nu`na, tuku treba da prodol`i i za mnogu drugi temi koi
{to se aktuelni vo dr`avata, temi so koi {to navistina nie treba da poka`eme na makedonskite gra|ani
zo{to treba da go napu{tat dolgiot mar{ niz instituciite na drugi sistemi i drugi dr`avi i da ~ekaat za
I/101.-
paso{i na drugi sosedni dr`avi, tuku ednostavno da veruvaat vo nas, da veruvaat deka instituciite na
sistemot, a instituciite na sistemot se Vladata na Republika Makedonija, Parlamentot, kako pozicija
oddelni koalicioni partneri, ili kako opozicija imame isti streme`i. Nekoi od nas niz tie diskusii }e gi
pridobijat simpatiite na makedonskiot gra|anin, nekoi }e gi izgubat. No, vpro~em zatoa e i
parlamentarna demokratija. Nekoi {to se na vlast {to mora da imaat odgovornost zatoa {to ja
praktikuvaat vlasta zaradi toa }e dobijat poeni za svoeto u~estvo vo vlasta, ili }e go izgubat. No,
ednostavno raspavata e nu`na, raspravata e potrebna zatoa {to site tuka {to diskutiravme ocenivme
deka ne e samo zborot, ima{e diskusii koi {to navistina izleguvaa vo ona {to zna~i deka se po~nuva od
nas i po~nuvame da se dobli`uvame. Veruvam deka u{te 3, 4 pati vakvi diskusii da ima vo
Makedonskiot parlament nie site kako ~lenovi na Parlamentot, pak }e ka`am kako li~nosti, a ne samo
pripadnici na partiski subjekti, }e imame navistina dobli`uvawe vo stavovite za koi {to nie morame da
se dogovorime, zatoa {to jas tuka }e iznesam dva podatoka.
Celokupnata ovaa diskusija ima 3 klu~ni momenti: nastanite pred krizata, nastanite vo
vreme na voenata kriza i sega nastanite posle krizata vo Republika Makedonija, a klu~niot moment e
Ramkovniot dogovor. Jas tuka }e ka`am za da veruvaat i makedonskite gra|ani deka i pred
po~nuvaweto na voenata razvrska u{te vo vremeto koga bea bi rekol tie koi {to mislea da go kr{at
mirot, redot, sigurnosta na makedonskite gra|ani vo Tanu{evci gore, deka ima{e sredba i volja me|u
politi~kite rakovodstva na partiite vo Republika Makedonija. VMRO-DPMNE na vlast i SDSM vo
opozicija imaa sredba na politi~kite rakovodstva i se diskutira{e sostojbata koja {to treba da nastane vo
Republika Makedonija. Zna~i, lu|eto vo politi~kite partii imaat sens da po~uvstvuvaat koga se
zagrozuvaat pridobivkite na gra|anskoto op{testvo, na demokratijata, na ona {to pretstavuva temel,
sega kako {to `iveeme i diskutirame tuka vo makedonskiot Parlament. Imavme sredba u{te toga{ za
Tanu{evci. A potoa pak vo Ohrid za vreme na krizata najdovme sili kako gra|ani na Republika
Makedonija, kako pretstavnici na politikata koja {to treba da bide vode~ka, tamu bev jas, tamu be{e g.
Nikola Popovski, tamu be{e g. Bu~kovski koj {to e sega minister i drugi koi {to sega ne se tuka i
diskutiravme. Kolku i da be{e te{ko, kolku i da be{e ma~no, me|utoa najdovme re{enie kako politi~ka
razre{nica na voenata kriza vo Republika Makedonija. I toa e zo{to gra|anite na Republika Makedonija
treba da veruvaat vo nas kako politi~ki partii. So toa {to pak }e ka`am, politi~kata borba e edna rabota,
I/102.-
no vo `ivotot ne e sé politika. Tuka nekoj deneska }e izgubi vo glasa~kiot elektorat makedonci, ili
glasa~kiot elektorat albanci, no }e dobie demokratijata vo Republika Makedonija, zatoa {to imame
hrabrost da otvorime tema vo koja {to Vladata soodvetno odgovori so informacija. Raspravame tri
dena i vo taa rasprava se otvorija mnogu pori, di{i Republika Makedonija, se diskutira za nekoi temi za
koi {to mora{e da se razgovara, a toa e temata {to posle Ramkovniot dogovor, {to so negovata
implementacija, {to so ona {to }e se slu~uva vo Republika Makedonija posle voenata kriza. I site
zaedno sme do toa i pozicijata i opozicijata, site zaedno gi trpime istite posledici. Bidej}i vie mo`ete da
bidete minister, mo`ete da bidete pratenik samo odreden del od vremeto, potoa }e izlezete na ulica i
bombite vo kontejnerot i toa {to se slu~uva kako bezbednosna kriza ne tangira site nas i kako gra|ani na
Republika Makedonija. Ottuka gospoda pratenici, ne mo`eme da izlezeme od krizata od ona {to e sega,
ona {to e denes, a krizia e, ne mo`eme da negirame deka ne se slu~uvaat kriminalni bandi i ne mo`eme
da negirame deka ne pukaat bombi, deka se slu~uva ona {to se slu~uva vo Republika Makedonija, site
zaedno toa treba da go nadmineme. A celta {to e? Celta e da mu dademe {ansa na makedonskiot
gra|anin da veruva vo nas. Ako veruva vo instituciite na sistemot, ako veruva vo politi~kite partii koi
{to se vo Parlamentot, ako veruva vo ona {to pretstavuva institucionalna sila na Republika Makedonija,
toga{ }e imame sila da ja nadmineme i ovaa bezbednosna kriza. Sega odgovornosta e vrz vas kako
pozicija. Nie bevme pozicija, narodot si ka`a {to misli za toa. No, pak ve ubeduvam, nikoj ne mo`e da
izbega od golemoto oko na narodot. Toj }e si ka`e vo onie momenti koga }e dojde izborniot lokalen,
pretsedatelski, parlamentaren krug, }e ka`e {to misli za toa {to nie deneska go zboruvame tuka. Od toa
nie ne mo`eme da begame. Me|utoa, mnogu pobitno e ne{to drugo. Tuka zaedni~ki da se dogovorime
deka ovaa rasprava ni be{e potrebna, ovaa rasprava ni be{e potrebna, u{te edna{ }e ka`am, da mu
dademe {ansa na makedonskiot gra|anin da veruva vo nas, da veruva vo Republika Makedonija i samo,
barem spored mene toa e va`no kako zaklu~ok od dene{nata rasprava.
