Arhitektura, raziskaveArchitecture, Research

2oo2/1

ISSN 1580-5573

AR

ARLjubljana 2002

prihodnost,- ekološka, biotektonska, humana in zdrava tehnologija inoblikovanje vseh vrst gradenj,- psihološke, kulturološke, sociološke in druge komponentearhitekture za specifièna obmoèja in bivalne vzorce in zaugotavljanje mo�nih posledic gradenj.

je predvsem v tem, da je prav v Slovenijizaradi njenih specifiènih geografsko-politiènih danosti mogoèevzorèno raziskati in metodološko obdelati izjemno zapletenesestavine varstva in urejanja ter razvoja bivalnega okolja kotpreizkusni vzorec za tisti del Evrope, ki se prikljuèuje skupnimevropskim ciljem. Urbanizem, arhitektura in oblikovanje sopodroèja z znaèilno deficitarnim pristopom k znanstvenoutemeljenim izhodišèem za trajnostni, smotrni, okoljsko inhumano kvalitetni razvoj celovitega bivalnega okolja, kar sokljuèni cilji današnjega razvitega sveta, povzeti tudi v AgendiHabitat. S povezovanjem znotraj stroke in s poudarjeniminterdisciplinarnim pristopom, obenem pa z mo�nostjo pilotnihrealizacij manjšega obsega v tipiènih heterogenih pogojih malegain s tem preglednega slovenskega prostora je mogoèe razvitipovsem nove teoretiène osnove, interdisciplinarne metode,izobra�evalne okvire od splošnih do specialistiènih (zlasti napodiplomsken, mednarodno povezanem nivoju), posebnedokumentacijske metode za monitoring in razvojno planiranjebivalnega okolja itd

. Ker je Fakulteta za arhitekturo tak program �e zaèelarazvijati tudi v povezavi z evropskimi inštitucijami, jenadaljevanje izjemnega pomena za ta prostor.

.Trenutno stanje v planiranju bodoèega bivalnega okolja odkrajine preko poselitvenih sestavin in vseh vrst gradenj dodetajlnega oblikovanja sestavin èlovekovega bivalnega okolja(arhitekture) je na stopnji intenzivnega razvoja v smeri pozitivnihvrednot: varstva okolja in naravne ter kulturne dedišèine, smotrnein trajnostne rabe prostora, izgradnje kvalitetnega in humanegabivalnega prostora. Obenem se Slovenija kot de�ela v tranzicijiuveljavlja z izrazito naprednim pristopom do teh vprašanj.Èe naj bi dosegli zaèrtane cilje, je potrebno odpraviti nekaterepomanjkljivosti, saj je za Slovenijo podobno kot za velik delnekdanje "vzhodne" Evrope znaèilno izrazito pomanjkanjetemeljnih raziskav z interdisciplinarnimi izhodišèi o naravnih inustvarjenih danostih slovenskega prostora, niso razvite novemetode za sisteme trajnostne rabe prostora (od raziskav donaèrtovalskih in izvedbenih metod), za specifièno podroèjerazvita merila in orodja dokumentiranja, analize in monitoringaprostorskih ter zgrajenih danosti, v razvoju so nove oblike invsebine vzgoje strokovnjakov.

Ker prièakujemo poveèane potrebe zlasti po strokovnjakih napodroèju urejanja prostora in specialistov za deficitarnearhitekturne naloge (na podroèjih prenove, biotektonike terprostoèasovne, turistiène in okolju prijazne gradnje), je v okviru

POMEN RAZISKOVALNEGA PROGRAMA

Pomen raziskovalnega programa za znanost v širšem(svetovnem) merilu

. V mednarodnem merilu bi tako vzpostavilimanjkajoèi most znanstvenega pristopa v celovitem urejanjuprostora (bivalnega okolja) med zahodnim in vzhodnim delomEvrope

Za Slovenijo je raziskovalni program posebnega pomena

V okviru predlaganega raziskovalnega programa bo razvit doslejnajbolj pomanjkljiv del navedenih problemov, zlasti sisteminterdisciplinarnega pristopa in navezave na celovite ciljetrajnostnega razvoja bivalnega okolja v evropskem in svetovnemmerilu.

4

2oo2 / 1AR

Raziskovalni program Fakultete za arhitekturo UL:TRAJNOSTNO OBLIKOVANJE KVALITETNEGA BIVALNEGAOKOLJA(vsebinska predstavitev)

IZHODIŠÈA IN HIPOTEZERAZISKOVALNEGA PROGRAMA

Raziskovalni program po vsebini izhaja iz ciljev, kiuveljavljajo naèela in priporoèila zadnje (II.) konferenceZdru�enih narodov o èlovekovih naseljih leta 1996 "AgendaHabitat" o vlogi arhitekture in urbanizma v trajnostnemrazvoju èlovekovih naselij, kvalitete bivanja in varstva okoljater naravne in kulturne dedišèine.

Raziskovalni program povezuje naslednje osnovne sestavine:

Poudarki raziskovalnega programa so na:

V vsaki od navedenih sestavin so vsebinsko in metodološkozajete naslednje sestavine:

Kot posebne sestavine raziskovalnega programa so:

.

- specifika naravnih danosti v odnosu do trajnostnega razvojakvalitete bivanja in varstva okolja, - ekološke komponenteprostora s ciljem ohranitve ali ponovne pridobitve zdravegabivalnega okolja.

- èlovekovih posegih v prostor,- poselitvenih vzorcih in na arhitekturnih komponentah prostorakot temeljne sestavine "trajnostnosti" razvoja mest in drugihnaselij vkljuèno s pode�eljem in s pomenom arhitekturnededišèine in identitete,- na vplivih urbanizacije in arhitekturnega oblikovanja nazdravstvene, sociološke in kulturne komponente prostora ter naobratnih vplivih na arhitekturo, poselitvene vzorce,- na specifiki povezave z razvojem gospodarstva, na problematikiin metodologiji planskih odloèitev.Vsi poudarki imajo za cilj ustvariti kvalitetno bivalno okolje.

- doloèitve globalnih, regionalnih in lokalnih (do individualnih)danosti, razmerij in vrednosti prostora ter naravne in ustvarjenededišèine z merili evropskega in nacionalnega pomena -multidisciplinarnost kriterijev vrednotenja,- identifikacija problemov,- vzpostavitev monitoringa,- strategija planiranja in gradnje ter varovanja bivalnega okolja nanivoju krajine, naselbine in arhitekture,- promocija trajnostnih, ekoloških in humanih meril, znaèilnih zaslovenski kulturni prostor in za njegove povezave v evropskega,- vzgoja specialistov in javnosti za trajnostni razvoj bivalnegaokolja in èloveku prijazno arhitekturo.

- varstvo arhitekturne in naselbinske ter krajinske dedišèine za

V njegovem okviru so predvidene teoretiène, metodološke inaplikativne raziskave multidisciplinarnih oblik analiziranja,spremljanja, kreiranja in usmerjanja vseh tistih temeljnih inspecifiènih prostorskih sestavin, ki posredno ali neposrednovplivajo na kvaliteto bivanja v slovenskem prostoru kotspecifiènem delu EvropeKonèni rezultati so predvideni ne le v reševanju specifièneproblematike slovenskega prostora, ampak tudi v vkljuèevanju vrazvojne programe razlièno razvitih de�el, zlasti sosednjih, karnaj bi postalo tudi model za tovrstne rešitve v evropskem merilu.

Uvod Peter Fister

raziskovalnega programa potrebno analizirati in metodološkouskladiti vsa tista vprašanja sedanjega in bodoèega bivalnegaokolja, ki bodo podala temelje razvoju pedagoškega,raziskovalnega in kreativnega kadra. Raziskovalni program jenaèrtovan kot izhodišèe za razvoj znanstvenih temeljev bodoèegainterdsiciplinarno zasnovanega pristopa k celovitem urejanju inoblikovanju bivalnega okolja Slovenije in za vzporedni razvojkvalitetne vzgoje strokovnjakov.Predmet predstavlja osrednji del izobra�evalnega programa naFA in goji metode raziskave, analize, naèrtovanja in kompozicijev arhitekturi, urbanizmu in oblikovanju kot sintezo znanj obnalogi iz integralnega oblikovanja bivalnega okolja. Posameznaarhitektura ali prostorski sklopi okolja so obravnavani pravilomav širšem prostorskem kontekstu in naselbinskih strukturah.Delovna oblika izobra�evalnega programa je razvita iztradicionalne posebnosti Fakultete za arhitekturo in vzpostavljaneposreden stik med udele�enci v izobra�evalnem inraziskovalnem procesu na skupnem delovnem mestu, karusposablja slušatelja za teamsko, interdisciplinarno,raziskovalno in kreativno delo ter ga neposredno uvaja vnajnovejšo problematiko in v metodološke novosti v trajnostnemoblikovanju kvalitetnega bivalnega okolja. Ponuja tudi mo�nostobravnavanja specifiènih in najaktualnejših problemovarhitekture, urbanizma in oblikovanja.

- delile so se poosnovnih skupinah (arhitektura, urbanizem in oblikovanje), pociljih (temeljne in metodološke raziskave v povezavi s svetovnimrazvojem stroke, temeljne, matodološke in aplikativne raziskavev prostorskem in èasovnem okviru delovanja stroke in vraziskave za razvoj vzgojnih metod in vsebin za potrebeuniverzitetnega izobra�evanja in promocije raziskovalnihrezultatov oziroma vzgoje javnosti);2. v teoretiène, metodološke in aplikativne raziskave za razliènein najbolj zahtevne probleme slovenskega okolja in po potrebitudi za potrebe razliènih delov bivalnega okolja v svetu (v okviruUnesca, Sveta Evrope, EU, regionalnih povezavAlpe-Jadran itd.,v posameznih dr�avah po svetu);

i zinterdisciplinarnega okvira celotnega prostora (obstojeèegaokolja, naravne in kulturne dedišèine, ustvarjalnih dose�kov,tehnoloških, ekoloških, ekonomskih, socialnih, kulturoloških itd.sestavin oblikovanega bivalnega okolja - zlasti v slovenskemprostoru, v veliki meri pa tudi izven meja).

1. iz tistih �e obravnavanih sestavin, ki so jih raziskovalciFakultete za arhitekturo doslej najkvalitetneje raziskovali in vkaterih so dosegli najveèjo odmevnost doma in v svetu oziroma v

UTEMELJENOST IZVAJANJA RAZISKOVALNEGAPROGRAMA

Fakulteta za arhitekturo je s svojim raziskovalnimInštitutom za arhitekturo in prostor kot univerzitetnaustanova in kot temeljna (bazièna) strokovna ustanova zapodroèja arhitekture, urbanizma in oblikovanja polegpedagoške dejavnosti svoje raziskovalne potenciale �e doslejusmerjala v znanstveno raziskovalne cilje, ki ostajajonajpomembnejši tudi v prihodnje:

Glavne strateške smeri znanstveno raziskovalnega razvoja intemeljev raziskovalnega programa izhajajo iz naslednjihizhodišè:

1. v teoretiène raziskave za razvoj stroke

3. v specifiène raziskave, vezane na najbolj aktualne problemeoblikovanja in varovanja bivalnega okolja ali na odkrivanjenepoznan ih , nov ih a l i ne raz i skan ih po javov

5

katerih so raziskovalci ali skupine najvišje usposobljeni;2. iz tistih najpomembnejših sestavin, ki so v slovenskem,evropskem in svetovnem merilu razpoznane kot osnovniproblemi tako imenovanega "trajnostnega" razvoja in rabecelotnega okolja in ki so �e uvršèene v posebne mednarodnelistine, priporoèila, konvencije ali pa so �e (oziroma bodo)postale deli nacionalnega programa Slovenije;3. iz zahtev za poglabljanje, izboljševanje in aktualizacijo terinterdisciplinarno povezovanje študijskih programov z naèelompovezovanja študija in raziskovanja v enoten proces.

1. trajnostni razvoj prostora, ki bo v bodoènosti zdru�evalnanaloga celostnega urejanja ali varovanja bivalnega okolja ter boznaèilnost metodologije arhitekturne stroke (arhitekture,urbanizma, oblikovanja), ki je nosilec interdisciplinarnihraziskav in razvoja novih metod;2. ohranjanje naravne in kulturne dedišèine kot prvenstvenanaloga na nacionalnem in splošno èloveškem nivoju;3. varstvo okolja kot obveznost tiste stroke, ki s svojimi posegi vprostor obenem povzroèa najveèje probleme za onesna�evanje,kot strateški cilj pa doseèi tako rabo prostora in oblikovanja vsehvrst gradenj, da bodo negativni vplivi gradenj prepreèeni ali vsajzmanjšani oziroma celo zamenjani s pozitivnimi (npr.revitalizacija in sanacija degradiranih obmoèij);4. dvig kvalitete bivanja z raziskavo pozitivnih izkušenj in novihspoznanj, oblik ter tehnologij, ki naj omogoèijo stalno rastkvalitete bivalnega okolja, sanitarnih, kulturnih in okoljskihvrednosti ter omogoèitev mo�nosti kvalitetne ustvarjalne vlogeprebivalcev v tako imenovanem "odprtem" naèrtovanju razvojabivalnega okolja (participacija prebivalcev);5. smotrnost rabe prostora, ki jo je mogoèe zagotoviti le spoglobljenimi raziskavami ustvarjenih in naravnih danosti ter zuvedbo stalnega in za slovenski prostor (kot del evropskegaprostora) vzpostavljenega specifiènega monitoringa vsehnjegovih sestavin in dejavnosti;6. nove metode urejanja prostora so v povezavi z razvojem novihpogojev dr�ave v tranziciji in Evrope v zdru�evanju trenutnonajbolj zahteven in najbolj iskan del raziskav, ki na Fakulteti �epotekajo in ki bodo v naslednjih letih postale še intenzivnejše;7. doseganje visoke kvalitete arhitekturnega oblikovanja (na vsehtreh podroèjih: arhitektura, urbanizem in dizajn z njihovimištevilnimi podpodroèji) je po svoji naravi v arhitekturi za razlikood umetnostnih smeri obvezno sestavljeno iz interdisciplinarnopotekajoèih raziskav in iz kreativne komponente - ker so tesestavine v stalnem spreminjanju medsebojnih razmerij, je tasklop raziskav med najpomembnejšimi stalnicami v strateškihciljih;8. osnovna teorija arhitekture ostaja povezovalni èlen vkvalitetnem razvoju stroke in njenem uveljavljanju v domaèem insvetovnem merilu. Za vse zgoraj naštete sestavine so raziskovalcina Fakulteti za arhitekturo �e dosegali pomembne rezultate innjihovi dose�ki so doma in v tujini ustrezno uveljavljeni inpriznani. Zato je eden od strateških ciljev tudi smer, ki bozagotavljala še veèje povezovanje v evropski in svetovni prostor,ki bo omogoèala posameznim raziskovalcem ali posameznimprojektom najvišjo mo�no stopnjo sodelovanja z mednarodnopriznanimi strokovnjaki ali institucijami, ter bo omogoèala tudimladim raziskovalcem in slušateljem, da se v ta visoki nivoraziskovalnega procesa aktivno vkljuèujejo.

Med najpomembnejše strateške smeri, ki so hkrati tudi ciljiraziskovalnega programa, so vštete naslednje sestavine, ki sodalje razèlenjene v razmerju do nalog ali posameznihsestavin, kot so navedene zgoraj:

2oo2 / 1 AR

Temeljni poudarki znanstveno raziskovalnih hipotezraziskovalnega programa, iz katerih izhajajo posamezni deliraziskav na Fakulteti za arhitekturo so neposredno povezavis predhodno navedenimi usmeritvami:

, saj so dosedanjeodloèitve o posegih v prostor le izjemoma izhajale iz znanstvenoutemeljenih predhodnih ocen - to pa je glavni vzrok veèinidosedanjih negativnih ali celo okoljsko in kulturno destruktivnihgradenj; ker je potrebno za uveljavitev te (v svetu sicer �eteoretièno uveljavljene) hipoteze v slovenskem prostoru spodrobnimi teoretiènimi in aplikativnimi rezultati raziskavdokazati vzroènost in poslediènost novega naèina dela, pomeni tasklop raziskav izhodišèno (sintezno) vrednost za razvoj stroke inza posodobitev metod dela z interdisciplinarnimi strokovnimi terširoko dru�benimi sinergetskimi uèinki kot osnovnimi pogoji zatrajnostno kvaliteto celotnega bivalnega okolja.

- zato je zauresnièitev prve hipoteze potrebno s številnimi induktivnimiraziskavami vse te specifike doloèiti in jim zagotoviti ustreznomesto v trajnostnem oblikovanju kvalitetnega bivalnega okolja(na evropskem, dr�avnem, regionalnem in lokalnem nivojuraziskati razmerja vrednosti in problemov, zakonitosti razvoja,zdru�evalne in loèevalne identitetne sestavine itd.), kar zaradiinterdisciplinarnega pristopa �e zdru�uje vrsto raziskovalnihskupin, jih povezuje z naèrtovalci in naroèniki ter bo kotzakljuèno sintezo podalo celostno in primerljivo strokovnoosnovo za kvalitetne odloèitve o posegih v prostor in zazagotovitev kvalitetnih pogojev bivanja.

(na vseh nivojih: krajina, naselja,arhitektura, oblikovanje predmetov...), ki je doslej z nekaterimiizjemnimi avtorji (Pleènik...), oziroma "šolami" �e presegla ozkeslovenske okvire; raziskave in promocija njihovih dose�kov,povezovanje kreativno-ustvarjalnega segmenta z razliènimiarhitekturnimi raziskavami in povezovanje s svetom bo kvalitetoarhitekturnih dose�kov moèno dvignila in s tem splošnimkvalitetam oblikovanega bivalnega okolja nadgradila tudivrhunce.

Ker so ob navedenih temeljnih hipotezah za razliène sklopeproblemov in za razliène skupine raziskovalcev pomembne tudispecifiène znanstveno raziskovalne hipoteze in specifiènisintezni ter sinergetski uèinki in ker je številnost teh specifik (tudiglede na izjemno pestrost interdisciplinarnih povezav) prevelikaza razpolo�ljivi prostor, na tem mestu niso razèlenjene.

1. raziskovalna hipoteza je ugotovitev o nujnosti vgraditveraziskovalne komponente v celoten sklop planiranja, naèrtovanjain kreiranja bivalnega okolja na Slovenskem

2. raziskovalna hipoteza je ugotovitev, da je slovenski prostorzaradi njegove izredne raznolikosti in bogatosti naravnih danosti,zaradi vseh plasti kulturne dedišeine od krajinske prekonaselbinske do arhitekturne, zaradi njegovega središènega inhkrati strateško pomembnega povezovalnega polo�aja v Evropipotrebno obravnavati s specifiènimi metodami in kriteriji za vsenove posege ali za varstvo �e ustvarjenih danosti

3. raziskovalna hipoteza je utemeljena z oceno kvalitetearhitekturnega oblikovanja

4. raziskovalna hipoteza izhaja iz ugotovitve, da je vzporedno znovo zastavljenimi visokimi cilji za kvalitetno oblikovanobivalno okolje potrebno izdelati nove metode vzgojestrokovnjakov in javnosti, raziskati vzroke in posledice tegasegmenta in omogoèiti povezovanje izobrazbe z raziskovalnimdelom tako doma kot s tujimi kvalitetnimi središèi; sinteza znanjin sinergija vzgojnih, raziskovalnih in izvajalskih skupin aliokolij sta v tem primeru osnovna prednostna cilja.

Povezave s svetom:

Dodatno pojasnilo

Znanstveno raziskovalna usmeritev Fakultete za arhitekturo je �evpeta v razvoj specifiènega dela znanosti v širšem svetovnemmerilu, osnovni cilj za prihodnost je poglabljanje te vpetosti inaktualizacija povezav.Zaradi dosedanjih dose�kov, zaradi uveljavljenosti posameznihraziskovalcev in fakultete kot celote in zaradi specifikegeografsko-politiènih znaèilnosti Slovenije so znanstvenoraziskovalne usmeritve (posamezni projekti ali programi) �esestavina znanstevnih programov, ki jih vodijo Zdru�eni narodi(raziskave v okviru Agende Habitat itd.), organizacija UNESCO(varstvo naravne in kulturne dedišèine), Svet Evrope ( izbranivzorec pilotnega naèrta prenove starega mestnega jedra zasrednjo Evropo itd.), Evropska unija (v okviru razliènihprogramov kot so Phare, COST, 5. okvirni program, itd.),regionalno povezane raziskovalne mednarodne skupine (v okviruAlpe-Jadran, MAP Mediteran itd.), posamezne raziskovalneustanove (zlasti univerze v Italiji, Avstriji, Veliki Britaniji,Nemèiji, ZDAitd.).Zaradi svojega interdisciplinarnega izhodišèa in zaradi svojevpetosti v kljuène probleme trajnostnega razvoja in oblikovanjakvalitetnega bivalnega okolja je povezanost programskegasklopa raziskav Fakultete za arhitekturo v širši mednarodni okvirusodnega pomena. Z izloèitvijo ali onemogoèitvijo teh raziskavbi nastala nepopravljiva škoda za enoten evropski prostor in stem tudi za pomemben segment v svetovnem merilu. Odloèujoèani velikost prostora, ki ga slovenski raziskovalci pokrivajo,ampak vloga tega okolja. Ker so primerljive raziskave v svetu(kot so navedene v opisu raziskovalnega programa) utemeljene zistimi izhodišèi, raziskovalnimi cilji, sinergetskimi uèinki in zzahtevo, da se morajo izvajati celostno in interdisciplinarno, inker je fakulteta vanje aktivno �e vkljuèena, ker pokriva delfiziènega prostora in posamezne dele teoretiènih alimetodoloških sestavin, so naèrtovane raziskave relevantne tudiza splošen razvoj znanosti v obravnavanem segmentu. Zaradispecifiènosti podroèja seveda ni mogoèe prièakovati takihmerljivih relevantnih dose�kov kot so patenti ali neposrednaprodaja raziskovalnih dose�kov ampak predvsem v oblikibibliografskih enot in drugih oblik posredovanja in vkljuèevanjarezultatov raziskav v trajnostno oblikovanje kvalitete bivalnegaprostora ne samo na Slovenskem ampak v širšem evropskem inhkrati celotnem svetovnem prostoru.

Po razpisnih zahtevah MZT pripravil prof.dr. Peter Fister, vodjaprogramske skupine FA.