NIKOLA POPOVSKI:
Ima zbor g. Agron Buxaku.
AGRON BUXAKU:
I/103.-
Po~ituvan pretsedatele, po~ituvani ministri, po~ituvani kolegi. Eve, skoro edna godina
navr{uva {to nie diskutirame vo ovoj Parlament {to sme vo ovoj sostav i od po~etokot na{ata partija
kako nova partija zazema stav da bideme konstruktivni, da bideme plodni i {to e mo`no poefikasni vo
na{ata rabota. Pritoa, imaj}i go predvid funkcioniraweto na Parlamentot na Republika Makedonija od
osamostojuvaweto na Republika Makedonija. Pra{aweto na bezbednosta e sigurno mnogu zna~ajno
pra{awe i vospostavuvaweto na bezbednosta vo edna dr`ava pretstavuva i preduslov za stabilizacijata
na edna dr`ava, posebno Makedonija, na edna post konfliktna Makedonija. No od druga strana i samoto
pokrenuvawe na ova pra{awe, odnosno baraweto koe proizleze od edna grupa na pratenici od
pozicijata, uslovno ka`ano od makedonskiot blok na partiite pretstavuva samo po sebe edna poraka,
samo po sebe poka`uva deka i opozicijata, odnosno potpisnicite na ova barawe za odr`uvawe na
sednica okolu bezbednosta se zagri`eni za bezbednosnata sostojba vo dr`avata. Toa }e be{e sosema vo
red dokolku nemavme pro~itano i slu{nato i prethodno, gi nemavme pro~itano i slu{nato i prethodno
stavovite tokmu na taa opozicija vo vrska so Makedonija. Edna rabota e jasna od samoto potpi{uvawe
na Ramkovniot dogovor, edna rabota e jasna i se povtoruva postojano od site centri na odlu~uvawe,
uslovno ka`ano vo me|unarodnata zaednica deka za`ivuvaweto na Ohridskiot dogovor pretstavuva
osnoven uslov za Makedonija, za nejzinata integracija za nejzinite strate{ki celi, za integracija vo
NATO i vo EU. Iako na deklarativen na~in duri i so glasawe tuka vo Sobranieto vo slu~aj koga se
raboti za takvi odlu~uvawa kako retko dosega imame eden konsenzus me|u politi~kite partii odnosno
parlamentarnite grupi vo vrska so ovie strate{ki celi, nadvor od Parlamentot vo mediumite bilo od
opozicijata, bilo od odredeni politi~ari. No, vo izminatoto vreme bilo pak i od nekoi samonare~eni
politi~ki analiti~ari, zatoa {to nema poednostavna rabota otkolku denes da izleze{ na mediumi i da
pi{uva{ bilo {to bez pritoa da se snosi odgovornost za toa. Samite ovie strate{ki opredeluvawa zna~i
od nivna strana se negiraat, ednovremeno znaej}i deka tie se od izvonredno zna~ewe za
funkcioniraweto na dr`avata. I povtoruvam u{te edna{, za`ivuvaweto, odnosno implementacijata na
Ohridskiot dogovor pretstavuva neophoden uslov za integriraweto na Republika Makedonija vo NATO
i EU. Zna~i, od seto ona {to be{e tuka iska`ano i ka`ano zagri`enosta koja be{e izrazena vo odnos na
bezbednosnata situacija od faktot deka site nie se deklarirame deka se zalagame za implementacija na
Ramkovniot dogovor i pokraj faktot deka ima{e nekoi koi istapija otvoreno protiv taa implementacija.
I/104.-
Sepak, nie so na{eto deluvawe voop{to ne pridonesuvame kon realizacijata na ovaa strate{ka cel. So
ova se nadovrzuvam na toa {to go rekov na po~etokot deka na{ata partija mnogu raboti ima
progoltano, na po~etokot mnogu na{i diskusii bea ignorirani od odredeni pratenici tuka i bojkotirani,
odredeni pratenici koi izleguvaa nadvor koga govorevme nie. A sega imame eden napredok, na{ite
diskusii sega i se slu{aat od opozicijata.