Raziskovalni program Fakultete za arhitekturo je bil junija 1999 predstavljen najavni obravnavi programov, ki naj bi jih financiralo tedanje Ministrstvo zaznanost. Vsebina programa je rezultat predhodnih dogovorov raziskovalcev naFakulteti, ko je vsak med njimi predlagal mo�ne raziskovalne teme. Vsebinsko inorganizacijsko je bil program potrjen z ugotovitvijo, da omogoèa veliko širino inpotrebno interdisciplinarnost.Ker se je dotlej le malo sodelavcev fakultete ukvarjalo z raziskovalnim delom,katerega rezultati bi bili tudi ustrezno objavljeni, je bilo po naèelu "dote"(dotedanje uspešnosti…) odobreno le trem raziskovalcem, da so pridobilifinanèno podporo. Obenem je bilo kljub vlo�enemu zahtevku, da veèinapedagogov sodeluje v raziskovalnem programu, s strani MZT omogoèeno takodelo le 12 raziskovalcem, ki naj bi v bodoèe vodili skupine mladih raziskovalcev.Odobritev je bila odvisna od dose�enega števila toèk v ocenjevanju publiciranihznanstvenih prispevkov.Opozoriti je potrebno, da se stanje le poèasi izboljšuje in da je med drugim tudi toeden od glavnih vzrokov, da ni veè mogoèe pridobiti mest za mlade raziskovalceali finanène podpore za raziskovalno delo…

6

2oo2 / 1AR

Vladimir Brezar

8

Evolution is supposed to lead to some presumed future state of higher quality. Itis implemented by constant change, development and improvement. In the fieldof housing two kinds of elements are to be defined: those which are constant andothers which are due to change in time. A simple statement can be derived fromthe discussion that is dealt with in this paper: all the basic human needs sustainduring the history; what is being changed is the way how they are fulfilled. Thefour decisive factors to shape the housing are pointed out: environment,government, culture and technology. While the environment has contributed tothe man's evolution it is neccessary to realize that man himself has affected theenvironment in much more radical way - to the very edge of equilibrium. Hencethe current ecological consciousness and the growing awareness about theconsequences of man's doings.

summary

2oo2 / 1 ARTHE VICIOUS CIRCLEOF DEVELOPMENT IN HOUSING

prejeto 30.5.2002

evolution, housing, environment, culture, government, technology

key words:

Development, progress, improvement... are all terms connectedin our minds to describe the goal of the process called evolution.Is there really such thing as evolution that means constantchanges to a higher, better state in our special field: housing? Or isthere only a constant sequence of changes that bring forwardbetter quality of life for actual generation but in a longer span oftime things do return to the same - although in another shape?

The standard description of basic shelter or better to say of "whatis dwelling" goes as follows:

- enclosed space,- provision of thermal insulation, water and electricity supply,

sanitary equipment, natural light, ventilation, provision forpreparing food (fire),

- space for storage of goods,- security.

Such definition is superficiuos enough and one can presume thatonly some basic elements are constant all through the history: themans measures (not entirely true), the need for food, rest, work,procreation, safety and social contacts.

The majority of other elements are due to change in time. It is ourown attitude to decide whether the changes are for better orworse. If we consider the state of the art in modern developedcountries we could generally maintain that the living standard hasnearly reached the ideal rate of 1 room per 1 person, that lighting,heating, thermal insulation, sanitary facilities are of the highestquality, that dwellings are furnished with all technical inventionsand facilities; they are fire-, water- and earthquake proof... But allthat holds true only in comparison to the situation merely onegeneration back or to others not so lucky parts of the world.

It can be put also the other way round. The air pollution and noisein modern urban environment make it far worse than in"behindhand" countryside conditions. Tap water in modern townsis not drinkable any more - remember a clear mountain source?Modern man in high-rise block yearns for nature that is at handany time to the "primitive" people.

Several activities and functions have been transferred elsewherefrom the dwelling during the history. Work used to be veryimportant part of homestead scene in some periods and socialcircumstances (farming, crafts, commerce, professionalactivities); it made the living environment exceptionallymultilayered, rich and complete. The most common expressionnowadys is "going out to work" and dwelling is there only to dwellin. Likewise the personal belongings have lost their material sizeand have been reduced to standard household furnishing or evenchanged into quite immaterial state (money on bank account).Repair and maintenance have become professionalized and takencare from outside (washing, cleaning, household machinesservicing). Children go to kindergarten or spend their day atschool. Nursing sick people has been more than often transferredto hospital. Birth and death only rarely take place in the domesticfamily circle. Religion rituals, icons and altars have all vanishedfrom dwellings.Again it must be emphasized that also the opposite trend can beobserved. Quite a lot of features have been introduced or evenreintroduced in the dwelling. Water and energy are being brought"to the spot". Informations of all kinds can be obtained at home bymodern IT technology. All products of art can be stored andenjoyed at home too (books, records, films, paintings). Recreationand body care have been extensively developed and spaces andfacilities provided (bathrooms, saunas, swimming pools,solariums). Work has returned first as a hobby, later as a cottage

industry and today as a home office virtually connected to thewide world.

Mankind has evolved and took separated evolutionary directionby accomodating environmental componets to its ownadvantage. A man as a builder has taken a piece of environment(earth, stone, wood) to build his shelter. It has caused doubleconsequences: there is a gap (absence, deficiency) left on thespot of taking away and a surplus, an agressive intervention in thespace where there the shelter has been built. In both cases it meansvisual changes expressed in material (absent or added).

After thusands of years the modern man lives in urbanizedenvironment or at least in "cultural landscape". people who live inthe "wilderness" are considered to be "primitive". At the end itmust be realized that environment may have contributed to theevolution of man but that man himself has affected theenvironment in much more decisive way.

In the idyllic era of the beginning of history it was all very simple.Cutting timber in the woods to build a house caused no harm tothe jungle. To collect stone for building in rocky hills made nodifference. To build a house out of mud and clay in a river valleymeant nothing - water brought new material all the time. To buildan igloo out of snow was the only possible solution - again thesource of material was never exhausted.

Today the things are quite different. Deforestation of tropicalregins follows the demand for quality wood in developedcountries. Centuries-long demand for white marble devastatedthe whole Carrara region. Construction of big housing estatesmade the cement industry cut off entire hills of marl stone.

Only a few centuries ago settlements and cities were only specialconcentrated spots in a landscape, seen from the distance asstrange apparitions of unusual attractive force. Today wholeregions are urbanized to such extent that it is impossible to see theboundaries. Paris from Eiffel tower is nothing but a grey sea ofroofs. Even in smaller housing estate quite often one sees nothingbut buildings and buildings, more and more of the same.

So there is a catch. Man has created his own living environment.As he has already taken too much and built too much there is onlya small portion of untouched natural environment left. And he

ENVIRONMENT

Vladimir Brezar

9

THE VICIOUS CIRCLE OF DEVELOPMENT IN HOUSING

realized that it is essential for his well being and even his survival.He is not satisfied with what he has done.

At the end of the loop modern man has evolved a newconsciousness. He began to esteem everything natural (parks,green belts, forests, organic food) and everything old (preservingcultural, historical, artistic heritage). It appears that recycling isone of the most important issue: reuse of materials , reuse of oldbuildings, reuse of abandoned land (brown fields, gravel pits) andeven creating natural environment artificially (like polders inHolland or land art in USA).

Land use and urban planning have always been implementationof power, be it pharaoh, king or ruling party.

The great Vitruvius was but Caesars engineer who knew the waysto support the warfare tasks of beleaguering fortresses andconquering new territories for colonization. The famous andbeautiful Roman cities have been planned and built under strict(military) rules which included also canonized shapes andmeasures. In mediaeval times the landlord decided where hisvassals were allowed to settle. Towns emerged to get rid ofaristocracy and church but new power with new rules had to beimposed which were based on money and wealth.

The modern national government has concentrated the power ofland use and planning decision long before professionalknowledge and institutions emerged. Hausmanns interventions inParis are the most notorious example. A very simple rule set uponexpanding Singapore by British governer has created beautifulstreets; their remains are today considered as worth of beingpreserved. In our country the famous empress Maria Theresia isstill remembered for her enlightened if enforced rules thatchanged the outlook of settlements and lanscape ( cadastre,masonry-built chimneys as the condition for marriage license,plastered eaves to prevent fire, taxation on number of windows -all very simple rules, understood by laymen and imposed by thestate bureaucratic system).

In modern times several professions have been developed to helpauthorities in dealing with the problems of land use, planning andbuilding. They may seem to be independent but even in the mostdemocratic societies they invent the rules which are transformedinto parliament acts and become the tools of power.

During the history housing problem has appeared as a nationalproblem whenever the demnad for a large quantity has arised at a

GOVERNMENT

Figure 1: Cutting wood to build a house Figure 2: Agressive interventions in space: gaps and surplusses

short notice. It may be a consequence of big national projects(like the dwelling camp for builders of new Egyptian capital atTel elAmarna), of intense migration from rural provinces in town(high-rise and dense Roman insulae) or just the need toconcentrate people for practical reasons (labor colonies at the riseof industrial revolution).

In modern times the overpopulation exceeded the critical massand the demand for shelter can never again be met all around theworld. In solving the problem all kind of measures and systemshave been invented. Governments have stablished specialhousing policies and even ministries, research institutes,financing schemes and standards. Methods for mass housingproduction have been developed mostly based on industrializedsystems. Modern technologies from other fields have beenintroduced in residential buildings - the most wide spread amongthem concrete. New types of buildings were made possible thatway (high-rise blocks) and also new types of settlements haveappeared as the result (housing estates, sattelite towns).

Modern democracies have brought forward a costitutional rightto get shelter (socialism) or to have equal opportunities to get one(capitalism). Both resulted in the philosophy of equal needs("equal stomachs") and consequently in standard dwelling size,layout and fittings and utterly uniform living environment at theend.

Primeaval shelter has been built of local natural materials (wood,clay, stone, hide, straw) and in self -help manner. Invention oftools made it possible to use more durable and sophisticatedmaterials: stone cut to purpose, larger timber sectionsappropriately shaped for joining, brick moulded in universallyapplicable pieces.

TECHNOLOGY

The difference in meaning between domestic, practical housingconstruction and building for public use, for the ruling elite orgod has always been expressed in the choice of materials.Dwellings have been built of lesser, cheaper and not so durablematerials. Ancient Egyptian court house we know only indirectly- assuming that monumental palaces have been the same thing inbigger scale and that todays housing in Nile valley is still an echoof the tradition. If not for Pompei we would know much less aboutRoman dwelling culture. Even today the mass housing inunderdeveloped countries is being constructed of cheap if notinadequate materials.

Only organized mass housing production has changed thisgeneral rule. The use of concrete in 20th century made it possibleto construct high-rise and extremely dense living environment. Ithas several advantages: efficient (industrial) production methods,high structural performances and safety. It is also durable morethan any building material until now - it will sustain for a longtime and its destruction will be expensive. The concrete structuresare very difficult to adapt so they are due to become obsolete. Inmost urban agglomerations all over the world this "concreteheritage" has become a burden, a social and economic problem.Although in some regions and countries other materials are beingused in mass housing production (mostly brick and wood) the useof concrete can simply not be avoided any more, especially inearthquake areas.

The modern trends in architecture are focused on the non-permanent philosophy - even in public and monumental realm.Ashousing has always been under permanent pressure for changes,adaptations and accomodations to new needs of new generationsit is obvious that modern housing architecture should adopt thisattitude. Temporary building is at the end considered as the mostsustainable one. It is no wonder that modern ecological andsustainable housing architecture turned "back" to the natural,renewable and reusable materials: brick, clay, wood and straw.The loop is closed again.

Housing is a part of broader term "material culture" asethnologists call the special human activities involved intransforming environmental elements and objects to his ownbenefit. It is a complex system of tasks, relationship andbehaviour that result in special sorts of material products, tools,works of art, clothes and buildings.

Parallel to the increase of personal standard people becomeeffeminate. They want to retreat to their own rooms, they need tobe warmed or cooled excessively and they keep their dwellings asclean as possible.

Human behaviour is one of the most interesting field to havedirect impact on housing or more exactly on living pattern (oftendescribed as dwelling culture). It changes in time and placeconstantly.

"Primitive" societies have strict social structure and strong rulesto be obeyed regarding the attitude between privacy and public.One was not allowed to look into kings eyes but it is commonlyknown that king of France used to give audience sitting on thestool with chamber pot. Shame and the attitude to nudity have

CULTURE

Vladimir Brezar

10

THE VICIOUS CIRCLE OF DEVELOPMENT IN HOUSING

Figure 3: Fire regulations shape townscape

shifted in history and even now there are big differences. It is stillnatural to be nude in some remote places in Africa and SouthAmerica. But the latest fashion in Western world tends to showmore and more of the (female) body again (transparent clothing,topless bathing). In a modern house the bathroom has become alarge space, well lit and equipped and connected to the bedroomthrough transparent sliding doors and screens.

In northern Europe people generally like to keep wide windowstransparent to show off their cozy apartments and to display theirwell-being. In Mediterranean basin special feature has beenevolved long ago: the system of louvres, screens and curtainswhich allow people to look out and remain unobserved. The strictvisual and acoustic isolation of lavatories is essential in rathersmall modern flat. In Roman times public lavatory was a funnyopen place and visiting it was a kind of social event. In amediaeval farm there was no such thing and in a 16th centuryrental house of flats there was only one common privy at the endof the corridor.

Culture is one of the most sustainable form of identity. In recentglobal migration processes people from remote countries findthemselves in alien environment and try to preserve their patternof living. Migrants from rural regions keep domestic animals andorganize picnics on their balconies in town. The standard Islamicdivision of the house in mens and womens part has to be takeninto account also in housing for respective immigrants innorthern Europe.

Nevertheless the contagiousness of example has caused anoverall transfer of cultural models everywhere. The localtradition and context are not given any consideration any more.People in rural environment want to live in a house like they see insuburbs. People in Middle East build European villas with noattitude to local climate and tradition. The new- rich in Sloveniabuild themselves pop-architecture in the diminished shape ofmediaeval castle.

The way how the basic needs are fulfilled have changed radicallyin time.

Thousands of years people walked to the sources of water. Laterthey invented canals, pipes and aqueducts to bring the water nearthe house and into it at the end. This is one typical evolutionaryvector in living standard that seems to have reached its ideal end.The next step is in controlling the quality of water, metering itsquantity and paying for it. The worst scenario - already real - isbuying the bottled water while the tap water is not drinkable anymore. The "source" is again out of the house. The loop is closed.

Fire was used for cooking in the first place and later for heating,.It started with one central fireplace in the hut or tent. Later severalkinds of ovens and hearths have been invented, othercombustibles found. Heating has become more and moresophisticated and supplied from distance. People do not like anymore to accommodate themselves to the changes of climate inliving environment. But they do need a surrogate for live fire;they install open fireplaces just for pleasure and decoration.

A lot of everyday activities in dwellings are constant but takedifferent shapes in different eras. To go shopping may be

CONCLUSIONS

Vladimir Brezar

11

THE VICIOUS CIRCLE OF DEVELOPMENT IN HOUSING

Univerza v LjubljaniFakulteta za arhitekturo

vladimir.brezar@arh.uni-lj.si

considered as going to the woods to collect fruits. Going to workis not much different as leaving home for hunting. Watchingtelevision in the evening may be compared to sitting in front of thefire, listening to fairy tales while hypnotized by twinklingflames...So the question is not "what" but "how". Human needs areessentially the same all the time. What is being changed is the wayhow they are fulfilled, the quantity, quality and availability ofgoods, spaces and buildings.

REFERENCES

Hanson, J. (1998). Decoding Homes and Houses, CambridgeUP, Cambridge

Hill, R. (1999). Designs and their Consequences,Yale UP,Newhaven, London

Alexander, C. (1977).The Pattern Language, Oxford UP, Oxford

Stevens, G. (1990). The ReasoningArchitect, McGraw Hill, Sydney

Neddens, M.C. and Wucher, W. (1987). Die Wiederkehr des Genius Loci,Bauverlag, Wiesbaden

Diamond, J. (1999). Guns, Germs, and Steel, W.W. Norton Co. NewYork

Figure 4: The real and virtual

Peter Fister

12

Razprava je zasnovana kot raziskava pojava in pomena znaèilnega tipa stavbe vgornjem Posoèju, znanega pod imenom "bovška hiša". Hkrati je to prispevek knjenemu pravilnejšemu vrednotenju - zlasti po zadnjem potresu 1998.Razèlenitev vzrokov za splošno in marsikdaj tudi znanstveno uveljavitev tegapojma kot posebnega stavbnega tipa ka�e na to, da je nastajal ob izjemnihzgodovinsko in politièno pogojenih izhodišèih. Ob primerjavi z ostalimiuveljavljenimi hišnimi tipi v slovenskem prostoru ga lahko uvrstimo le medizrazito regionalne znaèilnosti in ne med temeljne stavbne tipe. Èlanek ni kritikana dosedanja razvršèanja stavbne tipologije, ampak dodaja nove delemetodologije raziskave tipoloških znaèilnosti stavbarstva. Ugotavlja, da jepotrebno hkrati z vizualno (likovno) doloèljivimi znaèilnostmi posameznihstavbnih tipologij upoštevati tudi vse èasovno in prostorsko pomembne vzrokeza njihov nastanek. Celovita ocena resniène vloge posamezne arhitekturne tipikev doloèljivem prostoru in èasu je tisto konèno merilo, zaradi katerega naj bidoloèene arhitekturne znaèilnosti anonimnega stavbarstva tudi ohranjali kot delekulturne krajine. Šele v okviru tako doloèenih vrednot je "bovška hiša" - èepravohranjena le z maloštevilnimi vzorci, v merilu zgornjega Posoèja izjemnakvaliteta.

povzetek

2oo2 / 1 ARIZVOR "BOVŠKE HIŠE" IN RAZUMEVANJEVPLIVOV NA STAVBARSTVO POSOÈJA

prejeto 30.5.2002

bovška hiša, stavbna tipologija, kulturna krajina, krajinska identiteta, metodavrednotenja

kljuène besede:

Posoèje je v strokovni literaturi obravnavano kot posebnageografska enota zahodne Slovenije ob reki Soèi. Za geografe jeto celotno obmoèje Soèe vse do izliva v Jadransko morje,vkljuèuje pa tudi Breginjski kot, del Goriških Brd, Vipavskodolino in goriško ravan ter del furlanske ravnine. Èe pa hoèemoprostor razumeti kot enoto, ki je v stoletjih dobila svojo lastnoidentiteto oziroma posebne znaèilnosti, vezane na èlovekovoprisotnost in na "bovško hišo" kot najbolj razpoznavni delkulturne krajine, se je to ime danes uveljavilo le za gornji delgeografske enote nad Mostom na Soèi ali bolje nad stikom dolineSoèe z dolino Idrijce. V geografski literaturi je ta prostorimenovan "Bovško", v razpravi o "bovški hiši" pa uporabljamopojem, ki naj vsebinsko loèi gornji del Posoèja od spodnjega -torej gornje Posoèje.

Kot posebnost, ki naj bi preprièljivo doloèala svojskost gornjegaPosoèja ("Bovškega"), se je najprej uveljavil pojem "posebnevariante alpske hiše", ki jo je 1963 Melik dokonèno krstil za takoimenovano "bovško hišo". Pred njim je Lo�ar 1944 še omahovalmed pojmoma "gornjebovška" in "trentarska" hiša, ki pa ju jeoznaèeval tako morda bolj zaradi lokalnih posebnosti in manj kotposeben tip. Takoj po vojni je opis prevzel arhitekt MarjanMušiè, po geografu Meliku pa vsi avtorji prevzemajo njegovoklasifikacijo.

Zanimivo je slediti razvoju pojma "bovška hiša", ki je torej znankomaj nekaj desetletij. Pred drugo svetovno vojno sta takoVurnik v svoji razpravi kot Melik v prvi izdaji Slovenije šepovsem nedoloèeno obravnavala stavbarstvo v delu zahodnegaslovenskega prostora, ki je bil tedaj pod Italijo in kamor je sodilotudi gornje Posoèje. To pomeni, da je bila uvrstitev "bovške hiše"v gornjem Posoèju (po drugi svetovni vojni kot delu Slovenije)

1

2

3

4

5 6

med slovenske posebnosti v 60. letih prièakovana tudi spolitiènega stališèa, saj naj bi bila kljub svoji regionalno ozkipojavnosti pomemben dokaz o samosvojosti (in s tem"slovenskosti"…) gornjega dela Posoèja. Zakaj se namreè tedaj niz enako ali veèjo upravièenostjo uveljavljalo tudi druge, podobno"samosvoje" (Melik, 1963) hišne tipe, kot so na primer stavbe naBlokah in podobno?

Obmoèje "bovške hiše" je do 90. Iet na Slovenskem veljalo kotdaleè najmanjša uveljavljena regija, ki naj bi jo doloèal nek hišnitip po vzoru avstrijskih "Hauslandschaften". Obenem joraziskovalci znaèilnosti stavbarstva vedno znova (izhajajoè izMelika in povsem pravilno!) doloèajo kot "hišo prehodnega tipa,ki povezuje alpske in mediteranske vzore". Taka ne preveènatanèna doloèenost stavbnih znaèilnosti za enega od sinteznihhišnih tipov na Slovenskem bi bila v resnici upravièena le podpogojem, èe bi enak pomen dali tudi drugim podobnimposebnostim v slovenskem prostoru ali pa èe bi spremeniliosnovno metodo doloèevanja regionalne stavbne identitete. Toseveda ne pomeni kritike ugotovitve, da je "bovška hiša" v resniciposebnega pomena za doloèitev krajinskih znaèilnosti gornjegaPosoèja, ampak le zahtevo, da jo je potrebno drugaèe razlo�iti injo povezati s podobnimi pojavi v celotnem slovenskem prostoruin tudi preko meja. Najpomembneje pa je ugotoviti tisto njenorelativno vrednost, ki bi lahko prispevala k njeni ohranitvi.

Tudi kasnejše trditve, da na Slovenskem ni velike raznovrstnostianonimnega stavbarstva in da je stavbe potrebno razvrstiti vnekatere osnovne tipe - po Vilfanu "v 6 danes splošno priznanih"tipov najveèkrat pa le v tri: alpskega, panonskega inmediteranskega - so nam vedno znova ponavljale klasifikacijo izprvih povojnih let. V širšem prostoru je bilo to mnogokrat šeslabše. Sedaj sicer �e pretekla jugoslovanska opredelitev

7

8

9

znaèilnosti ljudske arhitekture je za celotno slovensko obmoèjedoloèila le izbrani vzorec bohinjskega stavbarstva. Tudi vnajnovejši svetovni enciklopediji ljudskega stavbarstva je vgrafiènem prikazu le skrajno groba naslonitev naosrednjeevropsko oziroma alpsko stavbarstvo, kljub poskusu, dabi vsaj v tekstu nakazali bogastvo tega v celoti prehodnegaprostora.

Tako je (bilo?) resnièno bogastvo ustvarjalnih dose�kov ljudskearhitekture kot osnovnega nosilca kvalitet kulturnih krajin naSlovenskem vedno znova potiskano v ozadje in poenostavljenoskrèeno na iskanje nekega "pratipa" ali pa zaradi posebnih ciljevnesorazmerno izpostavljano ob doloèenih, najveèkrat politiènoobarvanih dogodkih. V tej luèi naj bi bila "bovška hiša" pravaizjema, saj so jo oznaèevali kot širok regionalni tip èeprav je bilale znaèilen primer za iztrgano posebnost.

Namen te analize nikakor ni kritika posameznih avtorjev alihipotez o upravièenosti pojma "bovška hiša". Predstavljena je kotzgodovinsko in prostorsko pogojena stalnica, primerljiva le vcelovitem ovrednotenju gornjega Posoèja, ki je ena izmed redkihše ohranjenih posebnih kulturnih (arhitekturnih) krajinslovenskega prostora, nikakor pa to ni samostojna regija.Obenem je uveljavitev posebnega pomena tega regionalnoozkega tipa stavbarstva tudi eden od izhodišènih primerov doslejvse preveè redkih celovitih in enakovrednih analiz tistihtipoloških znaèilnosti prete�nega dela stavbarstva, ki je doslejustvarilo najmoènejše razpoznavne sestavine slovenskegaprostora.

Prav v èasu po katastrofalnem potresu spomladi 1998 se jenamreè po eni strani moèno izpostavila zahteva po ohranitvicelovitosti prostora kot povezave med izjemnimi naravnimivrednotami in v ta prostor vsajenimi znaèilnostmi sicer skromnededišèine ljudskega stavbarstva z izhodišèem v "bovški hiši". Podrugi strani pa so nekateri uveljavljali preprièanje, da jevarovanje te ljudske arhitekture le zelo ozka, prej romantièna kotprava kulturniška naloga, saj "originalnih stavb, ki jih adaptacijeniso prizadele, je zelo malo". Èe torej takih pravih stavb ni veè,èemu vztrajati pri oceni, da tovrstna arhitekturna tipologija ševedno doloèa razpoznavno kulturno plast celotne "kulturnekrajine"? Odgovor je oèitno potrebno poiskati v doloèitvisestavin, ki to identiteto doloèajo in ki so v dosedanjem razvojuobravnavanega prostora postale tako pomembne, da jih �elimoohraniti tudi v prihodnosti in ne v formalni zahtevi po nekritièemkonzerviranju še ohranjenih in kopiranju "bovških hiš".

Vprašanje o utemeljenosti visokega vrednotenja gornjegaPosoèja, ki je hkrati izjemna naravna in kulturna dedišèina (zizrazitim poudarkom na ljudskem stavbarstvu), se je v zadnjemèasu pojavilo �e nekajkrat. Najprej se je v še nedoloèeni oblikipojavilo v okviru nujnih politiènih presoj po rušenjih v prvisvetovni vojni. To dokazuje tudi neizvedeni Fabianijev poskusuvedbe moderniziranih poselitvenih vzorcev in poenotenjastavbarstva. V njegovih naèrtih še ni bila omenjena posebnatipologija mikroregionalne arhitekture, zato bi lahko marsikaterapredlagana rešitev spremenila èe �e ne razvrednotila pomenaanonimne arhitekture in s tem seveda tudi "bovške hiše" kotnosilke arhitekturne identitete bovške mikroregije (arhitekturnekrajine gornjega Posoèja). Predlagano gabaritno, prostorsko inarhitektonsko poenotenje Tolmina in Bovca kot kljuènihizhodišènih posrednikov arhitekturnih vplivov v ostali(anonimni, ruralni) prostor gornjega Posoèja bi prav gotovo s

10

11

12

13

14

Peter Fister

13

IZVOR "BOVŠKE HIŠE" IN RAZUMEVANJE VPLIVOV NA STAVBARSTVO POSOÈJA

formalnimi ali celo zakonskimi merili tako znaèilno bovško hišozamenjalo s povpreènim, zaradi ekonomske nemoèi graditeljevarhitekturno nekvalitetnim, predvsem pa s prostorskonedoloèljivim stavbarstvom. Namesto pokrajina z regionalno inseveda tudi nacionalno doloèljivo identiteto bi to postala ena odtistih mnogih, ki so si zaradi slepega posnemanja (v resnicifinanèno nedosegljive in za mnoga okolja neprimerne) modnearhitekture za vedno izgubile svoj lastni izraz kljub relativnoohranjenim naravnim lepotam.

Zaradi pomanjkanja denarja, morda pa tudi zaradi resniène �eljeprebivalcev, da si ohranijo svoje domaèe okolje, širokopoteznonaèrtovana sprememba kuturne podobe gornjega Posoèja medobema svetovnima vojnama ni uspela. Zanimivo je, da so potemindividualni naèrti za nove stavbe v nekaterih volumenskihrazmerjih in v nekaterih arhitekturnih sestavinah dovolj moènopovzeli vidne, lahko bi rekli celo likovne znaèilnosti "bovškehiše": obliko strme dvokapne strehe s èopi, zunanje stopnišèe,celo zasnovo vrhhlevne hiše (morda zaradi izkušnje o energetskizasnovi starih stavb, kjer je spodnji hlev pomenil dodatni virtoplote), nekatere likovne detajle lesenih ograj itd. �al nipovsem jasno, ali je bila za naèrti, ki jih je odobrila tedanjaitalijanska oblast, tudi formalna zahteva, da se ohranjajoznaèilnosti stavbarstva, ki so bile doloèljive kot regionalna tipika,ali pa je bila to neposredna zahteva naroènikov in prebivalcev.Vsekakor je bil rezultat obnove po prvi svetovni vojni v praksinaklonjen temeljni misli, da je to prostor z izjemno krajinskopogojeno arhitekturno tipiko, èeprav je bila marsikateraarhitekturna rešitev slabo zasnovana: leseno kritino sozamenjavali s ploèevino ali kasneje z azbestno-cementnimirombastimi strešniki (vzrok: ponudba iz Italije in cena!), gradnjaje bila gradbeno neustrezna in nekvalitetna, kar dokazujejopotresne poškodbe v Mali vasi v Bovcu, podpirali so neustreznoposelitveno politiko itd.

Da bi po drugi svetovni vojni dokazali, ne le da je ta predel nekajposebnega, ampak da pripada slovenskemu etniènemu prostoru,je bilo z znanstvenega stališèa potrebno utemeljiti, da je fenomen"bovške hiše" posebna vrednota. Oèitno ni bilo mogoèeuveljavljati niti Fabianijevih naèrtov, saj so nastali po naroèilunekdanjih italijanskih okupacijskih oblasti, niti ni bilo mogoèedopustiti ocen, da je to le eno od mnogih slovenskih prehodnihobmoèij, ki je v preteklosti vedno dobivalo svoje vplive iz obehsosednjih dr�av (varianta alpske hiše s sredozemskimi potezami...), ki sta bili tedaj v drugem politiènem sistemu.

Po drugi strani je bila ideološka usmeritev po drugi svetovni vojni�al preprièana o manjvrednosti kmeèkega stavbarstva. Kotposledico tega je potrebno omeniti tudi pretirano enostranskokonzervatorsko metodo umetnostnozgodovinskega ocenjevanjaarhitekturne dedišèine, ki je šele v 70. letih med njo uvrstila tudi"ljudsko arhitekturo". Èas pa je nenazadnje predpostavljal tudinujnost poenotenja celovite podobe slovenskega prostora vpomenu "socialistiène enakosti". Ta razdvojenost v stroki in vpolitiki je seveda pomenila le naèelno priznanje pomenaposebnega tipa stavbarstva kot dokaza o pripadnosti Sloveniji, sajob znanstvenih razpravah o regionalnih znaèilnostih najveèkrat lekmeèkega stavbarstva še ni bilo mogoèe razmišljati tudi ocelovitosti kulturnih krajin. "Bovška hiša" je zato postajala leimaginarni fenomen v ljudskem stavbarstvu, njen vpliv naodloèanje o prostoru ali na razmišljanje arhitektov je bilprepušèen veèji ali manjši razgledanosti posameznikov in tako jenastal temeljni problem tudi ob izhodišèih za popotresno obnovopo zadnjem potresu 1998.

15

Mo�nost, da bi stavbna identiteta na Bovškem dobila pravovrednost, je prviè posredno ponudil katastrofalni potres leta1976. Zaèelo se je intenzivno strokovno delo, v katerem sosodelovali zlasti spomeniška slu�ba, etnologi in arhitekti. Ker paje bilo v katastrofalnem potresu tolminsko-bovško obmoèje manjprizadeto kot ju�nejši deli zlasti breginjski kot in ker se je vobnovi izkazalo, da so bile odloèitve namesto v hkratno sanacijoin ohranitev identitete usmerjene v formalno reševanjeposameznih problemov ali v poudarjeno nadomešèanje "stare"arhitekture z monta�nimi stavbami ter za vsako ceno novimizazidalnimi površinami, osnovne ideje spet ni bilo mogoèeizvesti. Še veè, prvim strokovnim mnenjem, da je tudi anonimnokmeèko stavbarstvo pomemben del celovite kulturne dedišèineza nacionalno kulturno politiko in �e nastopajoèemu obdobjuzavedanja vrednosti celostnega obravnavanja okolja, se je uprlapolitika, ki je vztrajala pri povojnih opredelitvah "razvoja".

Med potresoma 1976 in 1998 je poèasi raslo preprièanje, da tudi vSloveniji kot delu Evrope ne moremo mimo pomembnega delavseevropske ideje o "skupnem evropskem spominu", kateregatemelj je v ustreznem ovrednotenju tisoèletnega razvojaposebnosti posameznih regij v skupnem evropskem prostoru.Tako kot drugje se je zaèelo iskanje teh znaèilnosti tudi pri nas inv dve desetletji trajajoèi podrobni raziskavi "vsega, kar je èlovekdobrega ali slabega zgradil v tem prostoru", je poèasi zaèelnastajati nov pogled na dotlej uveljavljeno tipološko klasifikacijo(najveèkrat kmeèkega) stavbarstva kot osnovnega nosilcarazpoznavnosti posameznih regij. Veèina dosedanjih razlag jeostala kot grobo ogrodje celote, izkristalizirala pa se je dovoljjasna podoba o izjemni kvaliteti širokega spektra stalnic inspremenljivk v razpoznavanju arhitekturne tipike slovenskegaprostora. Najpomembnejša ugotovitev je bila, da je kljubmnogim katastrofalnim posegom v prostor in v arhitekturneznaèilnosti še vedno mogoèe skoraj v polovici slovenskegaprostora razbrati posebne lastnosti stavbarstva, ki so neposrednoali posredno vezane na druge podobne lokalne ali regionalnelastnosti od dialektov do identitetnih znaèilnosti naèina bivanja.

Bovška hiša je v tem novem pristopu, utemeljenem z induktivnorazpoznavno analizo, v kateri so bili zbrani podatki o veè kot35.000 stavbah, in preverjenem z mnogimi mo�nimideduktivnimi kriteriji, po sedanji oceni dobila svojo novo,resnièno vlogo. To ni veè eden od osnovnih hišnih tipovslovenskega ruralnega okolja, ampak je povsem berljivozakoreninjena v svoj geografski, kulturni in zgodovinski prostorter kot taka eden od izjemnih dose�kov graditeljev/stavbarjev vpovsem doloèenem delu Evropskih regij, izhaja pa iz lokalnodoloèljive pripadnosti prebivalcem tega prostora. Njen pomen jenajveèji za oblikovanje "arhitekturne krajine" in le kot eden odsestavnih delov širše regije, doloèljive s stavbno tipiko. Da binjen pojav la�e razumeli, je zato potrebo njenemu fiziènemuopisu dodati tudi vse kljuène vzore in pogoje, iz katerih je nastala,ter vzroke, zaradi katerih je postala posebna vrednota.

Ker je prispevek zasnovan problemsko, so v njem navedenipredvsem tisti temeljni rezultati raziskave, ki dokazujejospecifièno vrednost stavbne tipologije ("bovške hiše") kotizhodišènega oblikovalca krajinske podobe gornjega Posoèja.Kljuèni dogodki v razvoju obravnavanega prostora, ki so s sebojprinesli tudi posebne arhitekturne vplive, opravièujejo posebnostpristopa. Najveèkrat namreè pozabljamo, da ta regija le ni �ivelazaprrta sama vase samo od ovèjereje in skromnega kmetovanja,ampak tudi v povezavi s sosednjimi pokrajinami, in da je

16

17

18

19

do�ivljala velike spremembe. Posebnost je v tem, da mnogimoèni tuji vplivi niso mogli neposredno vnesti tudi tujih vzorov,ampak so jih identitetne znaèilnosti bovškega stavbarstva vednoznova zavestno preglasile. Zato je površen vtis o gornjem Posoèjukot o nespremenljivem idiliènem, od sveta odrezanem svetupovsem napaèen.

Najmoèneje bi v preteklosti morale vplivati spremembe vpolitièni pripadnosti. Prostor je bil na pomembni stièni toèki inzato je vanj najbolj neposredno posegala "vojaška" arhitektura:rimski in langobardski limes, srednjeveške utrdbe v spopadihmed Habsbur�ani in Benetkami, obramba proti Turkom, strateškazapora proti Napoleonu, trdnjave (Klu�e…), soška fronta,Rupnikova linija in še bi lahko naštevali. Vprašanje je, koliko inkako so te gradnje vplivale na lokalno stavbarstvo, saj sodomaèini gotovo sodelovali pri njihovem nastajanju, spoznali soposebne tehnike, prišli so v stik s tujimi graditelji. Vendar je vtipologiji "bovške hiše" mogoèe iskati odmeve predvsem vtehnoloških rešitvah, manj ali niè v oblikovnih.

Dovolj moèno so na trenutne spremembe vplivale razliènekatastrofe. Potresi 1348, 1511 , 1690, 1976 in 1998, èe naštejemole najmoènejše, sne�ni plazovi in neurja ter po�ari (Bovec v letu1903, ko izgine njegova podoba znaèilne bovške vasi) so obvojnih unièenjih mnogokrat izbrisali znaèilnosti arhitekture inpokrajine. Pa vendar je bila v .doloèenem razmerju vedno znovazgrajena in s tem ohranjana prav temeljna identiteta prostora instavbarstva ali drugaèe povedano, "bovška hiša" se je vednoznova rodila.

Drug tak izredno pomemben sklop vplivov so prinašalespremembe v �ivljenju, vezanem na eni strani na klimatskoizredno ostre pogoje ter na skopo zemljo, ki ni vedno zagotavljalapre�ivetja, na drugi strani pa na iskanje dodatnega zaslu�ka.Moèan vpliv so prav gotovo imela potovanja tovornikov inprevoznikov, kar lahko prištejemo k posebnemu pogojuprometno pomembnega polo�aja. Vzporedno s tovorništvom jemnogo pomenilo tudi delo domaèinov ob gradnji cest, zlastipreko Predila in proti Trbi�u, ter bohinjske �eleznice. Ko so sedomaèini zaposlili ob gradnji bohinjske �eleznice, bi se moralazgoditi pribli�no podobna zgodba kot v Bohinju, kamor jevzporedno s skoraj anahronistiènim vztrajanjem pri doloèeniharhitekturnih vzorcih (celo gotskih likovnih detajlih ..) uspešnoprodrla tedaj sodobna arhitektura. Vendar tega v gornjem Posoèjuni bilo, razen v veèjih središèih.

Podobno se je omejil vpliv iz rudarskih središè rabeljskegarudnika, kamor so do nedavna hodili na delo številni prebivalciPosoèja. �e v 16. stol. je najbr� imelo pridobivanje �elezove rudev Trenti le krajevno in èasovno omejen vpliv za razliko od drugih�elezarskih krajev. Iz 19. stoletja nam je sicer lokalna arhitektura,vezana na �elezarstvo poznana le iz ostankov, saj je veèino unièila1. svetovna vojna po njej zgrajene ali obnovljene stavbe, ki soobnovile znaèilnosti lokalnega bovškega stavbarstva pa so namdokaz o globoko zasidrani tradiciji, ki se je naslanjala bolj natipiko kot pa na neposredno kopiranje arhitekture 19. stoletja alina brezglavo posnemanje "novega" (tujega).

Dolina Soèe je bila vedno tudi pomembna prometnica, ki jepovezovala sever in jug (alpski in mediteranski prostor). Zato jepovsem razumljiv daleè v notranjost segajoè vpliv ju�nega,mediteranskega (bolje: primorskega in furlanskega) stavbarstva.S severa prihajajoèi vplivi so hkrati posredovali oblike in

-

Peter Fister

14

IZVOR "BOVŠKE HIŠE" IN RAZUMEVANJE VPLIVOV NA STAVBARSTVO POSOÈJA

izkušnje s Koroške. Podobna navezava na obe smeri je znaèilnaza vrsto "pokrajin" vzdol� Alp in v vsaki izmed njih je nastalaposebna oblika stavbarstva, ki ga lahko le pogojno imenujemo"prehodno". Primerjava z arhitekturo dela italijanskih Dolomitov(Dolomiti Venete), ki je podobno povezan s Koroško, ka�e nasorodno vzporednost mediteranskih in alpskih vplivov vendar spovsem doloèeno naslonitvijo na tirolsko in ne na Koroškoarhitekturo. V Posoèju bi bil to lahko vpliv koroški enako bli�njebohinjske ali škofjeloško-cerkljanske tipike, ki pa se je tupogojno pojavila le v izoliranem kotu s srednjeveškokolonizacijo (Rut in Grant, 13. stol.).

Za Posoèje vsaj v obdobju do fiziènega unièenja bovškegastavbarstva (po 1. svetovni vojni) morda vendarle ostaja najveèjaznaèilnost odpor proti uradno doloèenim sestavinam arhitekture.Prvi tak odpor je mogoèe slutiti v neupoštevanju protipo�arnihpredpisov v preteklem stoletju, ki so zahtevali nadomestitevlesenih kritin in delov stavb z opeènimi ali zidanimi (ometanimi),èeprav je bila ta odklonitev lahko le posledica relativne revšèine.Neformalna navezanost na razpoznavno arhitekturno tipiko se jekljub moènim politiènim pritiskom in za tedanji èas kvalitetnimarhitekturnim rešitvam najbolje pokazala med obemasvetovnima vojnama. Kljub mnogim spremembam so tako novestavbe kot obnovljene stare ohranjale znaèilna volumenskarazmerja in nekatere arhitekturne èlene, ki jih še danesrazpoznavamo kot stalne nosilce stavbne identitete tega prostora.�al je podedovani odpor proti uradno doloèeni gradnji naBovškem danes neupravièeno razumljen, saj ponuja prejohranitev lastne identitete in skuša varovati pred vsiljenimi tujimivzori.

Obdobje zadnjih 50 let je potrebno oceniti kot èas najveèjegarazvrednotenja zgoraj opisane identitetne zavesti. Gospodarskamarginalizacija, opušèanje vseh vrst kmetijskih dejavnosti,zapiranje mo�nosti zaposlovanja, spreminjanje struktureprebivalstva, skoraj prisiljena ponudba neustreznih gradiv(salonit ipd.), uradno pospeševana gradnja amorfnih,nedoloèljivih stavb, neustrezno nadzorovana in usmerjanapopotresna obnova po letu 1976, zgošèevanje prebivalcev vnekaj središèih in hkratno opušèanje dosedanjega sistemaposelitve, ki je bil v preteklosti vedno sestavni del "bovške"arhitekturne tipike, in še je mogoèe naštevati vzroke za izginjanjetiste osnovne zavesti prebivalcev Posoèja, ki je doslej uspelavedno znova poustvariti in ohraniti eno najkvalitetnejšihkulturnih krajin na Slovenskem brez "velikih" arhitekturnihdose�kov.

Pojem "bovške hiše" lahko torej oznaèimo kot enakovrednosestavino celotne pahljaèe slovenske stavbno-krajinskeidentitete, njen pomen pa je razpoznaven le v celovitem razvojuarhitekturne krajine. Stavba kot posebnost sama po sebi neobstaja, razpoznavna je le po svojih zdru�evalnih lastnostih, ki sose vedno znova ohranjale in razvijale glede na razliène pogoje. Èeraziskovalci �e v starejših oblikah odkrivajo razvoj od preprosteprvotne (verjetno enoceliène) hiše do kompleksne dvojnezasnove ("touplerja") in èe je mogoèe njene odmeve povsemjasno slediti tudi v nekaterih novejših, povsem avtorskihzasnovah (zlasti v dvajsetih letih preteklega stoletja), bi njenovrednost lahko ohranili le s kontinuiteto v sodobnih stavbah inposelitvenih vzorcih, ki bi povzeli njene temeljne znaèilnosti.Tako razmerje do sodobne metodologije raziskav bi lahkopostalo vozrec tudi za številna druga obmoèja slovenskegaprostora, kar bi omogoèilo razpoznavanje in ohranjanje tistih

,

20

Peter Fister

15

IZVOR "BOVŠKE HIŠE" IN RAZUMEVANJE VPLIVOV NA STAVBARSTVO POSOÈJA

Univerza v LjubljaniFakulteta za arhitekturo

peter.fister@arh.uni-lj.si

celovitih razmerij med krajino, èlovekom in arhitekturo, ki polegiskanja odmrlih pravzorov èlovekove ustvarjalnosti razkrivajodose�ke posameznikov ali skupin.

OPOMBE

1. Enciklopedija Slovenije 9, MK, Ljubljana 1995, str. 164.2. Anton Melik: Slovenija 1, druga predelana izdaja, SM, Ljubljana 1963, str.

5393. Rajko Lo�ar: Narodopisje Slovencev 1, Ljubljana 1944, str. 82.4. Marijan Mušiè: Obnova slovenske vasi, Ljubljana 1947,5. Stanko Vurnik: Kmeèka hiša Slovencev na ju�novzhodnem poboèju Alp, v:

Etnolog 1930/4, str. 30 - 71.6. Anton Melik: Slovenija I, drugi zvezek, SM, Ljubljana 1936.7. Primerjaj: Osker Moser: Das Bauernhaus und seine landschaftliche und

historische Entwicklung in Kärnten, Klagenfurt 1974 in drugi.8. Sergij Vilfan: Kmeèka hiša, v: Gospodarska in dru�bena zgodovina

Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, SAZU, DZS, Ljubljana 1970, str. 567.9. Tone Cevc: Stavbe, v: Slovensko ljudsko izroèilo, CZ, Ljubljana 1980, str. 93

- 109.10. B. Kojiæ: Seoska arhitektura i rurizam, GK, Beograd 1973.11. Zvezda Ko�elj: Slovenian (Alpine), v: Encyclopedia of Vernacular

Architecture of the World, vol. 2, p. 1246, Cambridge Univ. Press, Cambridge1997.

12. Peter Fister et al.: Arhitekturne krajine in regije Slovenije, ZPP, Ministrstvoza okolje in prostor, Ljubljana 1993.

13. Miroslav Kajzelj: Bovška hiša - The Bovec House, Debora, Ljubljana1997,str.15.

14. Marko Pozzetto: Maks Fabiani - vizije prostora, Libra, Kranj 199715. M. Kajzelj, o.c. 1997, str. 24 - 26.16. Ivan Sedej, elaborat 1970 (?) hrani: Zavod za varstvo kulturne dedišèine RS.17. Peter Fister: Pomoè pri reševanju arhitekturne dedišèine na Tolminskem, v:

Potresni zbornik, Tolmin 1980, str 367-377; P. Fister: Breginj, izgubljenaarhitektura, v: Breginj 1976/1996, Ljubljana 1996.

18. Peter Fister: Tipologija arhitekturnih krajin, v: 12. Sedlarjevo sreèanje,Zbornik, str. 241 - 247.

19. Peter Fister: Prostorska dedišèina, nova spomeniška vrednota, v: Varstvospomenikov 34, Ljubljana 1992, str. 27 - 47.

20. Edoardo Gellner:Architettura rurale nelle Dolomiti Venete, Cortina 1988.

Slika 1: "Bovška hiša" po Meliku (Melik 1936) - izjema v prostoru?