Od druga strana albanskata opozicija baraj}i nekoe opravduvawe za gubewe na izborite
i ne dobivaj}i odgovor za aktuelniot moment niz koj minuva Makedonija postojano kako za cel si
postavi da go minimizira seto ona {to nie sme go postignale vo tekot na ovaa godina vo odnos na
implementacijata na Ohridskiot dogovor. Zna~i, mnogu raboti vo demokratijata ne samo tuka, tuku
nasekade se dozvoluvaat. Me|utoa, nie govorime i so toa snosime odgovornost i pred narodot i so
samiot fakt deka se pravat odredeni iskrivuvawa do taa mera {to da se iskrivi realnosta, ili pak izjavite
koi se pravele od opozicionite partii bilo toa da e pred 2 nedeli, 2 meseca, ili 2 godini, toa pretstavuva i
navreda za samiot narod. Od edna strana kako {to be{e ka`ano i tuka nekoi raboti ne gi razbiraat na{ite
pratenici, a kamoli da gi razbere tie raboti narodot. Zboruvam za eden profesor, moj kolega vo
parlamentarnata grupa, zna~i, so ovaa navreda koja mu ja pravime na narodot, nie iskrivuvame edna
vistina. I za `al prodol`uva igrata, edna igra koja se ima poka`ano ne samo vo Makedonija, tuku vo site
zemji vo tranzicija koi se soo~uvale so sli~ni problemi, ili pak imaat sli~en multi etni~ki sostav, deka
najednostavnata karta za da se stigne do vlast e nacionalizmot povrzan so populizam i demagogija. Jas
~esto pati sum izjavil deka se nadevav deka opozicijata vo ovie klu~ni momenti }e bide mnogu
pokonstruktivna i deka za odredeni raboti za koi {to ni e navistina neophoden konsenzus, deka nego }e
go postigneme. Me|utoa, mo`am da ka`am deka za `al se ~uvstvuvam razo~aran. No, najgolemiot tovar,
ili kako be{e ka`ano i za bezbednosta, i za dobroto odewe na rabotite vo ovaa dr`ava go snosi vlasta.
Toa {to jas go ka`uvam nema vrska so odbivawe na odgovornosta, ili pak obvinuvawe na opozicijata,
mislam ova se odnesuva na ne{to pofundamentalno. Samiot fakt deka opozicijata gi izgubi izborite, ne
zna~i deka opozicijata nema vlijanie. Zatoa {to na krajot na krai{tata samite pratenici, samoto prisustvo
na pratenicite poka`uva deka tie u`ivaat poddr{ka na odreden broj pratenici i deka sigurno tie gra|ani
koi se razo~arani od drugi problemi tuka povtorno ja igraat kartata na silniot nacionalizam. Tie gra|ani
postojano baraat vinovnik. I ni{to ne e polesno otkolku da se obvini drugiot. Za `al ne samo od aspekt
I/105.-
na opozicija i vlast, tuku i od etni~ki aspekt zaradi ovaa pri~ina na mojot po~ituvan kolega i sogra|anin
gospodinot Zamir Dika mu postaviv nekolku pra{awa, kako i na kolegite od VMRO-DPMNE, me|utoa
ne dobiv odgovor. Razgovarame za kritiki pozicija, opozicija. Toa e sosema prirodno. Me|utoa, vo
tekot na mnogute diskusii koi gi imavme tuka se voo~uvame so eden drug fenomen kade
makedonskata opozicija ja kritikuva kako pozicijata od makedonskiot blok, odnosno SDSM i LDP,
kako i nas i taa kritika ja pravi pravej}i obop{tuvawa na pau{alni i vrz etni~ki osnovi, kako {to be{e
primerot so replikata na gospodinot Ismet Ramadani na toa deka site albanci ni bile mafiozi, a dokolku
site albanci bea mafiozni, dokolku sepak napravime eden spisok na site najbogati lu|e tuka vo
Makedonija, za `al za makedoncite, imeno deka tamu ima mnogu albanci, za `al za albancite, za lu|e koi
{to se zbogatile vo izminatite 10 godini. Zna~i tuka imame edna tendencija za podelba ne samo
pozicija, opozicija, me|utoa i vrz etni~ka osnova. So toa samo se predizvikuvaat novi tenzii, zatoa {to
na krajot na krai{tata dokolku imavme eden zaedni~ki dogovor, a tuka se re~e deka ministerot toa go
predlo`il, me|utoa toa se znae, dokolku navistina nie bevme zagri`eni za bezbednosnata sostojba i
dokolku sakavme da iznajdeme soodvetno re{enie, toga{ i vlasta i opozicijata treba{e da poddr`at ovaa
sednica da bide zatvorena. ]e imavme edna detalna slika i detalni informacii {to ne treba da bidat javni,
me|utoa za koi mo`e da se razgovara tuka i da se razgovara za toa kakva e bezbednosnata situacija i
kako mo`e toa da se nadmine. XVIII/1.-SS/LJ
AGRON BUXAKU: (prodol`enie)
Me|utoa, da bide jasno, opozicijata samata re~e deka vakvo barawe imale od
mesec juli i deka ovie nastani {to sega se slu~ija ne bile fakti~ki glavniot motiv
za inicirawe, svikuvawe na edna vakva sednica. Toa treba jasno da se ka`e i be{e
ka`ano od pratenicite deka edno vakvo barawe za vakva sednica imalo i porano.
Sega ima u{te eden drug problem {to go istaknav. Nikoga{, iako dvete partii
od opozicijata, bilo od makedonskiot ili od albanskiot blok, iako se poka`uvaat
kako najgolemi patrioti, za `al toa se pravi za smetka na drugiot etnitet. Dosega
nemalo nitu edna replika ili protivreplika me|u niv. [to toa doka`uva? Toa
I/106.-
doka`uva eden drug fakt, doka`uva deka igraj}i na ovaa mnogu opasna etni~ka karta,
zaedni~kata cel na dvete partii e da se ocrni vlasta, da se poka`at partiite na
vlast kako nesposobni da ja upravuvaat situacijata i da upravuvaat so dr`avata, so
edinstvena cel vra}awe na opozicijata na vlasta. Dokolku ima druga argumentacija
ve molam da razgovarame za toa.
[to se odnesuva do drugite raboti {to bea ka`ani od strana na g-din Zamir
Dika, isto taka ne dobiv odgovor zatoa {to postojano se manipulira vo odredeni
mediumi koi na naslovnite stranici postojano se stavaat nekoi negativni nastani i
se preuveli~uvaat problemite vo ovoj aspekt, vo ovaa nasoka, mnogu ~esto se ka`uva
deka ima 300 neamnestirani, odnosno deka nikoj ne bil amnestiran, ili pak deka
site albanci bile maltretirani itn. Ili pak {to povtorno se sveduva na edno isto
deka ni{to ne bilo realizirano od Ramkovniot dogovor.
Moeto pra{awe e mnogu direktno na adresa na g-dinot Zamir Dika. Dali toj
koga veli deka dogovorot ne e implementiran toj govori vo svoe li~no ime. Govori
kako koordinator na Parlamentarnata grupa, ili pak govori vo ime na partijata.
Zatoa {to dokolku edna{ zasekoga{, gi imame prednas, site zabele{ki, napismeno
vo odnos na toa dali se implementirani ili ne, Ohridskiot dogovor toga{ }e
izlezeme i nie so protiv argumenti. Namesto postojano da se potencira g-dinot
Zamir Dika, deka ni{to ne se realizira od Ohridskiot dogovor. Sega ispa|a deka
ne{to bilo realizirano me|utoa ima zabele{ki. Dali tie zabele{ki se site ili pak
ima drugi i edna{ za sekoga{ treba to~no tie da bidat izrazeni zatoa {to taka se
sozdavaat nepotrebni tenzii.
[to se odnesuva do toa {to sme postignale nie, kako partija na vlast, od
odnesuvaweto na nekoi pratenici, da ne re~am site, nekoi pratenici protiv
izjavata, protiv diskusijata na na{iot koordinator, se vide postojano se spomnuva
proleanata krv itn. itn. Rekov deka vo maj be{e odr`an, od strana na Proektot za
me|uetni~ki odnosi, be{e organizirana edna sredba me|u vlasta i opozicijata, kade
samite pretstavnici na opozicijata na ovaa partija, toa e napi{ano i vo eden
I/107.-
izve{taj, be{e ka`ano deka, so ogled na faktot deka {efot na policijata vo
Tetovo, na tetovskata policija e albanec, nie ne sme imale potreba da vodime vojna.
Od druga strana, izjavite, sega ne razbiram, ne mi e jasno, sega velat pretsedatelite
na partiite deka ova se na{i stavovi, von programski stavovi, potoa velat }e
dademe ostavka oti ne sakame da pretstavuvame problem za partijata, zatoa {to
programskite opredelbi na na{ata partija se takvi i takvi, nie ne sme za tie, a
potoa odedna{ tie se vra}aat i sekoi dve nedeli, mesec deka davaat izjavi. Toa e
mnogu te{ko i za nas od strana da gi sledime nivnite izjavi, pozicijata na
albanskata opozicija.
Tie treba da bidat jasni edna{ zasekoga{. Zatoa, minatata godina ne uspeav
pred izborite, zatoa {to toj mediumski mrak va`e{e, toga{ ne uspeav, me|utoa, sega
imavme debatna programa na Tretata programa i nikoj ne se pojavi, iako ima{e
pokaneti od opozicijata. Zna~i, ne treba da ja la`eme javnosta. Treba edna{ za
sekoga{ da izlezeme so opcija. Na{ata opcija sekoga{ bila konsekventna od mart
2001 godina. Stoime zad taa opcija, }e ja poddr`uvame do kraj. Dodeka pakk
albanskata opozicija, konkretno DPA, najgolemata opoziciona albanska partija
treba da izleze so postojan stav, a ne denes da zboruvame za samoopredeluvawe,
utre da zboruvame deka toa bil nekoj hipoteti~en odgovor, zadutre }e pravime
analizi, vo red. Analizi treba da se pravat, nemam ni{to protiv. Toa im pripa|a na
specijaliziranite institucii, na politi~kite nau~nici da pravat analizi. Dodeka
pak politi~arot treba da deluva. Politi~arot treba da iska`e vizija, treba da
iska`e programa {to treba da se primeni.
Bez da sakam da navreduvam, mo`ebi toa i ne e navreda, me|utoa, sekoj treba
da si go najde svoeto mesto i da ne pravime zabuna kaj narodot. Zatoa {to, dokolku
govorime za samoopredeluvawe, toa e edna teza {to be{e spomnata i od noviot
pretsedatel na PDP, toga{ treba da se izvr{i referendum za samoopredeluvawe i
}e sozdademe pa{aluk na Polog, }e gi stavime partiite {to vladeele pred 2001
godina. No, {to }e pravime so drugite albanci? Dokolku govorime za etni~ki
I/108.-
dr`avi, toga{ neka izleze i VMRO so svoj stav, deka tie se za ~ista etni~ka dr`ava
ili pak ne se? Dokolku sme za ~ista etni~ka dr`ava, toa }e zna~i deka stotici
iljadi lu|e }e treba da se razmenat, da ima razmena na naselenie, kako {to toa be{e
napraveno 1923 godina so Turcija. Me|utoa, toa nema da se sprovede bez vojna i bez
`rtvi. Toj proekt go ima{e i Srbija, sozdavawe golema Srbija. Od toa proizlegoa
250 iljadi `rtvi. Na krajot Proektot golema Srbija ne se realizira{e. Na krajot na
krai{tata sega i me|unarodnata zaednica i NATO i EU se tuka prisutni i nikoga{
nema da dozvolat nitu eden pa{aluk Polo{ki pa{aluk da se sozdade ili pak nekoja
~ista etni~ka dr`ava da go rasipe ovoj proekt i investiciite {to tie gi napravile
na Balkanot.