Borut Juvanec

16

Horreo, espiqueiro in koruznjak so objekti za sušenje in za spravilo koruze.Stojijo v Galiciji, na zahodni obali, na Portugalskem in v Sloveniji, v njenemseverovzhodnem delu. Gre za preproste konstrukcije, grajene v materialih, ki sodosegljivi in obvladljivi: kamen in les. Medtem ko ima horreo leseno in kamnitoizvedbo, je espiqueiro v imenitnem kamnitem, monta�nem sistemu. Slovenskikoruznjak je lesen, od prepleta do okvirne konstrukcije. Oblika vseh trehobjektov je v naèelu identièna.Graditelji niso vedeli drug za drugega, a enake oblike, enake izvedbe in detajli,enak uspeh pri uveljavljanju in pri uporabi kompozicij so logiène in pogostne.Gre za isti rezultat v razliènih prostorih.Gre za arhitekturo dedov, ki niso bili neumni: zbirali so podatke o potrebah in omo�nostih, ki so jih zdru�ili z vsem tehniènim obrtniškim znanjem, vèasih birekli z 'zdravo kmeèko pametjo'.

povzetek

2oo2 / 1 ARPRERISOVANJE ALI IZVORHorreo, espiqueiro in koruznjak med Pireneji in osrednjo Evropo

prejeto 30.5.2002

kamen, les, sušenje, vernakularna arhitektura, kopiranje, izvor

kljuène besede:

Èlovek potrebuje hrano. Ne glede na to ali gre za poljedelca ali�ivinorejca, pomembna je tudi krma.Mo�nosti za zagotavljanje in za vzdr�evanje kvalitete hraneskozi èas so razliène, ena najbolj uporabnih krm pa je koruza.Problematika je sušenje na eni strani, drug problem pa jespravilo. Najbolje je sušiti in hraniti obenem. Objekti morajouporabljati domaèe materiale, spretnost domaèih mojstrov,klimo in seveda dimenzije vsebine ter kolièino potrebne hraneali krme.Tri rešitve: na Portugalskem, v Španiji in

v Sloveniji so v bistvu enaki objekti, a uporabljajorazliène materiale, na razliène naèine gradijo, so razliènih oblik.Geografsko so izjemno daleè vsaksebi, so si pa neverjetno blizu.Ne bi verjeli kako sta si v konstrukciji lahko kamen in les blizu.Danes skoraj neznan objekt okrogli horreo, ki v prepletu tvorisušilnico, podobno panju (Cabazo, Santiago de Compostela /Španija) je teoretsko izhodišèe za vzdol�ni, polkro�no zakljuèenkoruznjak v Gorišnici / Slovenija. V Španiji se ta vrsta nadaljujev bolj dosegljivem materialu - kamnu.Kamen kot osnovni gradbeni material najprej nastopa v tehnikisuhega zidu. Redke izvedbe, ki jih v Galiciji še najdemo, neponavljajo oblike iz lesa, paè pa uvajajo novo, oglato.Konstrukcija monta�e z velikimi bloki klesanega kamna(Lindoso, v Parque Nacional de Penada-Geres / Portugalska) sov humanem razmerju do èloveka (uporaba in obdelava), aponavlja znaèilnosti lesene sušilnice, v drugem materialu.Oblika je zato drugaèna, predvsem pa je drugaèna postavitev vprostor.Krma je osnovna potreba za pre�ivetje �ivine, posredno sevedaza ljudi. Laèen èlovek ne more biti aktiven, ne kreativen. Hranopotrebuje zase, za dru�ino, za pleme, za narod. Ne glede na to alije poljedelec ali �ivinorejec (tudi poljedelec potrebuje �ivino zadelo na polju, za vleko): potrebo po krmi za �ivino imata oba.

espiqueiro horreokoruznjak

Najbolj preprosta krma je koruza. Ni zahtevna ne za pridelavo neza hrambo. Zahteva le zaèetno sušenje, potem pa suh prostor zaspravilo, nedosegljiv glodalcem in drugim, ki bi pridelkukakorkoli škodovali.Odnosi dimenzij sušilnic odgovarjajo uporabi: v glavnem gre zakoruzo, zatorej je koruza v obliki stor�ev tista, ki diktirarazse�nosti.

je razdeljena na odmik od tal, na telo in na streho. Odmikje nujen zaradi dosega zunanjih sovra�nikov: predvsemglodalcev. V Sloveniji je zadosten le odmik v višino kakihštirideset centimetrov (zajci in domaèe kokoši), v Španiji in naPortugalskem pa se borijo s podganami in s plazilci (predvsem skaèami, ne zaradi konzumiranja vsebine, paè pa zaradi varnostikmeta, ki posega v notranjost sušilnic).

je prilagojena dvema dol�inama stor�ev, zato je širinasušilnic v notranjem delu kakih petdeset centimetrov, zunaj prilesenih 15 do 20 cm veè, pri kamnitih pa vsaj 30 centimetrov.

je odvisna od uporabe: v Sloveniji je mnogokratnik'okno', v Španiji z okroglimi konstrukcijami ponavljanje objekta,ki preide v monumentalne razmere na Portugalskem, ko soespiqueirosi postavljeni na ogromne skale v skupinah po nekajdeset (Soajo, Lindoso).Napreprostejša tehnologija sušenja je sušenje na zraku.Potrebujemo le zašèito pred de�jem in vlago (streha zgoraj,hidroizolacija spodaj). Za vzdr�evanje stalne temperature jenajcenejše in najbolj efektno sonce samo, s pomoèjo vetra se toše stopnjuje.Les omogoèa prepih: sušenje je tako najbolj efektno, z letvami,ki jih je najla�e namešèati, dobimo tudi najbolj transparentnokonstrukcijo.Kamen v konstrukciji corbellinga predstavlja zaprto steno, ki pani tesna in lahko zrak prehaja. Veter, kadar je premoèan, jeustavljen, ob ustreznem prepihu pa je sušenje optimalno.

Višina

Širina

Dol�ina

Borut Juvanec

17

PRERISOVANJE ALI IZVOR Horreo, espiqueiro in koruznjak med Pireneji in osrednjo Evropo

V sestavljanih kompozicijah je loèena konstrukcija od polnil, kiso narezana, da omogoèajo prehod zraka in izhod vlage.Temeljna problematika je sušenje, drug problem je spravilo.Najboljša rešitev je isti objekt za obe operaciji: tako ni trebakrme prestavljati iz enegaobjekta v drugega.Elementi objektov so streha, telo (stene) in tla. Streha nudizašèito pred vertikalnimi vplivi od zgoraj, stenezadr�ujejovsebino pred izpadanjem in istoèasno omogoèajovstop vetra in izstop vlage, tla varujejo vsebino od spodaj in jošèitijo predvsem pred zunanjimi vplivi.Sušilnica uporablja domaèe materiale, ki jih znajo obdelovatidomaèi mojstri, z orodjem, ki je na voljo. Pomembna je klima inmo�nosti, ki jih nudi. Za objekt sam pa so kljuènega pomenadimenzije vsebine (pri koruzi stor�i), pa kolièina (ki morazadošèati za pre�ivetje preko zime).

Tri rešitve: na Portugalskem, v Španiji, inv Sloveniji so pravzaprav isti objekt, ki pa uporabljajo

razliène materiale, imajo razliène oblike, a z enako uporabo.Tako ni presenetljivo, èe so tudi zelo slièni.Detajli stene definirajo osnovno obliko. Odvisni so odmateriala: neobdelan les kot šibje ali moènejše veje, ki sovzdol�no klane za boljše uvijanje v kontrolirani smeri, jeznaèilnost prepleta.Obdelan les, klan ali �agan, z letvami v vertikalni smeri (zaradimorebitnega plezanja, pa zaradi odtoka vode, kadar de�uje podkotom) doloèa lesene kompozicije, predvsem v okvirnikonstrukciji med moènejšimi okviri.Kamen, neobdelan ali obdelan, sestavlja zid: suhozid prenašavse tlaène napetosti in sile in prepušèa zrak, torej omogoèasušenje. Monta�na konstrukcija oblikovanega kamna povsemspominja na lesene tesarske konstrukcije, ki z oblikovanimipolnili (re�e) zapirajo vsebino, loèujejo zunanjost in prepušèajoodgovarjajoèo kolièino zraka za sušenje.

Najbolj zanimiv detajl je previs, ki efektno šèiti pred vstopomglodalcev (Švica, Španija, Portugalska) in plazilcev (Španija inPortugalska) v notranjost.Vertikala v lesu slu�i le za odmik (zajci, kokoši: Slovenija), pokamnu nekatere �ivali te�ko plezajo, previs pa zagotavljapopolno zašèito za male �ivali, ne pa tudi za skakajoèe, ki jihustavlja šele prosojna stena.

so postavljene praviloma vedno v vertikalni smeri indelujejo dekorativno zaradi svojega rastra. lahko jihnamešèamo po potrebi, odvisno od velikosti elementov vsebine.

nastopa kot suhozid ali kot z malto vezana konstrukcija.Suhozid prepušèa zrak, pri drugi kompoziciji pa so potrebnapolnila, ki omogoèajo cirkulacijo zraka. Ta polnila so idealnatudi za izvedbo odprtin (vratca), ki jih je treba pri vezanem zidunamešèati posebej (in niso mogoèa v kamnu).

v kamnu: odprtina naj bo èim manjša, zato je dolgain ozka. Omogoèati pa mora tudi èim boljše zraèenje, zato bimorala biti re�a èim veèja. Rešitev je navidezno veèanje odprtin,ko stena zajema veter, istoèasno pa omogoèa èim boljši dostop

Tri rešitve: espiqueiro, horreo in koruznjakespiqueiro horreo

koruznjak

Letve

Kamen

Detajl stene

tudi soncu, torej pregrevanju in s tem cirkulaciji zraka vvertikalni smeri. Premoèno osonèenje je s tem tudi regulirano:stalno sonce vstopa skozi oblikovano re�o le z zelo ozkim�arkom.Zemljepisno so tako zelo daleè, a v bistvu so si tako blizu.Neverjetno je, kako lahko les in kamen uporabljata sliène detajlein kako lahko tvorita tako razlièna materiala tako sliènekompozicije.

: njegova najveèja znaèilnost in s tem posebnavrednost je postavitev v prostor. Objekti stojijo v vasici Sajo naskali, vsega jih je 28, kot spomeniki na nekropoli. Gre pa zanajbolj ustrezno podlogo (skala), za vetrovno mesto (severni delPortugalske je še vedno zelo vroè), ter za mo�nost èišèenja invzdr�evanje higiene (zašèita pred glodalci in pred kaèami jetukaj v ospredju).Konstrukcija je sestav klesanih kamnov s skoraj tesarskimidetajli, brez povezovalnih elementov.

: posebnost je postavitev tudi v obmorskih krajih, papostavitev horreov v vrste, uporaba lesa v kombinaciji s

espiqueiro

horreo

Portugal

Spain

Borut Juvanec

18

PRERISOVANJE ALI IZVOR Horreo, espiqueiro in koruznjak med Pireneji in osrednjo Evropo

konstrukcijo iz kamna.V kontinentalnem delu Galicije obstajajo še objekti, grajeni izopeke, pa v suhem zidu (kjer ni odprtin, paè pa konstrukcijasama prepušèa veter, kamen pa zagotavlja izravnavotemperatur), v kombinaciji z lesom obstajajo razliène variante,najbolj zanimive so tiste, kjer je les barvan in tako tvorijoizjemne kompozicije v prostoru.Povsem lesenih je malo: a ka�ejo na normalni razvojpreoblikovanja iz kamna, v povsem neproblematiènih tesarskihdetajlih.Kamniti horrei so kriti s kamnitimi plošèami, kombiniraniskoraj vsi z opeko (neke vrste korci), slame nisem sreèal (leta2000), nastopa pa na starih slikah.

: slovenski koruznjak je seveda lesen: prvotno innajstarejši so v prepletu in s slamnato streho, a kasnejši,masivnejši so povsem slièni tistim v kontinentalnem deluGalicije (Španija).

Proporcijski sistemi so seveda razlièni, vedno pa obstaja tisti, kinastopa najbolj vidno, najveèkrat in ki doloèa kompozicijo znjenimi prepoznavnimi znaèilnostmi.V naravi najbolj pogostno nastopa , ki je neskonènorazmerje, tako v rasti kot v padanju. Celotna dol�ina jerazdeljena na dva dela tako, da je krajši proti daljšemu v enakemrezmerju kakor daljši proti celoti. Celota pri tem je seštevekkrajšega in daljšega.Kolikor kvadrat z osnovnico ena razdelimo na pol te osnovnice,dobimo diagonalo dveh pravokotnikov (1/2 : 1) v dol�ini koreniz pet polovic. Èe to diagonalo zavrtimo, dobimo pravokotnik vzlatem rezu:(1/2 + 5/2) : 1Kolikor pa razdelimo dol�ino 2 (diagonala pravokotnika 1 : 2 jeenaka kvadratnemu korenu iz pet) v zlatem rezu, dobimo izraza5 - 1 in3 - 5,pri èemer je (5 - 1) + (3 - 5) enako 2.

3 : 4 ali sveti trikotnik, s katerim soEgipèani doloèali pravi kot, ima diagonalo (ki doloèapravokotnik) enako dol�ini 5 enot.

koruznjak

zlati rez

Egipèanski trikotnik

Znaèilnosti: odnosi razse�nosti

Trikotnik s pravim kotom je dokazal Pitagora, ko je postavilformulo3 + 4 = 59 + 16 = 25Rast ali padanje s je najbolj praktiènorazmerje in ga je najbolj preprosto narisati ali konstruirati.Poznajo ga tesarji, ko iz okroglega debla tešejo kvadratno bruno,seveda ne da bi za teoretske osnove vedeli ali jih obvladovali.Diagonala kvadrata, ki orisuje krog okrog tega kvadrata, jeenaka kvadratnemu korenu iz dve, èe je osnovnica kvadrataenaka enoti ena. Krog s premerom 1 pa ima vèrtan kvadrat,katerega diagonala je ena, osnovnica pa ena ulomljeno skvadratnim korenom iz dve.Nastopa seveda še kup razmerij, tudi znotraj omenjenih (1: 2 jeformat papirja DIN, 5 je dol�ina stolnice Notre Dame v Parizuitd), a našteta so tri najbolj pogostna.Pri sušilnicah espiqueiro, horreo in pri koruznjaku je najboljjasno izra�en kvadratni koren iz dve. Izhaja iz kroga, krog pa jeosnova za konstrukcijo sušilnice v kraju Cobazo v Galiciji / E, kiima obliko koša s streho.

Teoretièno izhodišèe je nedvomno panj: okrogla oblika tlorisa,ki je tudi za izvedbo najbolj preprosta: kot koš, posebej, kadargre za preplet .Èe postane koš premajhen, ga moramo poveèati: v višino je to

2 2 2

kvadratnim korenom

Cobazo v galiciji na skrajnem zahodu Španije, nedaleè odSantiaga de Compostele, je sušilnica v obliki panja, nekakegakoša s streho.Osnovnica je normalno kvadrat, sestavljen iz lesenih tramièev, vtesarski zvezi s preklopi.Na ta kvadrat je vèrtan krog, ki ga udejanjajo vertikalne veje,prepletene s horizontalnimi šibami. Gre za tipièni preplet.

Sušilnica se polni skozi streho, na enak naèin kot koruznjaki vSloveniji.Streha je konièna, sto�èasta, s poudarjenim zakljuèkom vslemenu.Stene so nagnjene navzven, da varujejo pred de�jem s strani,enak namen ima tudi velik napušè strehe. Sušilnica se polni skozistreho, na enak naèin kot koruznjaki v Sloveniji.Razmerja izhajajo iz osnovnega kroga, ki se ka�e kot vodilnaoblika tako v tlorisu kot v pogledu (z vseh štirih strani) ter vameriškem tlorisu.

Primerjava objektov

1/2

1

21/

2

the key

Cabazo, SpainCabazo de Pontenova, Spain(Meixide, Lugo)Data: Ignacio Martinez-Rodriguez:EL HORREO GALLEGOF.Pedro Barrie de la MazaPontevedra 1999Drawing and analysis: BJ

3.80

1.75

0.50

0.00

d = 1.53

d = 1.13

Slovenia

Borut Juvanec

19

PRERISOVANJE ALI IZVOR Horreo, espiqueiro in koruznjak med Pireneji in osrednjo Evropo

neracionalno in manj uporabno. Edina mo�nost je poveèava vdol�ino: s tem dobimo vzdol�no obliko tlorisa in s tem stranskihpogledov.Višina je doloèena z višino èloveka: z dosegom je limitirana.Od tal mora biti odmaknjena sušilnica zaradi talne vlage in pazaradi dostopa glodalcev. Tu se sušilnice nekoliko razlikujejo,pa tudi škoda, ki jo naredijo v koruzi miši (Slovenija) je mnogomanjša od podgan (Pirenejski polotok), nevarnosti plazilcev pav Sloveniji sploh ni.Tloris in stranski pogled ter èela so poenoteni pri horreu inpriespiqueiru, pri koruznjaku je višina podvojena.Material vpliva bolj na detajl kot na celoto: leseni elementi soenaki kamnitim. Letvast horreo je enakih dimenzij akkorkamnit, celo kot tisti v suhozidu.Najbolj zanimiva kompozicija je espiqueiro, ki je sestav blokoviz kamna, ki so klesani v nekakih tesarskih zvezah: te�a kamnatudi nadomešèa lesene klince in moznike.Konstrukcija sama je torej povsem enaka, èeprav se je koruznjakrazvil v visoko zgradbo, galicijski in portugalski pa sta ostala prisvoji vzdol�ni obliki. Morda spet zaradi varnosti: ni�ja streha jebolj pregledna, saj je nakljuèna kaèa (kljub varnostnimposegom) na strehi lahko prav usodna za èloveka.

Gre za arhitekturo naših dedov, ki niso bili neumni: zbirali sopodatke o potrebah in o mo�nostih, ki so jih zdru�ili z vsemtehniènim obrtniškim znanjem, vèasih bi rekli z 'zdravo kmeèkopametjo'.Ali smo danes tega sposobni? Lahko bi bili.Kdo ve zakaj nismo.Graditelji niso vedeli drug za drugega, a enake oblike, enakeizvedbe in detajli, enak uspeh pri uveljavljanju in pri uporabikompozicij so logiène in pogostne.Vernakularna arhitektura je plod preprostega graditelja brezteoretiènega znanja, brez rednih strokovnih šol, brez mo�nostikomuniciranja med de�elami, je plod zdrave kmeèke pameti.

od leve proti desni: preplet, lesene letve, suhozid, kamen zlesenimi polnili, monta�na konstrukcija(1 cabazzo, Španija; 2 preplet, Slovenija;3 okvirnakonstrukcija v lesu, Slovenija; 4 kamen Galicija;5 kamen in les, Galicija; 6 klesan kamen, monta�na gradnja brezveziva, Portugalska)

Sklep

VIRI

Juvanec,B: DRYING SHEDS, Documentation, Faculty of Architecture,LJUBLJANA2000

Juvanec,B: Purpose, Results and Use of Analysis on Stone Constructions, in:10th Int. Conference on VernacularArchitectureAA, LJUBLJANA2000

Juvanec,B: OBJEKTI ZA SUŠENJE, raziskava, Fakulteta za arhitekturo,LJUBLJANA2001

Martinez-R,I: EL HORREO GALLEGO, F Pedro Barrie de la Maz,PONTEVEDRA1999

wattlewood (and stone)dry walling systemstone and woodstone only

Univerza v LjubljaniFakulteta za arhitekturoborut.juvanec@uni-lj.si

Igor Kalèiè

20

Raziskovalna naloga z gornjim naslovom naj bi najprej znanstveno obdelalapodroèje arhitekturne multimedijske grafiène prezentacije v obliki projektiranjana daljavo s pomoèjo prenosa projekta preko Interneta. Cilj je pokazati inprikazati vse znaèilnosti tega novega naèina projektiranja, ki se v tujini �epojavlja, uveljavlja in uporablja.Temeljna predpostavka projektiranja na daljavo je, da se dve ali veè skupinarhitektov in udele�encev projekta nahajajo na razliènih lokacijah, da sopovezani z Internetom in da razpolagajo s strojno in programsko opremo, ki jimomogoèajo istoèasno soudele�bo na projektu. Pri delu se poslu�ujejomultimedijske prezentacije, ker je to najvišja oblika grafiène prezentacijearhitekture, najbolj uèinkovita in atraktivna. Metoda projektiranja na daljavo selahko uporablja tudi za uèenje in študij arhitekture v primerih, ko so študentje inprofesorji fizièno loèeni na razliènih lokacijah. Na Fakulteti za arhitekturo smouspešno testirali študij na daljavo preko Interneta.

povzetek

2oo2 / 1 ARPROJEKTIRANJE NA DALJAVO V ARHITEKTURI prejeto 30.5.2002

projektiranje, Internet, raèunalnik, programska oprema, uèenje in študij

kljuène besede:

Raziskovalna naloga o projektiranju na daljavo v arhitekturi najbi najprej znanstveno obdelala podroèje arhitekturnemultimedijske grafiène prezentacije v obliki projektiranja nadaljavo s pomoèjo prenosa posameznih delov projekta incelotnega projekta preko Interneta. Cilj je pokazati in prikazativse znaèilnosti tega novega naèina projektiranja, ki se v tujini �epojavlja, uveljavlja in vse bolj tudi praktièno uporablja narazliènih podroèjih, pri projektiranju v razliènih strokah in uèenjuna razliènih nivojih ter na razliènih podroèjih izobra�evanja.Temeljna predpostavka projektiranja na daljavo je, da se dve aliveè skupin arhitektov oziroma udele�encev projekta nahajajo narazliènih lokacijah, da so povezani z Internetom in da razpolagajos strojno in programsko opremo, ki jim omogoèajo istoèasnosoudele�bo na projektu. Pri delu se poslu�ujejo razliènih risarskihCAD programov in multimedijske prezentacije, ker je to najvišjaoblika grafiène prezentacije arhitekture, najbolj uèinkovita inatraktivna. Metoda projektiranja na daljavo se lahko uporabljatudi za uèenje in študij na daljavo, ko so študentje in profesorjifizièno loèeni na razliènih lokacijah. Tak naèin izobra�evanja sedanes obièajno imenuje in definira kot virtualna šola ali virtualnauniverza, odvisno od izobra�evalne stopnje Naloga pa raziskujepredvsem mo�nost uporabe te metode za študij arhitekture nadaljavo.