[to sakam da ka`am so ova? Sakam da ka`am deka od aspekt na bezbednosta
takvite izjavi, igrawe na kartata na edna demagogija e mnogu {tetna, zatoa {to se
popre`uva eden proces {to treba neophodno da se kompletira, da se zavr{i. Nema
da ima stabilna integrirana Makedonija vo EU i NATO bez implementacija na
Ohridskiot dogovor. Zatoa {to, {to se odnesuva do toa deka mnogu izjavi, fakti, bez
izneseni od g-dinot Zamir Dika, ova ne go ka`uvam samo kako replika, kako
diskusija, me|utoa, op{to se znae i preku pres konferencii i preku na{etio
prisustvo, na{ite ogranoci, po gradovite, toa go izjavivme, izjavivme ne{to,
napravivme ne{to {to nitu edna partija nema napraveno. Izlegovme so rezultati so
na{eto {estomese~no u~estvo vo vlasta. Tie rezultati gi imame i vo pe~atena
forma, se pojavija na 273 stranici. Se razbira, dokolku vie bevte edna
konstruktivna opozicija, }e ne sledevte i }e videvte deka toa {to sme go napravile
i toa {to ne sme go napravile so cel da mo`ete da ne konfrontirate, da ne soo~ite
so faktite. Me|utoa, jas se dvoumam deka albanskasta opozicija go eldela toa {to
ste go napravile, od kade {to jasno se gleda {to sme postignale i napravile vo
tekot na na{eto {est mese~no u~estvo vo Vladata. Tamu jasno se ka`uva deka za
{est meseci povtorno }e izlezeme so takvi sli~ni rezultati ne samo pred na{ite
I/109.-
glasa~i, tuku i na celata javnost na pres konferencija vo odnos na toa {to sme
postignale.
I pokraj site odgovornosti, zatoa {to mandatot go dobivme, glasot i
doverbata na narodot gi dobivme so edna to~ka, a toa e organizacija na Ramkovniot
dogovor, me|utoa toj mandat go imame za slednive ~etiri godini. Sakam da ka`am
deka i pokraj site te{kotii {to gi imavme, vo koi {to ima te{kotii i od
subjektivna i od objektivna priroda, sepak rezultatite ne mo`at da se negiraat. Toa
{to ne go napravivte vie, go napravivme nie. I, taka, kako {to vie sakavte toa da go
napravite, nie go napravivme taka, kako {to saka{e narodot. Tuka mislam na
tetovskiot univerzitet. Sega da se ka`uva i da se izleguva so nekoki argumenti ili
potcenuvawa na toa kako se legalizira{e tetovskiot univerzitet i kako se
finansira, imaj}i predvid deka istata partija pred odredeno vreme se nafati za
opcijata na [tuloviot univerzitet i go podgotvuva{e duri i Buxetot za 2002 godina,
posle 2001 godina, koga bea na vlast zaedno so svojot partner, sega zo{to se `alat
deka tamu nemalo predvideno sreddstva za {tuloviot univerzitet? Zo{to toga{ ne
go stavile vo buxetskata programa vo 2002 godina, so cel da bide finansirano i
visokoto obrazovanie, taka kako {to e predvideno so Ramkovniot dogovor? Ili pak
da go donesoa zakonot, kako {to nie toa go napravivme.
Toa se fakti {to ne mo`at da se osporat. Samite na{i pozicii i stavovi {to
gi fimame kako etni~ki albanci, najprvo od faktot deka bea spomanati policiskite
{efovi i od faktot deka toga{ sme imale samo eden {ef, sega imame {est
policiski {efovi, toa e fakt deka za 100% se ima podobreno pretstavenosta na
Albancite vo MVR. Potoa faktot, }e go zemam kako primer Skopje, zatoa {to Skopje
ima{e samo dve direktorksi mesta vo podra~nite edinici, i mnogu drugi raboti. A,
zatoa {to sme napravile i {to ne sme napravile, izve{taj }e mu dademe na narodot,
a ne tuka da pravime politi~ki marketing, repliki, protiv repliki, so opozicijata.
Me|utoa, edna rabota {too bi ja pobaral za dobroto na stabilnosta i dobroto
na ispolnuvawe na opcijata odnosno strate{kata opredelba na Makedonija, vo
I/110.-
najmala raka tuka edna{ da slu{nam jasno od albanskata opozicija i od
makedonskata opozicija dali se tie za implementacija na Ramkmovniot dogovor ili
ne se. Dokolku n e se, neka istapat jasno ili na nekoja javna televiziska debata,
neka argumentiraat zad {to stojat. Zatoa {to mnogu e {tetno dokolku deklarativno
se poddr`i ne{to, a na prakti~en na~in potoa da se napravi se, za da se popre~i
nejzinata realizacija, nie i natamu ostanuvame. Jas ne sum videl dosega nitu eden
dogovor vo istorijata, mo`ebi nekoj }e me popravi {to e potpi{an od nekogo pa sega
}e se izvadi od arhivot idrugite }e go potpi{at. Mnogu dogovori se potpi{ani za da
se stavi kraj na mnogu voeni konflikti. Potpi{uvani se vo demokratski dr`avi,
kade Parlamentarnata demokratija ima dolgogodi{na tradicija i od strana na
vlasta i od strana na opozicijata. Me|utoa, nikoga{ ne se baralo u{te edna{
sekoga{ koga }e se smeni partijata na vlast, toj dogovor da bide potpi{an od novata
partija. Da potpi{e eden takov dogovor so koj {to se stava kraj na eden konflikt.
Tolku za toj argument.
[to se odnesuva do drugiot argument, treba edna rabota da bide sosema jasna,
zatoa {to ima kritiki od opozicijata. Tuka mislam na VMRO-DPMNE. I natamu ima
somne`i vo odnos na na{ata opcija. Na{ata opcija, bez nikakov somne` i bez
nikakvo dvoumewe, u{te vo tekot na izbornata kampawa, toa go ka`a i na{iot
pretsedatel da ne se povtoruvam kako {to toa go napravi g-dinot Zamir Dika, da ne
go ka`uvam istoto {to go ka`a toj za svojot pretsedatel, zna~i na{iot pretsedatel
re~e deka opcijata na golemite albanii, grcii, bugarii, srbii, makedonii, zavr{ile.