Šele pred nedavnim je postal raèunalnik dovolj hiter in takouèinkovit, da je povsem izpodrinil risalne deske in risalno orodje.Vzpostavilo se je stanje, kjer je bil raèunalnik v povezavi z vsopotrebno programsko opremo sposoben popolnoma izrisati inatraktivno prikazovati arhitekturne projekte. Ta trenutek jenastopil, ko je operacijski sistem Windows v povezavi zrazliènimi CAD programi uspešno prezentiral 2D in 3D risbe ter

Potek naloge

3D animacije. Programska oprema je postajala vse bolj enostavnaza uporabo, prijaznejša do uporabnika, obenem pa boljuèinkovita in hitra. Do te stopnje dela je vse skupaj precej jasno,toda v arhitekturi ne gre samo za delo kot tako. V arhitekturi jepoleg ideje in zasnove najpomembnejša stopnja konènaprezentacija izdelka, projekta, ki omogoèa avtorju preprièevatibodoèe investitorje pri odloèitvah o izbiri projekta in s tem tudiarhitekta. Ta konèna prezentacija je danes pravilomamultimedijska, �iva in dinamièna, fotogenièna in privlaèna, s tempa tudi preprièevalna. Najnovejša, najvišja stopnja uporaberaèunalnika v arhitekturi pa je projektiranje na daljavo, kar najboljpreprosto pomeni zasnovo in potek projektiranja na veè lokacijahna istem projektu, ki ga na vseh lokacijah istoèasno obdelujejo insproti preverjajo razlièni strokovnjaki in projektanti. Pri študijuarhitekture pa pomeni tak naèin organizacije izobra�evanja, da soštudentje in profesorji lokacijsko na povsem razliènih delihdr�ave ali sveta in da so med seboj povezani na tak naèin, ki sepovsem enakovredno enaèi z direktno povezavo ob isti mizi. Tanaèin omogoèa povezava vseh akterjev izobra�evanja na spletnihplatformah Interneta.

Na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani smo v šolskemletu 2000/2001 uspešno preizkusili in testirali projektiranje nadaljavo na primeru uèenja in študija arhitekture pri predmetuProjektiranje in kompozicija z dvema gostujoèima profesorjemain dvema skupinama študentov. Oba profesorja in študentje so bilidislocirani (razen pri uvodni predstavitvi naloge in pri konèniprezentaciji projekta in javni razstavi), študentje v Ljubljani naFakulteti za arhitekturo, profesorja pa eden v Parizu in drugiMelbournu. Konzultacije in korekture projektov so potekaleizkljuèno "on line" preko Interneta z obojestransko vizualno inglasovno povezavo. Predmet zastavljene naloge po izbirigostujoèih profesorjev je bila multimedijsko zasnovana grafièna

in spletna prezentacija z naslovoma: Soba za branje in Super-Si-Virtualna Slovenija, oboje kot virtualna zgradba (organizem) naInternetu. Rezultati so bili dosegljivi in mo�ni ogleda na spletnistrani Fakultete za arhitekturro: na linkuTomKovac & Mark Goulthorpe, danes pa so rezultati inprezentacija �al mo�ni ogleda samo še na CD ROM-u in v tiskaniobliki v arhivu, ker je seveda funkcija najetega Web naslova pokonèanem projektu na daljavo ugasnila.

Cyber Community je torej virtualni spletni organizem, ki jesposoben samonastajanja in oblikovanja od trenutka, ko gapostavimo na stre�nik in s tem na spletišèe Interneta. Vsebujemno�ico podatkov, informacij in vsemogoèih aktivnosti, ki sepermanentno nadgrajujejo, obenem pa so ves èas na voljo vsemudele�encem, ki z geslom dostopajo v Cyber Community.Naslednji korak za uspešno delovanje tega projektiranja nadaljavo je razvoj takoimenovanega vzajemnega "hyper" naèrta(interactivity hyper plan), ki deluje na osnovi plasti, kar je zvektorsko tehnologijo izjemno lahko pregledovati, saj vsakaplast vsebuje toèno doloèeno inoformacijo. Programska opremaACAD 2000i nudi povezavo s katerimkoli objektom, ali drugaèepovedano, omogoèa neposreden, direkten dostop do vsehpomembnih informacij o tem istem obravnavanem objektu. Vseinformacije so interaktivne in vedno organizirane po nivojihpomembnosti.Kratka analiza praktiènega primera je morda najbolj pouènaglede vseh pomembnih prednosti tako zastavljenega dela. Namonitorju imamo tloris objekta in bi radi istoèasno pokazali šenjegov prerez. Ker imamo zbrane informacije po plasteh(layerjih), lahko brez te�av k tlorisu objekta dodamo katerikoliprerez. Obe risbi na monitorju vsebujeta vsaka posebej velikoštevilo plasti informacij, ki jih zelo enostavno priklièemo zmiškinim klikom. Pri tem seveda ves èas uporabljamo raèunalnikza preverjanje vseh 3D prostorskih in 2D grafiènih zasnov,njihovo umestitev v realni ali virtualni prostor.

http://www.arh.uni-lj.si

Slika 1: Slika "Cyber Community" (ali nekak "virtualni spletni organizem" -slovenski prevod izraza ni povsem enakovreden angleškemu). Cyber Communityje predpogoj za delo na daljavo, ker se na tem mestu sreèujejo in dopolnjujejo vsiudele�enci spletnega projektiranja.

Igor Kalèiè

21

PROJEKTIRANJE NA DALJAVO V ARHITEKTURI

Slika 2: Preverjanje 2D grafiène zasnove v enem od projektov pri Projektiranju inkompoziciji v studiu gostujoèih profesorjev (vmešèanje grafiène prezentacije vvirtualnem in realnem prostoru).

Slika 3: Uvodnik virtualnemu studiu projektiranja na daljavo gostujoèihprofesorjev: Tom Kovac in Mark Goulthorpe, kjer postanejo rezultatieksperimenta dolgoroèna usmeritev študija arhitekture in novih naèinovprojektiranja v arhitekturi.

To je samo del naloge, ki je v virtualnem okolju raèunalniškopreverjala vse mo�ne grafiène kombinacije pri postavljanjuspletne strani. z uporabo vseh razpolo�ljivih spletnih tehnologij.

Slika 4: Pogovorni in dopisni spletni strani obeh študentskih skupin studiagostujoèih profesorjevS pomoèjo obeh spletnih strani je bilo omogoèeno popolno komuniciranje medposameznimi udele�enci, pa tudi med skupinami udele�encev in seveda medobema mentorjema in študenti. S pomoèjo te povezave so bile zagotovljene pisne,vidne in slušne povezave pri projektiranju in uèenju na daljavo.

Slika 5: Projektiranje in kompozicija: Gostujoèi profesorji Tom Kovac in MarkGoulthorpeŠtudentje: Peter Rauch, Toma� Pipan, Petra Marinšek, Ana Štebe, Nataša Slokar,Radosav Stevoviæ, Jaroš Ocepek, Grega Pilih, Uroš Roškar, Robi Cagliè, DamijanGašpariè, Samo RovanAsistenta: Vesna Petrešin in Rupert Gole. Organizacijski vodja projekta: IgorKalèièPrimeri vsebin eprojekotv

Igor Kalèiè

22

PROJEKTIRANJE NA DALJAVO V ARHITEKTURI

Pri vseh teh razliènih naèinih projektiranja in uèenja na daljavo jepostal Internet osnovni in praktièno edini medij za transportdigitalnih podatkov in drugih digitalnih oblik, predvsemgrafiènih podatkov, ki nastajajo v vseh fazah arhitekturnihprojektov in raznih uènih materialov pri uèenju na daljavo, pritakoimenovanih virtualnih univerzah. Internet, kot mednarodnospletišèe, postaja najpomebnejši medij pretoka informacij inznanj na vseh podroèjih èlovekovega izobra�evanja inustvarjanja. Na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani smo aktivnovkljuèeni v evropski projekt virtualne univerze SIWINDS, kipoteka med 23 fakultetami za arhitekturo iz vse Evrope. Postopekuèenja na daljavo poteka po �e opisanih naèelih in strokovnjakiFakultete za arhitekturo v Ljubljani so aktivno sodelovali prinastajanju vseh potrebnih izhodišè, platform in naèel, voperativnem, programskem smislu kot tudi znanstveno in strogoteoretièno. Projekt SIWINDS poteka online in dogajanje na vsehnivojih je mogoèe spremljati na spletni strani Fakultete zaarhitekturo na posebnem linku:

.http://www.arh.uni-

lj.si/siwinds/

Slika 6: Osnovna stran linka na spletni strani Fakultete za arhitekturo: SIWINDSali virtualna univerza, študij arhitekture na daljavo, evropski projekt.Projekt na fakulteti vodi prof. Janez Ko�elj s sodelavci, sodelujejo pa študentještevilnih evropskih fakultet za arhitekturo, tudi Fakultete za arhitekturo vLjubljani.

Igor Kalèiè

23

PROJEKTIRANJE NA DALJAVO V ARHITEKTURI

Univerza v LjubljaniFakulteta za arhitekturo

igor.kalcic@arh.uni-lj.si

Igor Kalèiè

24

Raèunalnik kot najsodobnejše orodje in njegova uporaba v vseh panogahèlovekove dejavnosti postaja vse bolj potreben in nujen tudi v arhitekturiArhitektura je zamotan sistem razliènih kategorij in podroèij: je umetnost, jetehnika, je znanost in v tej kompleksnosti je metodologija uporabe raèunalnikabolj zamotana kot v bolj èistih, èvrstih in zakljuèenih sistemih.Vsa znanja, ki izvirajo iz zastavljenega projekta naj kot temeljni cilj vselejizkazujejo uporabno vrednost v vseh fazah naèrtovanja in prezentacijearhitekture. V tem kontekstu je iskati uporabnost rezultatov v vseh sferaharhitekturnega, urbanistiènega in prostorskega projektiranja s pomoèjo orodij, kijim preprosto reèemo raèunalnik.

povzetek

2oo2 / 1 ARRAÈUNALNIK IN METODA V ARHITEKTURI prejeto 30.5.2002

raèunalnik, metoda, arhitektura, projektiranje, prezentacija

kljuène besede:

Raziskovalna naloga je imela v prièetku projekta zastavljenenaslednje cilje:

definirati specifiènost in kompleksnost problemskega sklopaarhitektura in specifiènost arhitekturne metodologije vprimerjavi z drugimi strokamidefinirati specifiènost uporabe raèunalnika v arhitekturi innjegov vpliv na metodologijo dela v arhitekturiob primerjavi dose�kov pri drugih strokah in na drugih podroèjihnakazati potreben razvoj in nujne spremembe na podroèjumetodologije v arhitekturi, da bi lahko èimbolj in najboljkvalitetno izkoristili vse mo�nosti, ki jih omogoèa uporabaraèunalnika

Arhitektura ima poseben znaèaj in lastnosti, ki jo bistveno loèijood drugih dejavnosti. Zdru�uje dru�bene in okoljskekarakteristike, je tehnièna in umetnostna zvrst, je znanost inpraksa, je vsakdanja in posebna. Zato nujno potrebuje prispevekdrugih strok, disciplin in institucij. Za obvladovanje takospecifiènega, zamotanega in kompleksnega sklopa je arhitekturav zgodovini svojega nastajanja razvila specifièno metodologijoin naèine dela. Tehnièna sredstva, orodja pa imajo svoj vpliv vreciproènem smislu tudi na samo metodo in metodologijo. Takoje prav raèunalnik prinesel nove, pred tem nedosegljive mo�nostiin je obenem nujno zahteval spremembe in nadaljni razvojarhitekturne metodologije.

Rezultati raziskave dokazujejo, da so bili cilji in namen dose�eni.Raèunalnik je bil metodološko vmešèen v proces zasnove,izvedbe in prezentacije arhitekturne naloge. S tem se je bistvenorazširil instrumentarij razpolo�ljivih orodij za projektiranje.Rezultati omogoèajo aplikativno uporabo raèunalnika v vsehfazah projekta.

Potek naloge

Analitièno delo, predvsem pregled obstojeèe literature prete�nona Internetu in le delno tudi v klasièni knji�ni obliki, je omogoèilopostavitev teoretiène platforme za metodološki pristop douporabe raèunalnika v zasnovi in prezentaciji arhitekture. Na temarhitekturnem nivoju je uporaba raèunalnika bistveno drugaènakot na strogo in�enirskih podroèjih. Izkazalo se je, da jeraèunalnik v arhitekturi pravzaprav le nenadomestljivo in visokosposobno orodje za preverjanje zasnovanih rešitev vdvodimenzionalnem ravninskem in tridimenzionalnemprostorskem smislu. Pri tem gre v prav vseh primerih za sistemskometodološki pristop do preverjanja rešitev, temeljitega invsestranskega preverjanja, ki ga uporaba raèunalnika omogoèa.Še boljše rezultate omogoèa pri vseh naèinih prezentacijearhitekture: dvodimenzionalnih risbah, tridimenzionalnihprostorskih prikazih in pri najvišjih oblikah prezentacije, ki jostroka poimenuje kot spletne, multimedijske predstavitve in sekot take tudi lahko objavljajo na spletnih straneh Interneta. Pravspletna stran Fakultete za arhitekturro je tak projekt, ki je nastalkot rezultat te raziskovalne naloge. Naslednja stopnja v tej paletimetodoloških pristopov do procesa zasnove, kreacije in izvedbeter prezentacije arhitekturnega dela je takoimenovanoprojektiranje na daljavo, ki vkljuèuje vse najsodobnejše metodeuporabe raèunalniške strojne in programske opreme. Ta metoda jeizjemno uporabna tudi pri študiju na daljavo ali virtualni univerzi,kot se ta naèin študija strokovno in metodološko imenuje.Projektiranje na daljavo in virtualno univerzo eksperimentalnoprakticiramo v okviru Fakultete za arhitekturo, tudi kot posledicoali rezultat te raziskave.

Slika 1:Štirje izseki iz projekta. Avtorja: Rafko Napast in

Marko Mandelj, 4. letnik. Mentor: Igor Kalèiè

Projektiranje in kompozicija metodološko preverjanje zasnove odvelikega do majhnega merila.

Igor Kalèiè

25

RAÈUNALNIK IN METODA V ARHITEKTURI

Slika 2: Avtor: Aleksandra Globokar(diplomsko delo), mentor: Igor Kalèiè, Univerzitetna študentska Prešernovanagrada za leto 2001

KIBERVILA Virtualna avatarjeva vila,

Metodološko raziskovanje virtualnega prostora.

Slika 3:

Avtor: Marko Mandelj (9. semester), mentor: Igor Kalèiè, Javna predstavitevCAD forum Zagreb 1999

Projektiranje in kompozicija: Raziskovanje razse�nosti realnegaprostora v interieru

Igor Kalèiè

26

RAÈUNALNIK IN METODA V ARHITEKTURI

Slika 2: Avtor: Aleksandra Globokar(diplomsko delo), mentor: Igor Kalèiè, Univerzitetna študentska Prešernovanagrada za leto 2001

KIBERVILA Virtualna avatarjeva vila,

Metodološko raziskovanje virtualnega prostora.

Slika 4:

Študentje: Peter Rauch, Toma� Pipan, Petra Marinšek, Ana Štebe, Nataša Slokar,Radosav Stevoviæ, Jaroš Ocepek, Grega Pilih, Uroš Roškar, Robi Cagliè,Damijan Gašpariè, Samo RovanAsistenta: Vesna Petrešin in Rupert Gole

Projektiranje in kompozicija: Gostujoèi profesorji Tom Kovac inMark Goulthorpe

Vabilo na odpiranje javne razstave projektiranja (uèenja) na daljavo in dvaprimera iz vsebine obeh virtualnih projektov na Internetu

Igor Kalèiè

27

RAÈUNALNIK IN METODA V ARHITEKTURI

Realizacija raziskovalnega projekta je potekala skladno s prijavoin je obsegala v zaèetku predvsem analitièno delo, to je natanèenpregled tematske literature, ki posega na podroèje metodeprojektiranja s pomoèjo raèunalnika. Pri tem se je ugotovilo, da jetovrstne literature v knji�ni obliki zelo malo, pravzaprav niè in daso se pridobivali potrebni podatki le na spletnih naslovihInterneta. Obenem je tako zastavljena naloga zahtevala navezavostikov s podobnimi ustanovami v tujini, ki uporabljajo raèunalnikv smislu metodološkega pristopa v procesu projektiranjaarhitekture. Raziskava je pokazala in dokazala, da smo vSloveniji na tem podroèju na evropskem nivoju in daenakovredno razvitim de�elam aktivno in pasivno obvladamostrojno in programsko opremo za uspešno reševanje arhitekturnihnalog. To enakovrednost sproti dokazujemo z aktivno udele�bona mednarodnih kongresih raèunalniške grafike in uporaberaèunalnika v arhitekturi. Aktivnosti na tem podroèjuvkljuèujejo: 5 meseèni obisk Universität Hannover (inštitutDAAD in AIDA), 3 meseèni obisk instituta Fraunhofer v Bonnu,veè mednarodnih kongresov raèunalniške grafike in raèunalniškopodprtega projektiranja z aktivno udele�bo (Austin-Texas ZDA,Johannesburg Ju�na Afrika, Sao Paulo Brazilija) ter aktivnosodelovanje z naslednjimi univerzami: Sveuèilište u Zagrebu-Arhitektonski fakultet, TU Graz in TU Wien, School ofArchitecture at Berkeley ZDA, in Rotterdam Academy ofArchitecture. V zadnjem letu so nekateri vodilni svetovniarhitekti in strokovnjaki na tem podroèju aktivno sodelovali naarhitekturnih delavnicah in pri Projektiranju in kompoziciji naFakulteti za arhitekturo z vidno mednarodno odmevnostjo.

Na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani smo uspešnopreizkusili in testirali projektiranje na daljavo na primeru uèenjain študija arhitekture pri predmetu Projektiranje in kompozicija zdvema gostujoèima profesorjema in dvema skupinamaštudentov. Rezultati so dosegljivi in mo�ni ogleda na spletnistrani Fakultete za arhitekturo: na linkuTom Kovac & Mark Goulthorpe. Ta eksperiment je pravzapravtrenutno najvišja oblika metodološke uporabe raèunalnika zaprojektiranje in prezentacijo arhitekture kot takoimenovanamultimedijska grafièna prezentacija arhitekturnega projekta inobenem povsem nov naèin uèenja (tudi uèenja arhitekture) nadaljavo (virtualna univerza).

http://www.arh.uni-lj.si

Univerza v LjubljaniFakulteta za arhitekturo

igor.kalcic@arh.uni-lj.si

Domen Kušar

28

Raziskava obravnava podroèje protipo�arnega varstva arhitekturne dedišèine. Toje dokaj problematièno podroèje, saj se tu kri�ajo interesi dveh strok,protipo�arnega varovanja in spomeniškega varstva. Naloga skuša poiskati tistedejavnike, ki ob èim manjših posegih zagotavljajo protipo�arno varnost. Nanjihovi osnovi je bil zasnovan model analize in ukrepov protipo�arne zašèitearhitektonske dedišèine. Model je bil preskušen na praktiènem primerupleènikove cerkve sv. Mihaela na Barju. Preskus je pokazal, da je mo�no �e spreprostimi ukrepi, za katere ni nujno, da posegajo v podobo stavbe, izboljšatiprotipo�arno varnost.

povzetek

2oo2 / 1 ARVARSTVO ARHITEKTURNE DEDIŠÈINES STALIŠÈA PROTIPO�ARNEGA VARSTVA

prejeto 30.5.2002

Po�arno varovanje arhitekturne dedišèine je podroèje, ki donedavna ni bilo dele�no velike pozornosti. Razlogov za takostanje je veè. V prvi vrsti gre za dokaj zahtevno delo, ki posega vstrukturo zgradbe in lahko spremeni zunanjo in notranjo podobostavbe, kar je v nasprotju s smernicami varovanja arhitekturnededišèine, ki zahteva ohranitev arhitekturne celote. Drugi razlogza zanemarjanje tega podoèja je ta, da je po�arov relativno malo.Vendar so njihova sporoèila zadnjega desetletja jasna in kruta. Vprimeru izbruha po�ara je stavba ali njen del praktièno unièenhkrati z vsem, kar je v njej shranjeno (razstavljeno).

Delo je obsegalo zbiranje podatkov o �e znanih dejstvih tegapodroèja. S pomoèjo izbrane literature smo se poglobili vproblematiko prenove in varovanja arhitekturne dedišèine,vpliva po�arov, lastnosti posameznih materialov in zakonskoregulative tega podroèja ter analizirali sedanje stanje.Drugi del predstavlja izdelava modela protipo�arne zašèitearhitekturne dedišèine, ki vsebuje ukrepe za izboljšanjeprotipo�arne varnosti. Dose�en cilj (model) je na koncupreizkušen še na konkretnem primeru.

�

Objekti arhitekturne dedišèine so zgrajeni iz materiala, ki je bil vèasu njihove gradnje na razpolago. Poleg kamna in opeke je bil topredvsem les. Pri nas je bila uporaba lesa splošno razširjena. Naosnovi poznavanja zgodovinskih dejstev lahko mirno trdimo, daskoraj vse stavbe arhitekturne dedišèine pri nas vsebujejo tudi lesali kak drug gorljiv material, kar je potrebno pri zasnovi

MATERIALIN METODA

TEORETIÈNI DEL

PO AR IN ARHITEKTURNA DEDIŠÈINA

varovanja arhitekturne dedišèine vzeti v obzir. Izjeme so lespomeniki, utrdbe in podobne zgradbe, zgrajene le iz kamna aliopeke.Èe analiziramo nekatere po�are (Fenice, Hofburg, cerkev v Slov.Bistrici), ugotovimo, da so bili vzroki za nastanek razlièni.Glavna pomanjkljivost teh, pa tudi veèine drugih podobnihobjektov, je bila v tem, da niso imeli namešèenih nikakršnihnaprav za ugotavljanje nastanka po�ara oziroma avtomatskihgasilnih naprav. Ko so gasilci prišli na kraj nesreèe, je bil po�ar �etako razvit, da je zahteval velike napore gasilcev pri gašenju. Pritem so porabili tudi ogromne kolièine vode, ki je povzroèiladodatno škodo na inventarju.

�

Kako bo doloèena zgradba reagirala na po�ar, je odvisno zlasti odmateriala iz katerega je zgrajena. Za skoraj vse materiale je mo�noreèi, da jim ogenj oziroma višja temperatura pusti doloèeneposledice. Predvsem gre za spremembo fizikalnih in/ali kemiènihlastnosti (izguba trdnosti, talitev, sprememba notranjestrukture,…). Materialom je mo�no na veè naèinov izboljšatinjihove protipo�arne lastnosti, oziroma jih zašèititi predprehitrimi spremembami. Pri nas najpogosteje vgrajeni gradbenimateriali imajo naslednje po�arne lastnosti:Apnenec je negorljiv material. Pri višjih temperaturah (okoli 600C) zaène pokati in razpadati. Zašèita je mo�na z razliènimi

premazi in ometi, ki ga zavarujejo proti po�aru.Opeka je po�arno odporna, saj se tali šele pri 1200 C. Zid, zgrajeniz polne opeke, debeline 10 cm ima po�arno odpornost 1h,medtem ko ima 20 cm debel zid iz istega materiala, po�arnoodpornost 4h.Beton, malta in podobna veziva so negorljiva. Njihova odpornostna ogenj je odvisna od debeline sloja, vrste agregata in vsebnosti

OBNAŠANJE MATERIALOV V PO ARU

o

o

varstvo arhitekturne dedišèine, po�ar, Pleènik, sv. Mihael

kljuène besede:

vlage. Ometi (cementni ali apneni) se uporabljajo kot zašèita zidupred po�arom.Les je gorljiv material. Vname se �e pri temperaturi 200-260 C.Med gorenjem se les pretvarja v plast oglja (0.6 mm/min.), kidelno šèiti notranjost (Egan, 1990: 103). Leseni elementi, kiimajo veèji presek, so zato dlje èasa odporni.Varovanje lesa predognjem je mo�no z inpregnacijo lesa z vodotopnimi solmi(Rosen, 1996: 139) ali premazi.

�

Nevarnost po�ara je mo�no zmanjšati z uvedbo doloèenihukrepov. Po�arna stroka jih deli na aktivne in pasivne. Spasivnimi ukrepi zmanjšujemo nevarnost izbruha po�araoziroma èimprejšnje odkritje. Aktivni ukrepi pomenijoevakuacija ljudi in reševanje materialnih dobrin ter gašenjepo�ara. Za varovanje arhitekturne dedišèine ima veèji smiseldelitev na enkratne ukrepe in ponavljajoèe ukrepe. Prvi pomenijovse tiste ukrepe, ki se jih izvede enkrat, oziroma so stalnoprisotni. Ponavljajoèi so tisti ukrepi, ki jih izvajamo obèasno nadoloèeno število let.

Za la�je ugotavljanje po�arne ogro�enosti zgradbe ter doloèanjeukrepov je zamišljen model, ki se delno opira na švicarskometodo doloèevanja po�arne ogro�enosti (SIA Dokumentacija81). Prvi del predstavlja list (Tabela 2), v katerega se vnesebistvene znaèilnosti obravnavane zgradbe. Ta del slu�i za analizosedanjega stanja. Drugi list (Tabela 1) predstavlja tabelo mo�nihukrepov za zagotovitev dodatne varnosti. Tu se vpiše vse �eizvedene ukrepe. Poleg tega se vpiše še predvidene ukrepe terukrepe, ki jih zaradi razliènih vzrokov (prevelik poseg, cena,nepotrebno,..) ne moremo uvesti. Dodatno obrazlo�itev o ukrepihje mo�no vpisati v stolpec dodatne obrazlo�itve.Za katere ukrepe se bo odloèil arhitekt, je odvisno od zgradbe,njene vrednosti, programa, �elene varnosti in sredstev, ki so navoljo. Predpisovanje ustreznih ukrepov (podobnih, ki veljajo zadanašnjo gradnjo), je v veèini primerov nesmiselno, saj jearhitekturna dedišèina unikat, ki se te�ko podvr�euniformiranosti. Vsekakor pa je uvedba dragih, vendaruèinkovitih posegov smiselna tam, kjer gre ali za velikoarhitekturno, tehnièno, umetnostno zgodovinsko vrednost ali se vnjej nahaja veèje število ljudi.

Preizkus modela je bil opravljen na pleènikovi cerkvi sv. Mihaelana Barju. Za razliko od drugih cerkva pri nas, je objekt zgrajen vprete�ni meri iz lesa, kar ji daje posebno mesto v slovenskiarhitekturi. Vendar lesena gradnja po drugi strani pomeninevarnost, saj bi v primeru po�ara hitro pogorela do tal. Pri tem pabi bili unièeni vsi elementi pleènikove notranje opreme. Zadoloèanje potrebnih ukrepov je bilo najprej potrebno analiziratistanje (Tabela 2). Izraèun ocene po�arnega tveganja (Švicarskimetodi SIA dokumentacija 81) je pokazal, da zgradba trenutno nipo�arno varna. Poleg tega, razen dveh hidrantov zunaj cerkve terstrelovoda, ni uvedenega nobenega ukrepa protipo�arnegavarstva. Izraèun evakuacije je tudi pokazal, da bi bil èas pobega

o

REZULTATI

PREIZKUS MODELA

UKREPI ZA ZMANJŠEVANJE NEVARNOSTI PO ARA

MODEL DOLOÈANJA USTREZNIH UKREPOV

OPIS CERKVE

Domen Kušar

29

iz cerkve ob najveèjem številu obiskovalcev (trikrat na leto)predolg. Pri izraèunu evakuacije v kapeli (uèilnici) pa se jeizkazalo, da je samo en izhod premalo.

Za izboljšanje protipo�arne varnosti smo se poslu�ili predhodnorazvitega modela, s pomoèjo katerega smo evidentiralinevarnosti in nakazali mo�ne rešitve. Z analizo smo prišli dopodatkov, kateri so tisti ukrepi, ki bi se jih dalo hitro vpeljati ter nebi posegali v strukturo in podobo stavbe in njene opreme (Tabela1).

Z uvedbo nekaterih dodatnih ukrepov bi se po�arna varnostzgradbe bistveno izboljšala. Tu gre predvsem za namestitevprepotrebnih gasilnih aparatov v cerkvi in pritlièju. Naslednjiukrep bi bil izobra�evanje obeh stanujoèih o uporabi gasilnihaparatov in ukrepanju v primeru po�ara. Izobra�evanje bi lahkoopravili èlani bli�njega PGD Barje. Namestitev pršilcev(šprinklerjev) bi bila s strani po�arne varnosti dobrodošla, vendarza izvedbo zelo te�ka naloga. Smiselna pa bi bila namestitevjavljalcev po�ara. Zaradi specifike obredov (uporaba sveè - ognjain kadila - dim) bi bilo potrebno namestiti le detektorje zatemperaturo. Za varnost pred nenadzorovanim vstopom bi bilopotrebno namestiti varnostne naprave. Poleg po�arnovarnostnega momenta (namerni po�ig) bi te naprave slu�ile tudiza prepreèevanje vlomov. Problem èasa evakuacije izbogoslu�nega prostora je mo�no urediti z doloèenimi ukrepi(aktivno sodelovanje PGD Barje), ki bi veljali v èasu poveèaneprisotnosti ljudi. Èas evakuacije iz kapele bi zmanjšali zureditvijo alternativne poti pobega skozi obstojeèe prostorepritlièja.Vsi ti ukrep imajo dobro lastnost, da niso vezani eden na drugegain jih je mo�no uvajati postopoma. �e majhen poseg pomeniizboljšanje po�arne varnosti, kar je mogoèe dokazati tudiraèunsko, z metodo SIAdokumentacija 81.

MODEL DOLOÈANJA USTREZNIH UKREPOV

OVREDNOTENJE UKREPOV

UKREPI ZA ZMANJŠEVANJE NEVARNOSTI PO ARA�

Domen Kušar

30

UKREP �EUVEDEN

POTREBNO UVESTI

NIPOTREBNO(MOGOÈE)UVESTI

DODATNAOBRAZLO�ITEV (kjer jepotrebna)

Enkratni ukrepiPrepoved kajenja innadzor nad uporaboplamena (sveèe)

Pri bogoslu�ju se uporabljasveèe, zato potrebnapazljivost

Prepoved kuhanja vzgradbi

V objektu stanujejo ljudje

Prepoved uporabeodprtega plamenaNamestitev strelovoda Majhen vpliv na

arhitekturno podoboNamestitev javljalcevpo�ara

Senzor mora biti obèutljiv natoploto (ogenj in dim bipomenila pogosto spro�anje)

Namestitev pršilcev Sicer dobrodošli, vendarkomplicirani za namestitev.Vpliv na arhitekturo

Namestitev gasilnihaparatov

Nujno potreben ukrep skupajz pouèitvijo stanovalcev zanjihovo uporabo

Video nadzor nadobjektom

Koristno tudi zaradi tatvin

Zašèita konstrukcije zahtevna in dragatehnologija oziroma prevelikposeg

Zašèita opreme zahtevna in dragatehnologija oziroma prevelikposeg

Odstranitev "ropotije" V objektu ni "ropotije"Poveèanje odpornostivrat in sten

Glede na leseno konstrukcijotudi odpornejša vrata inpredelne stene ne bi imeleuèinka

Doloèitev, oznaèitevpoti za umik, naèinreševanja in gašenja

Poti sta dve, le oznaèiti bi jihbilo potrebno. Enako veljatudi za kapelo v pritlièju.

Izobra�evanje osebjaObèasni preglediPregled upoštevanjaprepovediPregled namešèenihpo�arnovarnostnihnaprav in el. inštal.Pregled gradbenihukrepovObèasno izobra�evanjein sodelovanje z gasilci

Tabela 1: Vpis stanja in ukrepov v cerkvi sv. Mihaela

Domen Kušar

31

Univerza v LjubljaniFakulteta za arhitekturo

domen.kusar@arh.uni-lj.si

VIRI

Brandschutz in Europa Bemessung nach Eurocodes. Beuth Verlag GmbH,Berlin, 2000.

Croci, G., 1998: the Conservation and Structural Restoration of ArchitecturalHeritage. Computational Mechanics Publications, Southampton.

Beograd.

Feilden, B., M., 1994: Conservation of Historic Buildings. Butterworth -Heinemann Ltd, Oxford.

pnijski urad Barje,Ljubljana.

Prospekti: Pastor, Zagreb; Silvaprodukt, Ljubljana.

ubljana.

Rosen, J., H., Heineman, T., 1996: Architectural materials for construction.McGraw-Hill, New York.

arno varstvo,Ljubljana.

Zafošnik,

http://www.bonpet.si/INSTALLATION.html

http//iwn.inf.poznan.pl/kra-ang.html

http//www.museum-security.org/icms-1997

http//www.museum-security.org/icms-1998

http://www.teatrolafenice.it/fenice/visvir/frindpr.htm

http://www.anticomartini.com/fenice/.htm

http://www.planetware.ca/photos/E/SEGAQ2.HTM

Èufer, A., 1999: Pregled novosti in predlogi pri napravah za avtomatskogašenje po�arov v predorih. (v: Po�ar, št. 3 (september), letnik 5, str.: 24-27).

Slovensko zdru�enje za po�arno varstvo, Ljubljana.

Egan, M., D., 1990: Graðevinske konstrukcije i po�ar. Graðevinska knjiga,

Fister, P., 1979: Obnova in varstvo arhitekturne dedišèine. Partizanska knjiga,Ljubljana.

Kušar, J., 1991: Pleènikova cerkev sv. Mihaela na Barju. �u

Marinko, J. in drugi, 1977: Po�arna varnost pri industrijskih zgradbah s stališèaprojektanta. Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.

Miklavc, J., 2000: Transparentni po�arni elementi (v: Po�ar, št. 1 (januar),letnik 6, str.: 21-31). Slovensko zdru�enje za po�arno varstvo, Ljubljana.

Rebolj, M., 2000: Aspiracijski javljalniki dima (v: Po�ar, št. 4 (november),letnik 6, str.: 31-39). Slovensko zdru�enje za po�arno varstvo, Lj

Špec, A., 2000: Analiza po�arnih nevarnosti v stanovanjskih stavbah (v: Po�ar,št. 3 (september), letnik 6, str.: 6-12). Slovensko zdru�enje za po�

Tufegd�iæ, V., 1979: Graðevinski materiali (poznavanje i ispitivanje). Nauènaknjiga, Beograd.

Wallner, E., 1998: : Pleènikova cerkev na Barju: od celote do detajla.Diplomska naloga, FAGG, Ljubljana.

A:, 1989: Ocena po�arnega tveganja. Društvo za študij varnostnihproblemov Ljubljna.

OPISZGRADBA: Cerkev sv. MihaelaObravnavani prostor: Zgoraj bogoslu�ni prostor,

spodaj uèilnica, �upnijskapisarna in bivalni del

Leto nastanka:Leto zadnje prenove:

1940

Lokacija:Lega:

Objekt stoji v Èrni vasi in jeobdan z barjanskimi travniki

Namen uporabe: Cerkev slu�i bogoslu�ju,spodnji prostori pa zapastoralno in duhovnodejavnost, administracijo inbivanje

OPIS ZGRADBE /PROSTORA:

Enonadstropna zgradbapravokotnega tlorisa

Dol�ina (m): 13.3Širina (m): 23.3Višina (m): 2.75 + 5.5 = 8.25Površina (m2): 281.56 + 246.57 = 528.13Volumen (m3): 1548.58 + 678.07 = 2226.65NAÈIN GRADNJE:Nosilna konstrukcija: Vogali zidani iz kamna in

opeke, stebri iz votlihbetonskih kanalizacijskih ceviter lesa

Strop: LesenStreha: Betonski strešniki na leseni

nosilni konstrukcijiZunaji zidovi: Vogali zidani, vmes lesen

opa� ter oknaNotranji zidovi: ZidaniVAROVALNAZASNOVA:

Hidranta ob glavni cesti,strelovod

ORGANIZACIJSKIUKREPI:

Jih ni

OPOMBE: Zgradba predstavljaarhitekturni spomenik

Tabela 2: Opis stanja pleènikove cerkve sv. Mihaela na Barju

Jo�e Kušar

32

Egipèanska mera za vse meritve je bil komolec, katerega dol�ina je bilarazdeljena na 7 dlani, vsaka dlan pa je bila razdeljena na 4 prste.Ugotovili smo, da je v strukturi medsebojnih razmerij merskega sistemaegiptovskega komolca vgrajen princip avtomatiènega (samodejnega)konstrukcijsko varnega dimenzioniranja enostavnih nosilnih gradbenihelementv iz lesa ali kamna. Ta merski sistem samodejnega dimenzioniranja jenajbr� nastal na podlagi dolgotrajnega, skrbnega in premišljenega opazovanjaenostavnih konstrukcijskih elementov pod razliènimi obremenitvami, verjetnodo stopnje porušitve.V strukturo medsebojnih mer 1 komolec=7 dlani=28 prstov in 1 dlan=4 prste, jevkljuèena preprosta formula za doloèitev smotrnih in varnih dimenzij upogibnoobremenjenega nosilca in tlaèno obremenjenega stebra.

povzetek

2oo2 / 1 ARDIMENZIONIRANJE LESENIH NOSILCEV SSTRUKTURO MEDSEBOJNIH ANTROPOMETRIÈNIHMER EGIPTOVSKEGA KOMOLCA

prejeto 30.5.2002

leseni nosilci, nosilno dimenzioniraje, egiptovski komolec

kljuène besede:

PREDSTAVITEV HIPOTEZE

Cilj raziskave je oblikovanje metode dimenzioniranja masivnih/les, kamen/ nosilnih gradbenih elementov s strukturoantropometriènih proporcijskih sistemov kot metode"avtomatiènega" hkratnega merskega in nosilnegadimenzioniranja gradbenega elementa.Naloga razèlenjuje probleme dimenzioniranja nosilnihgradbenih elementov od zgodovinsko znanih zaèetkovdoloèevanja dimenzij, ko je arhitekt hkrati z mersko doloèitvijodimenzij doloèil tudi statièno nosilnost gradbenega elementa, dosedanjega stanja, ko posebej dimenzioniramo na nosilnost,izolativnost, trdnost, trajnost.Z razvojem "in�enirske" matematike in uvedbo metrskegamerskega sistema, je nekdanje "avtomatièno" hkratno mersko innosilno dimenzioniranje utonilo v pozabo. Danes se na eni stranidimenzije doloèajo po oblikovnem in estetskem obèutku, nadrugi strani pa imamo vedno bolj podrobne in zapleten statiènepostopke, ki izhajajo predvsem iz stališèa mejbih stanj nosilnosti,proizvodnje, vgrajevanja in konstrukcijskih mo�nosti spajanja inpovezav.Rezultati teoretskih preverjanj in usklajevanj metodedimenzioniranja nosilnih gradbenih elementov s strukturoantropometriènih proporcijskih sistemov naj bi postali novateoretska in priroèna osnova "avtomatiènega" merskega innosilnega dimenzioniranja gradbenih elementov pri idejnizasnovi stavb.

Osnovni vzroki za nastanek in razvoj konstrukcije so vedno trije:arhitekt, stavba in material. Le z njihovo medsebojno povezavo jemogoèe vsaj do neke mere zajeti temeljna izhodišèa zarazumevanje konstrukcije v arhitekturi.

V prièujoèem pregledu nam gre predvsem za osvetlitev razvojamerskih in dimenzionalnih izkustvenih spoznanj na podroèjudoloèanja dimenzij nosilnim gradbenim elementom.Najstarejše mersko dimenzioniranje, to je doloèanje mergradbenim elementom, je verjetno izhajalo iz po naravi danihdimenzij delov-udov èloveškega telesa. Tako so se vsesplošnouporabljali palec, èevelj, komolec, se�enj ter korak kotdogovorjen, oziroma predvsem mersko razviden merski sitem.Te, predvsem lokalno uporabne mere ljudje smo po velikosti paèrazlièni so se morale zamenjati z doloènejšo in natanènejšodefinicijo merske dol�ine, veljavne za celotno obmoèje kraja,mesta ali dr�ave. Antropomorfne mere so z dogovorom doloèenemerljive velikosti. Veliko bolj kot absolutne vrednostiantropomorfnih mer, so za dimenzioniranje pomembna njihovamedsebojna razmerja antropometrika. V antropometriko sonamreè vgrajena razlièna pravila in lastnosti, ki omogoèajokvalitetnejšo kompozicijo zgradb in preprostejše dimenzioniranjegradbenih elementov.Zgodovinski pregled razvoja dimenzioniranja nosilnih gradbenihelementov potrjuje misel, da je vsako novo spoznanje na podroèjuobdelave, izdelave, vgrajevanja, uporabe, trajnosti, nosilnosti,trdnosti itd. pomenilo tudi novo dimenzioniranje teh elementovpo novih spoznanjih in pravilih.Upoštevajoè Vitruvijeva pravila /ordines/ za naèrtovanje,poizkušamo dokazati verjetnost nekdanjega usklajenegamerskega in statiènega dimenzioniranja gradbenih elementov sstrukturo medsebojnih razmerij merskih enot antropometriènihmerskih sistemov.

Dimenzioniranje lesenih nosilcev

STRUKTURA MEDSEBOJNIH ANTROPOMETRIÈNIHMER EGIPTOVSKEGAKOMOLCA

Ker predstavlja premostitev razponov med podporami za prenosupogibnih obremenitev osnovni in najbr� najstarejšikonstrukcijski problem, ima les, ki enako dobro prenašaupogibne in tlaène obremenitve, ter se lahko in enostavnoobdeluje, neprekosljivo naravno prednost, ki je vredna vsepozornosti.Ta ugotovitev pojasnjuje tudi zgodovinsko utemeljenost splošnerabe lesenih profilov pred vsemi drugimi naravnimi gradbenimielementi.Vodoravni marmorni nosilni elementi potrebujejo gostopodpiranje, ker ima kamen majhno natezno trdnost, pripreobremenitvah pa nastopi tudi hipna porušitev.Leseni nosilci tramovi, so bili do industrijske proizvodnjejeklenih nosilnih profilov najbolj mno�ièno uporabljani gradbenielement za prenos upogibnih obremenitev. V primerjavi z drugimmo�nim materialom, to je kamnom, je imelo pridobivanje,obdelovanje in vgrajevanje lesenih gradbenih elementov vrstoizrazitih tehnoloških prednosti. Posek drevesa, tesanje ali �aganjedebla v prizmatiène gradbene elemente je cenejše, enostavnejše,hitrejše in la�je kot obdelava kamna ali priprava malte in �ganeopeke za zidavo obokov.S prikazom preprostih primerov hkratnega merskega in nosilnegadimenzioniranja lesenih in kamnitih gradbenih elementovpoizkušamo preveriti mo�en sistem dimenzioniranja, ki temeljina hierarhiji antropometriènih merskih odnosov egiptovskegakomolca ter hkrati tudi na izkustveno gradbeno statiènihdoloèilih egiptovskih graditeljev.

Potrditev teze, da je mo�no statièno konstrukcijski problemizbora ustreznih dimenzij gradbenih elementov rešiti usklajeno spremišljenim merskim sistemom, najdemo v strukturidimenzijskih odnosov starih antropometriènih merskihsistemov, posebno oèitna pa je ta usklajenost v strukturimedsebojnih razmerij egiptovskega komolca, ki je enanajstarejših znanih mer.Egipèanska mera za vse dimenzije in meritve je bil komolec,katerega dol�ina je bila razdeljena na 7 dlani, vsaka dlan pa je bilarazdeljena na 4 prste.

Slika 1: Neufertova predstavitev egiptovskega komolca. Neufert E.,BAUORDNUNGSLEHRE, Bauverlag GmBH., Wiesbaden Berlin, 1965, str. 42

Jo�e Kušar

33

DIMENZIONIRANJE LESENIH NOSILCEV S STRUKTURO MEDSEBOJNIH ANTROPOMETRIÈNIH MER EGIPTOVSKEGA KOMOLCA

Ugotovili smo,da je v strukturi medsebojnih razmerij merskegasistema egiptovskega komolca vgrajen princip avtomatiènega/samodejnega/ konstrukcijsko varnega konstruiranja enostavnihnosilnih gradbenih elementov iz lesa in kamna.Ta merski sistem samodejnega konstruiranja je najbr� nastal napodlagi dolgotrajnega, skrbnega in premišljenega opazovanjaenostavnih konstrukcijskih elementov pod razliènimiobremenitvami, verjetno do stopnje porušitve.Za staroegipèansko matematiko je bilo znaèilno, da je dajala"recepte" z aproksimativnimi formulami in metodami raèunanja.Kljub temu, da so bile te metode samo pribli�ne, so dobroustrezale v vseh primerih, kjer so jih uporabili. Ker pa imatakamen in les razliène trdnostne lastnosti, tako v primerjavi medobema gradivoma kakor tudi v okviru primerjav istega gradiva, jerešitev problema samodejnega dimenzioniranja z enim samimmerskim sistemom toliko bolj obèudovanja vredna. V strukturomedsebojnih razmerij mer 1 komolec=7 dlani= 28 prstov in 1dlan = 4 prste, je verjetno avtomatièno /samodejno/ vkljuèenapreprosta formula za doloèitev smotrnih in varnih dimenzijupogibno obremenjenega nosilca in tlaèno obremenjenegastebra.

V strukturi medsebojnih razmerij merskih enot 1 komolec = 28prstov, lahko razpoznamo preprosto in priroèno formulo zaavtomatièno doloèitev dimenzij prereza lesenega nosilca. S toformulo lahko preprosto doloèimo smotrno in varnokonstrukcijsko višino in širino prereza lesenega trama stropnika,lego kot najbr� najbolj mno�ièno uporabljenega upogibnoobremenjenega nosilnega konstrukcijskega elementa. Formulo

Slika 2: Prikazana predstavitev strukture medsebojnih razmerij egiptovskegaantropometriènega sistema mer ka�e na enostavnost in modularno usklajenost.Izgleda, da jim je zaradi majhne izbire materiala (kamen, les, opeka) ter zaradipreprostosti konstrukcijske zasnove ta sistem hkratnega merskega in nosilnegadimenzioniranja izredno dobro slu�il.Verjetno je bila struktura medsebojnih merskih razmerij egiptovskegakraljevskega komolca tudi osnovni model za nastanek razvitejšega grškega inrimskega sistema mer, ki pa sta na podroèju arhitekture vkljuèevala višji nivokonstrukcijskega znanja in veèjo heterogenost materiala in klime.