Na{a edinstvena opcija e sega Golema Evropa, Evropa bez granici. Nie stoime zad
toa. Toa go ima ka`ano na miting na 2 juli 2002 godina na{iot pretsedatel na
Partija.
Mo`am da ka`am deka e potrebna golema hrabrost, toga be{e prviot
politi~ar albanec od porane{nite jugoslovenski prostori koj toa go ima ka`ano
otvoreno. Od druga strana da se manipulira postojano okolu toa {to go ka`al, so
ogled na faktot deka interesot na site e stabilnost i bezbednost, so cel da se ima
I/111.-
ekonomski prosperitet, pretstavuva totalen apsurd da izjavuvame deka }e
sozdavame golema Albanija ili golemo Kosovo. Zatoa sme postojano obvinuvani,
sekoga{ koga sakame, koga treba ne{to da im se dozvoli ili da ne im se dozvoli na
Albancite. Sekoga{ se vadi taa karta na golema Albanija. Toa e najgolemata
aspsurdnost. Zatoa {to na Balkanot nema mesto za site tie golemi dr`avi. Balkanot
edna{ za sekoga{ treba da se opredlei za golema Evropa za Evropa bez granici,
integrirana vo NATO i NATO }e pretstavuva najsilna garancija za nedopirlivosta
na granicite.
Dokolku ovie raboti gi ka`eme jasno, ne go ka`uvam ova samo za da se poka`am
kako umeren. Ednostavno, e patriotski vo odreden moment eden politi~ar ili
dr`avnik ili ~ovek da donese odluki {to pretstavuvaat najdobra opcija za
dobrobita na negoviot narod, koga treba da se napravi toa {to se napravi vo 2001
godina, se napravi. No, koga treba da se opredelime za toa kako {to se opredelivme
nie kako partija, povtorno stoime zad toa deka toa e ona {to }e donese dobrobit,
blagosostojba na albancite, na makedoncite, site drugi zaednici koi `iveat vo
Makedonija. Ova e opredelba od koja {to nema da otstapime. ]e prodol`ime da
rabotime i natamu vo taa nasoka.
Sigurni deka od poznati pri~ini, kako {to deluva sekoja opozicija, }e bideme
napa|ani. Me|utoa, toa {to se gleda jasno, nitu edna propaganda, nitu edna
demagogija, nitu edno iskrivuvawe na faktite ne mo`e da go pretstavi poinaku.
Na{ite dostignuvawa gi gleda samiot narod koga odi vo policiska stanica ili odi
vo bolnica.
Se gleda i ne{to drugo, a toa se pameti, zatoa {to samiot rekol so
ignorirawe i iskrivuvawe na faktite go navreduvame narodot. Deka navodno nie
sme bile slugi. Samiot fakt deka g-dinot Abdula}im Ademi ne mo`e{e da ja zavr{i
replikata go ka`uva toa samiot, ministerot na MVR vo 2002 godina, na denot na
policijata mu go ~estite ministerot mnogu dobroto menaxirawe na krizata od 2001
godina.
I/112.-
Sega se postavuva pra{aweto zarem mislite deka toa celiot narod go
zaboravil? Kakvo slu`ewe pravime nie koga nie jasno istapuvame so na{ite izjavi,
posle sostanocite na na{eto Pretsedatelstvo, so na{ite jasni stavovi za toa kako
nie gledame na vra}aweto na bezbednosta. Nie stoime zad tie na{i deklaracii.
Se u{te ne sum slu{nal eden pratenik na DPA tuka da izleze da kritikuva
pratenik na VMRO. I obratno. Dodeka pak pratenikot na VMRO, mo`eme da ka`eme
deka ima solidarnost vo opozicijata, me|utoa i PDP e opozicija. Zo{to pratenicite
na VMRO nao|aat za shodno da repliciraat so PDP a ne nao|aat za shodno da
repliciraat so deklarativno najnacionalisti~kata albanska partija, koga znaeme,
poa|ame od faktot deka se dve dijametralno nacionalisti~ki partii. XIX/1.-DV /ND
AGRON BUXAKU: (Prodol`enie)
Zna~i tuka ima odredeni nejasnotii, za na kraj bi sakal da istaknam u{te
edna{ deka treba da imame konstruktiven pristap, nie sme tie koi prifa}ame
kritiki, tie koi za razlika toa {to go veli opozicijata nikoga{ ne sme se me{ale vo
nezavisnosta na mediumite i dozvoluvame mediumite sekojdnevno da ne napa|aat na
mnogu jasen na~in. Zna~i nie gi prifa}ame kritikite, me|utoa, tie dokolku se tie
argumentirani. [to se odnesuva do dostignuvawata jas ne bi sakal da vi go odzemam
vremeto so brojki, jas u{te edna{ ve pokanuvam bilo koj od DPA da izleze na
televiziska debata, da izleze so fakti i edna{ zasekoga{ da diskutirame okolu
toa, so cel da ne se manipulira so ~uvstvata na gra|anite vo ovoj moment. I toa so
najdobra namera se obra}am i na VMRO-DPMNE deka treba na jasen na~in, taka kako
{to nie sme se deklarirale i tie da se deklariraat za {to se zatia {to dokolku i
se za ~ista etni~ka Makedonija, toga{ {to }e pravi eden narod od miliot i kurur
protiv cela Evropa. Ni Evropa nema toa da go dozoli. Samo vlo{uvawa, tenzii so
iskrivuvawe na vistinata, samo mu se {teti na toj narod vo ime na koj tuka ovde
deluvame. Jas ja razbiram va{ata zagri`enost, me|utoa treba da rabotime, a ne da
zboruvame za toa kako treba da se deluva vo odreden istoriski moment. Zna~i od
I/113.-
ovaa sednica jas mislam deka }e izlezeme site zaedno so zaklu~oci deka
bezbednosta ne e samo pra{awe koe im pripa|a na pratenicite od makedonsko
etni~ko poteklo taa bezbednost im pripa|a na site nas i site treba da ja prezememe
odgovornosta za toa {to sme izbrani od narodot. Me|utoa ne treba da {irime
defetizam, ne smeeme da manipulirame so op{testvenata kriza so cel nejze u{te
pove}e da ja vlo{ime, da ja pretvorime vo etni~ka kriza. Zatoa {to socijalni
op{testveni krizi imale mnogu zemji vo tranzicii, me|utoa taa ja nadminale.
Dokolku nie se obideme da manipulirame so op{testvenata kriza vo odredeni
slu~ai vo obrazovanieto so cel da go prika`eme kako me|uetni~ki konflikt, drugo
{to e mnogu lo{o {to etni~kiot konflikt e mnogu lo{a rabota i ne oddale~uva od
na{ite strate{ki opredelbi. Od druga strana e dobro {to ima{e edna vakva
otvorena seansa so cel da mo`e da se vidi sekoj {to misli, jas mislam deka narodot
}e mo`e da vrednuva i na krajot na krai{tata narodot e toj {to odlu~uva na
slobodni demokratski izbori, za toa na kogo }e mu go dade svojot glas.
NIKOLA POPOVSKI:
Gospodinot Stojanovski ima replika na gospodin Buxaku.
BLA@E STOJANOVSKI:
Sakam samo da iska`am nekolku zborovi okolu pra{aweto za ona {to be{e
napomnato prethodno, od prethodniot diskutant, za otvorena ili zatvorena sednica.
Prethodniot diskutant treba da znae deka sekoj pratenik vo Sobranieto mo`e
da dobie informacii za bezbednosnata sostojba, na na~in koj e reguliran so propisi,
koi se odnesuvaat na materijali so doverliv karakter.
Pravo na javnosta e da znae dali bezbednosnata sostojba e tolku slo`ena ili
pomalku slo`eno, zavisno od ona {to }e go slu{ne vo debatata {to dosega be{e
realizirana vo ovoj parlamentaren dom. Toa Vladata mo`e{e da go napravi na
soodveten na~in i site nie kako pratenici da imame relevantni informacii za
bezbednosnasta sostojba.
I/114.-
Celta na na{ata parlamentarna debata e da se iska`e zagri`enosta na
opozicijata za bezbednosnata sostojba i da se iska`e poddr{ka na ostvaruvaweto na
suverenitetotna RM na celata nejzina teritorija. Toa e blagorodna rabota, a
po~ituvaweto na Ustavot i zakonite e obvrska koja nemom`e da bide predmet na
diskusija i Vladata toa mora da go po~ituva a za toa ja ima celosnata poddr{ka di
na opozicijata. No sekoga{ }e ja dobiva i kritikata, za site nedoslednosti.
]e ve potestam deka vremeto brzo pominuva, narodot gi ~uvstvuva posledicite
od na~inot na praktikuvaweto na vlasta si vo odnos na bezbednosnata sostojba i vo
obrazovanieto, osobeno vo ekonomijata.
Vo odnos na va{ite kritiki za izbegnuvaweto na potpi{uvaweto na
Ramkovniot dogovor od strana na DUI. Celo vreme zboruvate deka se soglasuvate so
nego. Zo{to toga{ ne potpi{ete edna pismena izjava deka vo se se soglasuvate so
odredbite na toj dogovor i na toj na~in da poka`ete edna jasno izrazena volja za
realizacija na Ohridskiot ramkoven dogovor i za negovo dosledno po~ituvawe.
NIKOLA POPOVSKI:
Gospodin Buxaku, replika.
AGRON BUXAKU:
Jas sum svesen za ona kako ne tretira{e VMRO-DPMNE.
Dokolku nekoj ~len na VMRO-DPMNE ja pro~ital na{ata programa, taa
programa e na makedonski jazik, duri postoi na VEP sajtot, na Internet, pa vo toj
slu~aj koj e posilen dokument na edna politi~ka partija, deklaracija ili programa
na taa politi~ka partija.
Vo programata }e se vidi deka glavna to~ka na politi~koto anga`irawe na
na{ata partija e implementiraweto na Ohridskiot dogovor.
[to se odnesuva do ona {to go ka`avte vo vrska so bezbednosnata sistuacija i
dokumentite koi mo`at da dobijat doverliv karakter da ka`am slednoto. Dokolku
nie gi dobivame niv, toga{ zo{to ima potreba da otvorime diskusija po niv. So
samiot fakt {to diskutirame za niv tri dena, od tipot na diskusiite na Fidel
I/115.-
Kastro, toa zna~i, diskutiraj}i za bezbednosnata situacija, nie ja koristime
prilikata da gi izme{ame pra{awata od ekonomijata i drugite oblasti.
NIKOLA POPOVSKI:
Ima replika gospodinot Asani.
FATMIR ASANI:
Bidej}i jas doa|am od zonata na krizata, pogotovo od selo Slup~ane, }e
repliciram samo so eden del na diskusijata na Agron Buxaku, bidej}i jas ne sum
dojden tuka da prodavam politi~ki marketing koj pobedi vo septemvri a koj izgubi.
Navistina dojdov da poka`am deka op{tinata koja Buxaku od Belgija go donese
direktno vo Sobranieto na RM, taa op{tina e vo opasnost, taa e opkru`ena od
golemi policiski sili, pod zakana deka tamu postojat kriminalci, ajduci ili ne{to
drugo. Jas ne la`am tuku ja govoram vistinata koga ka`uvam deka vo taa op{tina ne
postojat nitu kriminalci, nitu ajduci, tuku samo policiski punktovi koi se mnogu
pogolemi od 2001 godina, koga nie tamu sme bez pu{ka, bez nikakva odbrana. Dokolku
ne veruva Agron Buxaku neka sobere hrabrost, neka dojde i da ja poseti taa op{tina i
odblizu da se zapoznae so problemite, bidje}i, kako {to rekov, taa op{tina go
donese nego na vlast.