Slika 3: Dimenzije merskih enot egiptovskega komolca

Kurent T., SISTEMI STANDARDNIH MODULARNIH MERA U ARHITEKTURI,Arhitektonski fakulet, Beograd, 1975, str. 8

S T A T I È N A P R E V E R I T E V A N T R O P O M E T R I È N E G ADIMENZIONIRANJA UPOGIBNO OBREMENJENIH LESENIHNOSILNIH GRADBENIH ELEMENTOV

komolec = 0.525 m = 7 dlani

dlan = 0.075 m = 4 prsti

prst = 0.01875 m

razumemo in jo razllagamo na naslednji naèin: razpon /1/prostora, merjen v številu /n/ komolcev, avtomatièno doloèapremer /D/ stropnega bruna ali višino /h/ nosilca v enakem številu/n/ prstov.

Èe doloèimo širino /b/ nosilca v odnosu na doloèeno višino /h/ ssorazmerjem merskega odnosa komolca 7 dlani : 4 prsti = 1.750 ??3, dobimo prerez lesenega trama, ki izkazuje maksimalnonosilnost trama glede na kriterij povesa pri iztesavanju izokroglega debla.Statiène vrednosti nosilcev okroglega prereza /bruna/ se odenakih nosilcev pravokotnega prereza /h=D/ razlikujejo le za 3%, kar pomeni praktièno enako uporabnost pravila. Toavtomatièno formulo bi v današnjem konstrukterskem jezikuopredelili tako, da je minimalna potrebna višina nosilca enaka1/28 razpona. Danes priporoèamo 1/30 razpona kot minimalnopotrebno višino nosilca glede na kriterij še dopustnega povesa.S statiènim raèunom poizkusimo preveriti vrednost nekdanjega"avtomatskega" dimenzioniranja obièajne izvedbe lesenegastropa iz lesa iglavcev /jelka, bor, smreka/ I. kvalitete. Zapremostitev razpona 7 komolcev /367,5 cm/ vzamemo višinonosilca 7 prstov /13,125 cm/ ter iz višine izhajajoèo širino nosilca4 prste /7,5 cm/.Za nosilec prereza 7.5 x 13.125 cm znaša odpornostni moment W= 215,332 cm3, vztrajnostni moment J=1413,116 cm Za lesiglavcev I. kvalitete dobimo maksimalni upogibni moment /M/obravnavanega prereza v vrednosti 2,523 KNm. Iz upogibnegamomenta /M/ izhaja maksimalna dopustna zvezna obte�banosilca v vrednosti 1,495 KN/m´ (149,5 kg/m´). Ta maksimalnaše dopustna obte�ba (1,495 KN/m´) bi povzroèila poves nosilcad= 1,925 cm. Primerjanje s sedaj veljavnim predpisanimkriterijem maksimalnega dopustnega povesa d = L/200 = 1,8375cm poka�e, da je razlika minimalna, manj kot milimeter.Na osnovi najveèje dopustne obte�be nosilca lahko tudipoizkusimo analizirati mo�no sestavo eta�nega stropa ali ravnestrehe. Pri stropnikih, postavljenih v razmiku 1 komolca (52.5cm), dobimo najveèjo obremenitev stropa 2,848 KN/m2. Zastropnike, postavljene v razmiku 2 komolcev (105.0 cm), padobimo 1,424 KN/m2 najveèje dopustne obremenitve po sedajveljavnih tehniènih predpisih. Analiza izvedbe ravne strehe namka�e, da izraèunane dopustne obte�be omogoèajo pri razmikuenega komolca poleg koristne obte�be 0,8 KN/m2 še obte�bogranitnih bazaltnih plošè debeline ene dlani (7,5 cm) aliilovnatega naboja v debelini dveh dlani (15 cm) na deski debeline

4.

1,87 cm. Razmik stropnikov dveh komolcev pa omogoèa izvedboilovnatega naboja debeline 1 dlani (7,5 cm) na lesenih plohihdebeline dveh prstov (3,75 cm). Pri izvedbi eta�ne stropnekonstrukcije pa lahko pri razmiku enega komolca upoštevamoizjemno veliko koristno obte�bo 2 KN/m2, za dvorane znajmanjšo debelino keramiènega ali marmornatega tlaka vilovnati ali apneni malti.Pri razponu dveh komolcev pa lahko upoštevamo minimalnostanovanjsko obte�bo 0,75 KN/m2 z obte�bo keramiènih alimarmornatih plošèic v ilovnati ali apneni malti, lahko pa tudisamo zglajen tlak v teh maltah.Pri medsebojnem razmiku 1 komolca mora biti po tej formulidebelina deske 1 prst (1.875 cm), pri razmiku dveh komolcev pa 2prsta (3.75 cm), pri razmiku 3 komolcev 3 prste itd. Ugotavljamosmiselno povezano dimenzionalno koordinacijo mer gradbenihelementov pri proizvodnji na zalogo. Ugotovitev, da je deskadebeline 1 prsta pri razmiku enega komolca maksimalno nosilnoizkorišèena z enako obte�bo kot nosilec, še dodatno potrjuje, da jepodana razlaga verjetna.

Jo�e Kušar

34

DIMENZIONIRANJE LESENIH NOSILCEV S STRUKTURO MEDSEBOJNIH ANTROPOMETRIÈNIH MER EGIPTOVSKEGA KOMOLCA

Slika 4: Doloèitev dimenzij lesenega stropnika s strukturo medsebojnih razmerijmerskih enot egiptovskega komolca

ZAKLJUÈEK

Verjetnost podane teze o dimenzioniranju na osnovi strukturemerskih enot egiptovskega komolca temelji na poznanihzgodovinskih dejstvih, da so morali stari Egipèani natanènougotoviti, kdaj bi Nil poplavljal, kdaj bo treba sejati in kdaj �eti.Potreben je bil izjemen obèutek za opazovanje in sklepanje, zausklajenost in pravoèasnost ter za smotrnost in gospodarnost. Vsiti razlogi so sopogojevali nastanek merske strukturewegiptovskega komolca, v kateri spoznavamo enostavno formuloza hkratno mersko in statièno standardizirano dimenzioniranje.Ali je mo�no, da so v antropometrièni strukturi merskega sistemaegiptovskega komolca Egipèani razvili sistem "avtomatskega"merskega in statiènega dimenzioniranja nosilnih gradbenihelementov? S tem, kar poznamo in kar smo v nalogi razlo�ili,lahko le predpostavljamo vse bogastvo rešitev konstrukcijskihproblemov dimenzioniranja na osnovi podane razlage.Menimo, da je bilo znanje matematike in geometrije terpoznavanje eksperimentiranja v antiki na tako visoki stopnji, daje izvedba obremenilnih poskusov, merjenja in primerjanjarezultatov ter formuliranje spoznanj bilo popolnoma mogoèe.Enako lahko domnevamo, da so znali izkustvena spoznanja,pridobljena s poizkusi, strniti v praktièno uporabnostantropometriènih merskih sistemov.Seveda pa bi zanesljivost teh trditev najla�e preverili z obse�nimitrdnostnimi preizkusi dejansko uporabljenega gradiva, zdelineacijo dobro ohranjenih arheoloških ostankov objektov, zdoloèitvijo konstrukcijske zasnove in izvedbe takega objekta terpotem s statièno analizo kontrolirali statièno izkorišèenostgradiva pri raznih obte�benih sluèajih.

Jo�e Kušar

35

DIMENZIONIRANJE LESENIH NOSILCEV S STRUKTURO MEDSEBOJNIH ANTROPOMETRIÈNIH MER EGIPTOVSKEGA KOMOLCA

Univerza v LjubljaniFakulteta za arhitekturojoze.kusar@arh.uni-lj.si

VIRI

Devide V., MATEMATIKA SKOZI KULTURE IN EPOHE, Društvomatematikov, fizikov in astronomov, Ljubljana, 1984

Kurent T., OSNOVNI ZAKON MODULARNE KOMPOZICIJE,Univerza v Ljubljani, 1967

Kurent T., KOZMOS, ARHITEKTURA, URANIA, PLEÈNIK INPREŠEREN, Zbornik 1986, VTOZD Arhitektura, FAGG, Univerza E.K.,Ljubljana, 1986

Kušar J., KONSTRUIRANJE IN DIMENZIONIRANJE OSNOVE, FA,Ljubljana, 1999

Kušar J., KONSTRUIRANJE IN DIMENZIONIRANJE GRADIVO ZAUPORABO EVROKOD STANDARDOV, FA, Ljubljana, 1999

Neufert E., BAUORDNUNGSLEHRE, Bauverlag GmBH, Wiesbaden-Berlin, 1965

Petroviæ Ð., KOMPOZICIJA ARHITEKTONSKIH OBLIKA, Nauèna knjiga,Beograd

Schischka E., DAS HOLZ ALS BAU UND KONSTRUKTIONELEMENTIN DER GEGENWART ALS GESTALTER UNSERES LEBENSRAUMES,Holzforschung und Holzwertung 5/6, Berlin, 1973

Timošenko S., ISTORIJA OTPORNOSTI MATERIALA, Graðevinskaknjiga, Belgrade, 1965

Walser H., DER GOLDENE SCHNITT, B.G. Teubner Verlag, Leipzig, 1996

Woolley L., ZGODOVINAÈLOVEŠTVAI/2, DZS, Ljubljana, 1969

Peter Marolt

36

Gledanje na duhovnost in z njo gledanje na sveto bo treba spremeniti. Sveto posvojem izvoru in pomenu pomeni loèeno, loèeno od navadnega. Kar vneskritosti sveta ostane skrito je sveto. Za sveto velja, da ni nujno, da je sinonimza bo�je, stvar je lahko sveta sama po sebi. Pokrajina je najprvobitnejši prostorèloveka, zato v sebi nosi atribut svetega. Sodobno bivališèe kot prebivališèeèlovekovega duha in kot prostor sobivanja z bo�anstvom ponekod postajaasketsko, poduhovljeno in meditativno. Na drugi strani se sodobni èlovek, ki nenajde veè prave opore, umika v osamo. Sodobni meditativni prostor ne potrebujezunanje manifestacije, zato pa mora ustvarjati poduhovljen prostor. Dom bimorali razumeti kot vrednoto. Vrednota je sveta, sveto lahko oznaèimo kotvrednoto.

povzetek

2oo2 / 1 ARSVETO KOT VREDNOTA prejeto 30.5.2002

sveto, arhitekturni prostor, svetišèe, vrednota

kljuène besede:

V slovenšèini je beseda svet (kozmos, univerzum) enaka kotbeseda, ki oznaèuje sveto, sakralno. V stari Grèiji je pridevniksvet v svojih najzgodnejših pojavitvah povezan s prostorom.Herodot govori o "svetem templju" (hiron hágion) in "svetemgaju" (h gion lsos). Šele v helenizmu postane pridevekbogov. (Kocjanèiè, 1999: 52) Rimljanom sveto pomeni zamejenoobmoèje, . Latinska beseda je povezana z besedo

, ki pomeni omejiti, zagraditi, zaobjeti. Nezamejeniprostor je . Za kristjane je sveti prostor zgolj nekajposveèenega. Nikoli ni umevan kot vir svetosti ali kot polnamanifestacija svetega. (ibidem: 53)

Sveto je tisto kar je loèeno (od navadnega). Sveto slu�i za zgled.Temu je v vseh obdobjih slu�ila tudi cerkvena arhitektura. Odnekdaj je bila najlepša, najveèja stavba na vasi. Danes cerkvenastavba po višini ne more tekmovati z nebotièniki, marsikateradru�bena zgradba je od nje veèja, na stadionu se zbere veè ljudi.Mediji nam ponujajo èutno podobo. (glej tudi Rupnik, 1999: 42)

Nekdanji kmet je imel poseben odnos do ciklusov v naravi, saj jebil od nje neposredno odvisen. Do dogajanj v njej je imel posebnospoštovanje. Zemlja kot pre�ivetje in kot dedišèina oèetov jepredstavljala vrednoto. Danes, ko se tudi Slovenci pribli�ujemovstopu v Evropsko unijo, le malokdo pomisli, da bodo nekdanjeselitve za hrano in kasnejšo trajno naselitev, ko je èlovek zaèelpridelovati poljšèine in rediti �ivino v bli�ini svojega domovanja,zamenjale selitve "s trebuhom za kruhom" v iskanju boljšezaposlitve.

á á hagios

fanum sanctussancire

profanum

Sveto kot zgled, odnos do vrednot

Tradicija in varnost sta od nekdaj predstavljali temeljneèlovekove vrednote. Izraz morala, ki se tièe vrednot, pa izhaja izizraza , ki se tièe obièajev, navad. (Musek, 1993: 51)Obièaji, šege pa izhajajo iz odnosa do zemlje, naravnih danosti. Zveèkratnimi selitvami za delom se odnos do zemlje in domaèijeizgublja. Pojmovanje svetega, loèitev na sveto in posvetno jeizhodišèe in utemeljitev za moralo in vrednotenja. Danes sivsakdo predstavlja vrednote po svoje. Ni razloga, da bi nekogaomejevali s tem, ko bi trdili, da nekaj kar temu predstavljaposebno mesto in k èemur si prizadeva, ni vrednota, (

) pa vendar je za veèino "prava" vrednota tista, kipredstavlja . Na drugi strani ni prav, da biduhovne vrednote rangirali po splošno veljavnem naèelu.(Musek, 1993: 258)

Danes se po besedah Hribarja (1990: 287-8) celo nekaterenovodobne (gledališke) predstave ponovno vraèajo k ritualu.

Grška tragedija je pravzaprav posledica kulta. Vsebovalaje elemente rituala in iz njih izhaja. Celo pojma

v etimološkem smislu izhajata iz njega. Kult(ur)ni hramje torej posveèen prostor umetnosti

V primerih kot ga opisuje Hribar jesimbolika obreda oèitno prešla iz sakralnega v profan prostor, izposveèenega v "sveto". Iz sfere prehaja v sferodogodka.

mores

osebnostnavrednota

univerzalno vrednoto

/Hribar omenja predstavo Krst pod Triglavom Sester ScipionNasice/

kultura, kulturnidogodek

. /Igralec v gledališèu je v istivlogi lahko èudak na cesti/

kulta kulturnega

Kult, kultura, ritual

Premene vrednot

Odnos do vere se je spremenil. Spremenil se je tudi odnos donekdanjih vrednot, s tem pa tudi odnos do svetega. Nekaterielementi duhovnosti so odpadli. V svetu banèništva stapomembna dogovor in pogodba. Po Museku (1993: 253) moraèlovek skozi preobrazbo, pa èeprav ta vsebuje tudi stranpoti, sajbo le tako lahko ponovno stopal po pravi poti. Po mnenju veèinezagata se�e še v obdobje renesanse, ko je èlovek postal središèesveta. (Vodilna vloga sakralne arhitekture znotraj arhitekturnihnalog se po mnenju Brezarja (1999a: 93) zaène izgubljati prav vomenjenem trenutku.) Danes takšno zmotno razumevanje svojebiti, odklanjanje duhovnega pola èloveka, vodi pravzaprav vizolacijo, osamo. Nakupujemo namreè lahko sedeè v naslonjaèu,delo se seli tudi na dom, mogoèa je umetna oploditev, tovarne sosposobne izdelati takšen raèunalniški program osvetlitveprostorov, ki posnema dnevni ciklus sonca. S tem, ko temuprilagodimo èlovekov bioritem, se da na èloveka vplivati (in gacelo zasu�njiti). Vstop v , v primeru, ko sioblikujemo svet po svoji podobi, lahko �e pomeni malikovanjeelementov namišljenega sveta.

navidezno resniènost

Peter Marolt

37

SVETO KOT VREDNOTA

Atelier van Lieshout; :

Kaj je realnost in kaj navidezna resniènost

V povezavi z osebnim raèunalnikom so novi mediji zabrisaliloènico med predstavo (navidezno resniènostjo), fikcijo(fantastiko) in resniènostjo elementov "resniènega" �ivljenja.(Lehmann, 2001: 2) S potopom v navidezno resniènost, tapostane naša realnost. Prehodi iz resniènega v svet navidezneresniènosti in nazaj, postajajo vedno mehkejši. Sedeè na stolusmo vpeti v navidezni svet, potujemo po mre�i, namesto da bipotovali fizièno po zemeljski obli. Sveta zaradi (namišljenih)podob, ki so posledica svetovnega spleta in potovanja po njem, kiza nas postaja resnica, ne vidimo veè. Hkrati si pred takšnimila�mi zatiskamo oèi. (ibidem: 2) Takšno stanje nas sili v vednomoènejši talent zaznavanja, loèevanja in stalnega spraševanja oresniènosti in konstruktih. Tematski naslov "Konstruktionen vonWelt" gre razumeti kot svet konstruktov oziroma konstruktesveta, neresnièno, v glavi rojeno predstavo o svetu, za kateregamislimo, da je resnièen.

Prelom s tradicionalnim mestom dru�enja

Dvajseto stoletje pomeni tudi prelom s tradicionalnim mestomdru�enja. Vse manj je zbiranja na trgu pod lipo ob vaški cerkvici,kavarni za vogalom. Manj je zbiranja domaèih za mizo ob obedu,obredu v kmeèki hiši izpod bogkovega kota.

Globalizacijavodi tudi do osiromašenja bivališèa kot duhovne vrednote, kjerposlej vsakdo �ivi bolj ali manj sam zase. (Trelcat, 2000: 109)Bivališèe postaja samozadosten prostor posameznika, ki se jeizoliral od okolja. Vedno dostopen mobilni telefon postajapomembnejši od mesta domovanja, digitalno pomenkovanjepreko raèunalnika (internet, domaèa stran, elektronska pošta)pomembnejše od sreèevanja v bifeju, kavarnici na koncu ulice.(Lehmann, 2001: 2)

kabina kot bivališèeUmetniški artefakti kot pokazatelj umika posameznika iz okolja inzapiranje v svoj lastni svet, kot karikarura resniènosti. �al vresnici poznamo majhna, z loputo (vratmi) zapahnjena, od okoljain �ivljenja loèena bivališèa posameznikov pod zemljo, vpodroèjih bolj ali manj opušèenih tirov njujorške podzemske�eleznice, v katerih prebivalci praktièno v popolni osami in temipre�ivijo tudi po veè let.

/Bogkov kot je leumaterializirana oblika vrednote vernega èloveka/

Slika 1: Peter Marolt: S trebuhom za kruhom, 2001

Slika 2, 3: Atelier van Lieshout: Umetniški objekt še najbolj spominja namesoreznico, ki naj (dokonèno) preoblikuje èloveka. (vir: L'Architectured'aujourd'hui 328)

Sveto in/ali profano

Nagovor prostora

Po mnenju Tworuschke (2000: 60) so za razliko od muzejev,gledališè, koncertnih dvoran, cirkuških šotorov, sveti prostoritempelj, cerkev, sinagoga, mošeja,… Svete prostore, oziromasvete kraje loèi na "prostore razodetja", "do�ivljajske prostore","kultne prostore", "prostore sreèevanja", "prostore prehajanja"(stièišèa nebes in zemlje). Drugaèen pogled na svetost prostorapredstavlja gledanje predstavnikov Evangelièanske akademije izTutzing-a. Ti so skupaj z galerijo iz Muenchna pripravili posvet znaslovom: Sveti prostori: fenomeni in aspekti, kjer je na kratkoomenjeno, da svetost lahko seva tudi v profanih zgradbah kot sotovarne, muzeji, galerije, kinodvorane ali kiberprostori

Sveto torej ni le sakralno. Ni nujno, da je sinonim zabo�je, stvar je lahko sveta sama po sebi. (Hribar, 1990:predgovor) Ljudje sveto obièajno izenaèujemo z bogom. Svetiprostor zato za veèino predstavljata tempelj in cerkev. (ibidem:392) Po njegovem mnenju se sveto kot sveto izlušèi šele, ko vumetnosti za Religijo (Bogom) odpade še Ideologija (Ideja).(ibidem: 335)

Prostor in "svetišèe"

Pokrajina je najprvobitnejši prostor èloveka. Je prostorèlovekove prostosti (svobode) in zatorej v sebi nosi atributsvetega. Pokrajino kot dom èlovekove prostosti bi lahkoobravnavali kot svetišèe, kot izjemno vrednoto. Svetišèe pa jeprostor svetega. (Hribar, 1990: 392)

Brezar (1999b: 120) piše, da so kraji sveti zaradi svojeizjemnosti. To so lahko grièi kot prostor bli�e bogovom, peèine,votline, osamljena drevesa, ki vzniknejo sredi golièave, mesta,kjer na dan privre voda, prizorišèa kozmiènih pojavov. Kraji solahko "sveti" zaradi dogodkov, ki so se tam zgodili. Tepredstavljajo èude�i, muèeniške smrti, prikazovanja. Isti so lahkosveti zaradi svetega izroèila. Drugi kraji so bili nekdaj izbrani zamesto sakralne arhitekture zaradi svojega pomenskega prese�ka.Sem spadajo osrednji polo�aji v naseljih na osrednjih trgih, nakri�išèih glavnih poti. (ibidem: 120) Razen v primerih, ko jerecimo gotska katedrala nastala na mestu nekdanjega (podrtega)poganskega svetišèa, te�ko govorimo o svetosti kraja, bolje bibilo govoriti o logiènosti postavitve v središèni polo�aj naselja

Kot meditativne prostore (v najširšem smislu) je mogoèepoimenovati tudi nekatere profane, neposveèene prostore. Vokviru domovanja bi bilo vredno razmisliti tudi o "nišah"namenjenih premišljevanju, osmislitvi �ivljenja, meditaciji alimolitvi.

Sveto lahko razumemo kot pojem, ki je povezan z nagovoromprostora. Lahko ga razumemo kot najboljše v umetnosti in bi galahko poimenovali esenca umetnosti. Razumeti ga je moè širše,ne le v konfesionalnem smislu. (Cerkveni) prostor je lahko

. /Platnicerevije Kunst und Kirche 1/2001, s tematskim naslovom"Konstruktionen von Welt", vsebujejo vabilo na posvet, ki ga jeaprila lanskega leta "Galerie an der Finkenstraße" v Muenchnuorganizirala v sodelovanju z Evangelièansko akademijo izTutzing-a/

. /Stem cerkev postane izhodišèe in te�išèe naselja, orientacijskatoèka v njem. Omenjene atribute je cerkvena stavba vModernizmu izgubila/

prostor, ki ne potrebuje zunanje manifestacije. To je prostornamenjen meditaciji, razmišljanju o sebi in o Bogu. Takšnipoduhovljeni prostori, tudi takšni, ki jih oblikuje Tadao Ando, sonašim vernikom in veri, ki je zrasla iz baroènega okolja, tuji.(Brezar, 1999a: 97) Meditativni prostori pa so lahko tudi"podaljšek" domovanja. Najpomembnejše za oblikovanjesvetega prostora je iskanje intimnega, zasebnega, duhovnega.