Vo delot od negovata diskusija, kade veli nekoj so pravo zboruva {to }e se
slu~i so Makedonija, barem ima hrabrost. No, {to pravi toj koga vodi dualisti~ka
politika. Za site godi{nini na padnatite borci, visoki funkcioneri na DUI pred
narodot, pred roditelite na padnatite borci govorat deka mnogu brzo }e gi soedinat
albancite vo edna dr`ava. Toa go velat vo Pri{tina, vo Tirana, a ovde vo
Parlamentot zboruvaat ne{to sosema drugo. Neka soberat hrabrost i neka ja ka`av
vistinata. Agron Buxaku ne bil ~len, pripadnik na ONA i ne znae zo{to nie
vojuvavme, zo{to zapravo ja po~navme vojnata, no }e dojde vreme koga }e mu go ka`am
toa.
NIKOLA POPOVSKI:
Ima replika gospodinot Buxaku.
I/116.-
AGRON BUXAKU:
Dokolku prethodniot diskutant ima ne{to li~no so mene, da mu ka`am deka jas
ne sum vo Vladata. Jas sum vo Parlamentot. Nie tuka sme vo Parlamentot ne sme vo
Vladata i sme na vlast, ne vo opozicija.
[to se odnesuva do toa, najverojatno mene mi se obrati li~no, i da mu ka`am
deka jas vo prvite denovi sum bil vo ONA i toa od Brisel. Neznam dali go slu{navte
gospodinot Bo{kovski, koga jas bev izbran, ka`a deka jas sum bil najgolemiot
finansier na ONA. Vakvite deklaracii na DPA i na VMRO-DPMNE za mene se
najgolem kompliment. Toa zna~i deka sme na vistinskiot pat.
[to se odnesuva do toa dali jas sum bil vo Slup~ane da mu ka`am deka jas toa
go napraviv minatata godina vo mart, pri moeto doa|awe, zatoa {to tamu imavme
edno zdru`enie koe se gri`e{e za voenite invalidi, i postojano se gri`at za
invalidite od vojnata. Zna~i negovite informacii se pogre{ni. No, za toa }e imame
TV debata, dokolku ima potreba.
NIKOLA POPOVSKI:
Za replika se javuva goposinot Karaxoski.
@ARKO KARAXOSKI:
Jas }e bidam kratok, so ogled na toa {to gospodinot Buxaku vo nekolku
navrati ja spomna VMRO-DPMNE, od aspekt na toa deka nemu i na negovata partija mu
se jasni stavovite na VMRO-DPMNE, bidej}i gi ~itaat po razni kolumni i tn.
Jas sakam samo da go iznesam stavot na VMRO-DPMNE, deka VMRO-DPMNE ima
jasen stav i VMRO-DPMNE e deklarirana so samiot fakt {to e potpisnik na
Ramkovniot dogovor, so samiot fakt {to raboti na implementacijata na Ramkovniot
dogovor. Nie kako partija jasno i glasno sme ka`ale deka so stavovite na oddelni
poedinci od na{ata partija nezavisno koe ime nosta, nie kako partija ne sme se
soglasile i takvite staovi ne gi poddr`uvame. Spored toa da ni se imputira
nekakov stav na poedinec vo na{ata partija deka toa e stav i na partijata, ne e vo
red i ne e umesno od gospodinot Buxaku. VMRO-DPMNE i na ovaa sednica poka`a
I/117.-
razbirawe. Nie toa nekolku pati go povtorivme, sakam i sega da go ka`am, a toa e
deka na{iot edinstven stav e toa {to nie ne veruvame deka ovaa vlast vo koja
praktikuva i DUI ima sposobnost i kredibilitet da ja razre{i ovaa bezbednosna
sostojba vo koja zapa|ame. Toa e somne`ot koj sme go iznele.
Inaku po odnos na toa kolku sme nite deklarirani, pra{aweto kolku
fakti~ki DUI e deklariran.
NIKOLA POPOVSKI:
Ima replika gospodinot Buxaku.
AGRON BUXAKU:
Tuka se zboruva za dve partii. No bez ogled vo koe ime zboruvame, vo ovoj
slu~aj VMRO-DPMNE da, DPA ne go napravila toa da se distancira od stavot na toa
vreme, na pretsedatelot koj {to go spomnavme, {to ja dade opcijata na zidovite.
Treba{e da se vidi kakva reakcija ima od strana na ~itatelite, bidej}i ne e se isto
da go re~e toa eden obi~en ~len, dali e toj od Strumica, Gevgelija ili Tetovo, na
VMRO-DPMNE, no koga go veli pretsedatelot na Partijata, zna~i tuka ima edna
pogolema odgovornost. Od druga strana vo praksa bi sakal da go vidam anga`iraweto
na VMRO-DPMNE, {to bi ja poddr`al i pozdravil celosnasta implementacija na
Ohridskiot dogovor.
NIKOLA POPOVSKI:
Dali od prijavenite ima nekoj za diskusija.
(Nema)
Sega ~asot e 17,30, imame u{te 6 replikanti.
]e prodol`ime utre so rabota vo 10,00 ~asot, so 37-ta sednica, posle nea }e
prodol`ime so prekinatata, za izborot na Republi~kiot sudski sovet. Ako so ova
zavr{ime prodol`uvame so ovaa sednica istiot den.
(Sednicata prekina so rabota vo 17,30 ~asot).
I/118.-