Sveto je po svojem izvoru in pomenu besede povezano tudi sprepoznavnostjo. Glede na to, da pomeni loèeno, ga lahkorazumemo kot razloèek, tisto kar se loèi od navadnega,posvetnega. Prepoznavnost v mno�ici pa pomeni identiteto.Identiteto gre razumeti tudi v kontekstu absolutne identitete kotedinstveno, kot individualno identiteto, ki je izrazito loèevalnegaznaèaja.

Sveto kot razloèek

Individualnost gre razumeti tudi v kontekstu razumevanjasvetega posameznika, enkratnost (Absolutno, absolutnoidentiteto), ki se izkazuje kot skrivnost, razumu neumljivo. Kotrelativna identiteta se izkazuje v svoji prepoznavnosti kot izvzetoiz vsakdanjika, hkrati pa kot neloèljiva esenca naroda, njegovekulture, institucionalnega in geografskega okvira. Identiteta je vdirektni povezavi z vrednotami naroda. Vrednost naroda je vnjegovem duhovnem potencialu.

Veèina relativno identiteto svetega znotraj svetnega prepozna kotBo�je, svetost stvari po Bogu, kot sakralno. Kot najboljše, lahkoga razumemo tudi kot Absolutno, se skriva v umetnosti, vsegmentih vsakdanjega �ivljenja, kot sveto prizorišèe sveta, svetakot prebivališèa èloveka.

Dom lahko razumemo tudi kot vrednoto. Vsako bivališèe namreèše ne predstavlja doma. Dom vsebuje moèan motivacijskielement, duhovno kvaliteto. Kot zatoèišèe duha ga je moèrazumeti kot izolacijo od okolja in iz njega izvirajoèih moteèihelementov. (hrupa, nevarnosti) Nagonska te�nja po varnosti jenamreè ena najmoènejših motivacij pri èloveku. Dom nosi v sebiesenco de�ele iz katere izhaja. (Marolt, 2000: 245.) Predstavljaprostor, ki se smatra za resnièno osebnega. Vedno nekomupripada. Po njem lahko prepoznamo stanovalce, saj predstavljazrcalo, ki ka�e notranji svet èloveka. (Hill, 1998: 14)

Domovanje je "sveto", kadar predstavlja vrednoto s katero seposameznik in dru�ina identificirata in h kateri si prizadevata."Sveto" je zaradi duhovne vrednosti, ki jo ima za svojeprebivalce. Ker za modernega èloveka svetosti ni veè, se èlovektudi v lastnem domu poèuti kot bi bil zdoma. (Hribar, 1990: 392)Šele ko bo sodobni dom ponovno postal vrednota, se bo lahkoponovno izgradil odnos do svetega in do svetosti prostora, s tempa tudi do posveèenega prostora.

Veè steklenih površin, a hkratno omogoèanje zasebnosti z delnimzastrtjem teh površin glede na �elje in potrebe uporabnikov,predstavlja izziv za sodobno oblikovanje bivališè èlovekovegaduha.

Nova izhodišèa v razumevanju svetega

Svetost doma

Peter Marolt

38

SVETO KOT VREDNOTA

Zakljuèki

Svetost lahko seva tudi v profanih zgradbah. Sveto, ki naj slu�i zazgled, lahko razumemo kot pojem, ki je povezan z nagovoromprostora. Lahko ga razumemo kot najboljše v umetnosti in bi galahko poimenovali esenca umetnosti. Razumeti ga je moè širše,ne le v konfesionalnem smislu. Izkazuje se v svojiprepoznavnosti kot izvzeto iz vsakdanjika, hkrati pa kotneloèljiva esenca naroda, njegove kulture, institucionalnega ingeografskega okvira. Zamenjava vrednot pomeni drugaènorazumevanje svetosti, v nekaterih primerih lahko pomeni tudiizgubo segmentov svetega. Šele ko se bo odnos do svetegaponovno izgradil, se bo lahko izgradil odnos do (nove)arhitekture, s tem pa tudi do cerkvene arhitekture.

Duhovni razvoj daje smisel èlovekovi eksistenci in �ivljenju.Zaradi mo�ne odvisnosti od namišljenega sveta, ki nam ga ponujatehnološki razvoj, je mogoèe, da bo potem, ko si bo lahko vsakdoustvaril svet "po svoji podobi", upadla tudi duhovnost, saj èlovekiz razloga, ko veèino stvari namesto njega lahko opravi nekdodrug, oziroma nekaj drugega - tehnologija, kar naenkrat ni veè del(resniènega) sveta. Potrebno bi se bilo vrniti k merilu èloveka, knjegovim duhovnim razse�nostim. Samozadosten prostorposameznika je lahko le plod razmisleka ustvarjalcev, umetniškiartefakt, pa tudi svarilo pred resnièno mo�nostjo dokonèneizolacije posameznika.

Sveto ni le loèeno od navadnega, profanega, temveè pojem, ki jepovezan z vrednotami. Sveto lahko enaèimo z vrednoto.Vrednota je sveta. Sveto kot nedotakljivo je tisto, do èesar imamogloboko spoštovanje. Gre za spoštovanje do doloèenihelementov �ivljenja, zaradi èesar se jih tudi posveèuje.

Peter Marolt

39

SVETO KOT VREDNOTA

Univerza v LjubljaniFakulteta za arhitekturo

peter.marolt@arh.uni-lj.si

VIRI

Brezar, V. (1999a)Vloga sakralne arhitekture v arhitekturni stroki. V: Leon Debevec, eds.

. Pozoj, Velenje: 91-8.

Brezar, V. (1999b)Premislek o problemih sakralne arhitekture na slovenskem. V: Leon Debevec,eds. . Pozoj, Velenje: 117-26.

Hill, J. (1998)The IllegalArchitect. Black Dog Publishing, London.

Hribar, T. (1990)Sveta igra sveta: (umetnost v postmoderni dobi). Mladinska knjiga, Ljubljana.

Lehmann, U. (2001)Predgovor. 1/2001: 2-4.

Kocjanèiè, G. (1999)Sveti prostor - prostor simbola. V: Leon Debevec, eds.

. Pozoj, Velenje: 49-60.

Marolt, P. (2000)Domicile as a Shelter of Body and Soul. In:

Abu Dhabi: 239-51.

Musek, J. (1993)Osebnost in vrednote. Educy, Ljubljana.

Rupnik, MI. (1999)Ko sakralna umetnost postane liturgièna. V: Leon Debevec, eds.

. Pozoj, Velenje: 35-47.

Sakrale Räume: Phänomene und Aspekte. Konstruktionen von Welt.: ovitek.

Trelcat, S. (2000)L'intime á l'oeuvre. : 109.

Tworuschka, U. (2000)Was ist ein heiliger ort? 2/2000: 60.

Sakralnaarhitektura v slovenskem prostoru - danes

Sakralna arhitektura v slovenskem prostoru - danes

Konstruktionen von Welt. Kunst und Kirche

Sakralna arhitektura vslovenskem prostoru - danes

Proceedings of the XXVIII IAHSWorld Congress on Housing,

Sakralnaarhitektura v slovenskem prostoru - danes

Kunst undKirche 1/2001

L'Architecture d'aujourd'hui 328

Kunst und Kirche

Martina Zbašnik-Senegaènik, Janez Kresal

40

Fasadni ovoj je obièajno vertikalna površina, ki omejuje volumen objekta.Sestava fasadnega plašèa je zgodovinsko gledano do�ivela tri konceptualnepreobrazbe – od masivne enovite stene preko skeletne zgradbe z nenosilno stenodo današnje steklene opne, ki obdaja zgradbo. Uporaba stekla kotkonstrukcijskega gradiva za izvedbo fasad je posledica razvoja aluminija instekla, ki je v zadnjih treh desetletjih pripeljal do razmaha gradnje viseèih fasad.Uvedba prekinjenega toplotnega mostu v aluminijastem profilu ter pojavkaljenih stekel, lepljenih steklenih plošè, sestavljenih veèslojnih steklenih plošè,vgradnje fotovoltaiènih elementov v steklene plošèe itd. ter pojav novihtehnologij gradnje veèslojnih fasadnih sten omogoèa izvedbo popolnomaprosojne fasadne stene, ki v celoti izpolnjuje tako statiène kot gradbeno-fizikalne zahteve [Schittich, 1998].

povzetek

2oo2 / 1 ARPREZRAÈEVANA PROSOJNA FASADA prejeto 30.5.2002

fasada, steklena fasada, prezraèevana fasada, prosojna fasada

kljuène besede:

NEDELJEN MEDSTEKELNI PROSTOR

Fasada z dvema lupinama

Pri temu sistemu dvoslojnih fasad zunanja zasteklitev prekrivaveè eta�, ne da bi bil medstekelni prostor razdeljen z eta�nimikonstrukcijami. Ta fasadni sistem ima nekaj neugodnihfunkcionalnih lastnosti s stališèa zvoène zašèite, po�arne varnostiin termiènih lastnosti [Oesterle, 1999], [Compagno, 1999] :

- zvok se lahko neovirano razširi po medstekelnem prostoru, karprivede do zvoènih obremenitev prostorov, ki mejijo nanj;

- ogenj in dim se lahko podobno kot zvok neovirano razširita vmedstekelni prostor in od tu v notranje prostore;

- pri veèeta�nih zgradbah lahko pride do zelo velikihtemperaturnih razlik v medstekelnem prostoru. V poletnihmesecih prihaja ob pomanjkljivem pretoku zraka tudi do veèjihobremenitev zgornjih prostorov z vroèim zrakom. To se rešujez nadzorovanim dovodom in odvodom zraka skoziprezraèevalne odprtine na podno�ju in vrhu fasade.

Èeprav imajo fasadni sistemi z nedeljenim medstekelnimprostorom podobne lastnosti, se razlikujejo po konstrukciji,oblikovanju in mo�nosti uporabe medstekelnega prostora.Najbolj znane rešitve tega principa so: fasada z dvema lupinama,steklen atrij, hiša v hiši [Lang, 1998].

Pri tem tipu je fasada zgradbe (v celoti ali le delno zastekljena)prekrita s še eno stekleno fasado, nastali medprostor pa nirazdeljen niti po horizontali niti po vertikali. Globina vmesnegaprostora se praviloma doloèi glede na vrsto in velikost sistemasonène zašèite ter drugih funkcionalnih zahtev (npr. vzdr�evanjein èišèenje fasade). Normalno je razdalja med obema stenamamed 50 in 70 cm.

Stekleni atrijTa fasadni sistem je obièajno v jedru zgradbe. Èe je ta prostor navrhu zastekljen, nastane steklen atrij, ki lahko slu�i razliènimnamenom. Zaradi solarnih pribitkov in transmisijskih izgubzgradbe je v tem prostoru vse leto povišana temperatura zraka vprimerjavi z zunanjo temperaturo, kar po eni strani razširjamo�nost uporabe prostora (npr. zimski vrt, poveèanje kisika invlage v prostoru, zmanjšanje škodljivih snovi), po drugi strani pazmanjšuje gradbeno-fizikalne zahteve na sosednjih fasadnih delih(manjše temperaturne razlike, manjše gibanje zraka na stièišèu nanotranji fasadi - manjše obremenitve za notranjo fasadno stenoatrija).

Slika 1: Fasada z dvema (steklenima)lupinama

Slika 2: Fasada z dvema lupinama - IMP,Ljubljana, Dunajska cesta – steklena lupina

pred masivnim zidom z okenskimiodprtinami

[Schüco, Alukönigstahl]

Hiša v hišiPri tem sistemu steklena opna popolnoma obdaja zgradbo.Medprostor, ki nastane med zgradbo in steklenim ovojem, se podvplivom sonène enegije segreje in doprinaša k poveèanjutemperature znotraj le�eèih prostorov, hkrati pa se zmanjšajoizgube zaradi prezraèevanja in transmisije.Zrak lahko (podobno kot pri vseh ostalih sistemih z nedeljenimmedstekelnim prostorom) znotraj ovoja prosto kro�i, s èimerzaradi internega pretoka zraka tudi manj osonèena podroèjadose�ejo višje temperature v primerjavi z zunanjim zrakom.

Martina Zbašnik-Senegaènik, Janez Kresal

41

PREZRAÈEVANA PROSOJNA FASADA

Z razdelitvijo fasadnega vmesnega prostora se izognemopredvsem funkcionalnim slabostim prej obravnavanih fasad kotsta zvoèna zašèita in po�arna varnost. Medstekelni prostor jerazdeljen z vertikalnimi ali horizontalnimi elementi. Glede naloèilne elemente loèimo koridorsko, jaškasto, škatlasto inveènadstropno fasado [Lang, 1998], [Oesterle, 1998].

Medstekelni prostor je razdeljen s horizontalnimi eta�nimikonstrukcijami. Pri tem nastane pohodni koridor, ki je v vsakemnadstropju ali pa povezuje veè nadstropij (v tem primeru jepotrebno paziti na pregrevanje, po�arno varnost in zvoènozašèito).Zrak se praviloma dovaja v spodnjem delu koridorskega prostora,odvaja pa na vrhu. Pri namestitvi prezraèevalnih odprtin jepotrebno izkljuèiti mešanje dovodnega in odvodnega zraka meddvema koridorjema. Dovodne in odvodne lopute morajo zatoimeti zadosten vertikalni razmak.

Koridorske fasade so zaradi vmesne èlenitve dra�je, vendar se stem odpravi vrsta gradbeno fizikalnih problemov (boljša po�arnavarnost, manjši prenos zvoka, manjši vroèinski zastoj v zgornjemdelu fasade). S stališèa tehnike prezraèevanja je tovrstna fasadazelo uspešna, slabost pa je v prenosu zvoka med prostori v istieta�i.

DELJEN MEDSTEKELNI PROSTOR

Koridorska fasada

Slika 3: Stekleni atrij

Slika 4: Bavarski dvor – stekleni atrij; 3D model, [Schüco, Alukönigstahl]

Slika 6: Vhodni del Pediatrije,Ljubljana – hiša v hiši; 3D model,[Schüco, Alukönigstahl]

Slika 7: Koridorska fasada

Slika 8: Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana - koridorska fasada,[Schüco, Alukönigstahl]

Slika 5: Hiša v hiši

Škatlasta fasadaPri škatlastih fasadah je medstekleni prostor razdeljen ponadstropjih, hkrati pa ima tudi vertikalne èlenitve. Podobno kottradicionalna škatlasta okna predstavlja tudi tu vsak fasadni èlensamostojno celoto, ki nima zveze s sosednjim elementom. Vsakataka fasadna enota ima svoje dovodne in odvodne odprtine.Mešanje dovodnega in odvodnega zraka se prepreèuje zdiagonalno zamaknjenimi prezraèevalnimi odprtinami.Ta fasada ima boljše po�arno-varnostne lastnosti in boljšozvoèno zašèito, kot ostali fasadni sistemi. Pozicija vertikalnih inhorizontalnih loèilnih elementov je praviloma doloèena z zadajle�eèim prostorom in njegovim uporabnikom. V nasprotju zjaškasto fasado pa je pretok zraka v fasadnem vmesnem prostoruzaradi majhnega termiènega vzgona zelo omejen, zato morajobiti prezraèevalne odprtine zadosti velike, sicer pride dopregrevanja.Škatlasta fasada je primerna pri zgradbah z velikimi odprtinamiin takrat, ko se zahteva izredno dobro zvoèno izolacijo medprostori.

Jaškasta fasadaPri tej fasadi je medstekelni prostor razdeljen z vertikalnimiloèilnimi elementi. Nastane vertikalni jašek z uèinkom dimnika,ki se kombinira s škatlastimi okni. Ob vertikalnih jaških so vvsakem nadstropju na obeh straneh škatlasta okna. Ta seprezraèujejo s pomoèjo prezraèevalnih loput iz vertikalnegajaška. Zaradi dimniškega delovanja se zrak iz škatlastega oknaizsesa v vertikalni jašek in od tu gre na prosto. Èe naravnovzgonsko delovanje ne zadošèa, se zrak mehansko srka prekovertikalnega jaška. Jaškaste fasade zahtevajo manj odprtin nafasadi, ker je prezraèevanje moènejše zaradi velikega vzgonazraka v jašku. Zaradi tega ima fasada boljšo zvoèno zašèito protizunanjemu hrupu. Višina dimnika je v praksi omejena (doloèenoje razmerje med svetlim presekom in višino dimnika), zato je tanaèin primeren predvsem za ni�je zgradbe.Vertikalna razdelitev se izvede glede na okenske ali prostorskeosi. Jaškasta fasada je primerna pri zgradbah z majhnimiokenskimi odprtinami in pri zahtevi po visoki zvoèni izoliranostimed prostori.

Martina Zbašnik-Senegaènik, Janez Kresal

42

PREZRAÈEVANA PROSOJNA FASADA

Slika 9: Škatlasta fasada

Slika 10: Astra, Ljubljana – škatlasta fasada [Schüco, Alukönigstahl]

Slika 11: Jaškasta fasada

Slika 12: Model jaškaste vzorène fasade za nebotiènik, Düsseldorf [Oesterle,1998]

Veènadstropna fasadaMedstekelni prostor je skupen za veè prostorov in sicer tako vhorizontalni, kot vertikalni smeri.Za prezraèevanje in odzraèevanje medstekelnega prostora slu�ijozelo prepišne odprtine v bli�ini tal in strehe. Med kurilno sezonoje medstekelni prostor spodaj in zgoraj zaprt, da se pribiteksonène energije s pomoèjo efekta zimskega vrta èimbolj izkoristi.Prostori se praviloma prezraèujejo in odzraèujejo mehansko, prièemer medstekelni prostor slu�i kot skupni zraèni kanal.Veènadstropna fasada je primerna predvsem pri zelo visokistopnji zunanjega hrupa, kadar se lahko odpovemo mehanskemuprezraèevanju ali �elimo stekleno fasado brez odprtin. Sicer jetako kot pri koridorskih fasadah potrebno paziti na prenos zvokapo fasadi.

Martina Zbašnik-Senegaènik, Janez Kresal

43

PREZRAÈEVANA PROSOJNA FASADA

SKLEP

VIRI

Prezraèevane prosojne fasade so poseben tip steklenih fasad, kiimajo med zunanjo in notranjo fasadno opno fasadni vmesniprostor veèjih dimezij, kjer se sistem prezraèuje. V fasadnemvmesnem prostoru mora biti namešèena sonèna zašèita, kinotranji prostor šèiti pred poletnim pregrevanjem. Zrak vfasadnem vmesnem prostoru se zaradi termike dviguje in izhajaskozi odvodne odprtine, hkrati pride do vsrkavanja hladnegazraka iz okolice. Prostori, ki mejijo na fasadni vmesni prostor, sepraviloma prezraèujejo mehansko skozi odprtine v notranjifasadni steni. Pri snovanju prezraèevanih prosojnih fasad jekljuènega pomena upoštevanje zvoènih, po�arno-varnostnih intermiènih zahtev objekta. Po fasadnem vmesnem prostoru senamreè širijo zvok, dim in vroè zrak, kar zmanjšuje standardnotranjih prostorov.Prezraèevane prosojne fasade so danes še drage, vendar se razlikav ceni v primerjavi z objekti z neprezraèevanimi prosojnimifasadami, ki potrebujejo za uravnavanje temperature drage inenergetsko potratne klimatske naprave, povrne po nekaj letihobratovanja. Zaradi doloèenih prednosti, ki jih imajo predneprezraèevanimi fasadnimi sistemi, bo uporaba teh sistemovèedalje bolj utemeljena.

Behling, S.; Behling, S.: GLASS KONSTRUKTION UND TECHNOLOGIE INDERARCHITEKTUR, Prestel, München London NewYork, 1999.

Compagno, A.: INTELLIGENTE GLASFASSADEN, 4. razširjena izdaja,Artemis Verlags-AG, Zürich, 1999.

Fotodokumentacija podjetjaAlukönigstahl, Slovenija

Lang, W.: ZUR TIPOLOGIE MEHRSCHALIGER GEBÄUDEHÜLLEN AUSGLAS, Detail 7/1998, 1225-1232.

Oesterle, et al.: DOPPELSCHALIGE FASSADEN, Callwey, München, 1999.

Schittig, Ch. et al.: GLASBAU ATLAS, Birkhäuser Verlag, Basel Boston -Berlin, 1998.

Univerza v LjubljaniFakulteta za arhitekturo

martina.zbasnik@arh.uni-lj.si

Slika 13: Veènadstropna fasada

Slika 14: Victoria Ensemble, Köln – veènadstropna fasada [Oesterle, 1998]

Tadeja Zupanèiè-Strojan

44

V prostoru mestne krajine zavzema voda pomembno vlogo: njen èar izhaja izcelovitega prepleta hidroloških in vseh drugih povezanosti v prostoru mesta. �alsmo v navajenosti zavetja in udobja izgubili neposreden stika s prostorom v svetunarave: ne identificiramo se veè kot del narave, razen v skrajnostih v smisluunièevalcev ali konzervatorjev naravnih elementov. Rezultati takšnegarazmišljanja se odra�ajo v konkretnem prostoru: v neizkorišèenih potencialih, kijih mestu našega kulturnega okolja ponuja prostor vode. V nastajajoèi eko-kulturipa se krepi zavedanje o pomenu kulturne zamisli okolja: so�itja èlovekovegabivanja z naravnimi sistemi. Nove mo�nosti za izboljšanje anonimne mestnekrajine, v razpokah brezdušnih periferij, v pozabljenih, osiromašenih mestnihpredelih, s katerimi se le s te�avo sprijaznimo, lahko najdemo na pol poti: mednaravnim in grajenim, med materialnim in virtualnim, med realnim innamišljenim. Najbolj zanimiva vprašanja se spro�ajo prav na podroèjih, kjer seraznolike vzporedne realnosti èlovekovega bivanja sreèujejo oz. prekrivajo.Prièujoèi razmislek se usmerja k raziskovanju sodobnih oblik integracijeokoljskih in kulturnih parametrov skozi prizmo razmerja med vodo in mestom, dabi lahko o�ivili èar vode v prostoru mesta in z njim obogatili bivanjsko ponudbomesta

povzetek

2oo2 / 1 ARÈAR VODE V PROSTORU MESTA prejeto 30.5.2002

fasada, steklena fasada, prezraèevana fasada, prosojna fasada

kljuène besede:

PREDMET OBRAVNAVE

KLJUÈNE BESEDE

PROBLEMSKO OZADJE

V èlanku sta obravnavana voda in prostor mesta v kompleksnostimedsebojnih razmerij.

Voda, mesto, mestna krajina, vodna krajina, arhitektura vodeWater, city, urban landscape, waterscape (aquascape),aquatecture

V zadnjih stoletjih moderna hidravlika omogoèa napredneprocese nadzora vode, posebno v komunalnih oz. industrijskihokoljih. Na �alost se nekatere spremembe, ob pritiskih pooptimizaciji zgolj omejene serije spremenljivk, vodijo k praksi,ki dolgoroèno spro�a vrsto te�av. Vera v prete�no tehnološkerešitve, z manj pozornosti ekologiji in kulturi, je zmanjšalatrajnostno vrednost vodnih sistemov in povzroèila te�keposledice za naše okolje. Delitev med tehnologijo in kulturo, medgradnjo in oblikovanjem, in viri ter kulturo tako tipièna zamoderno dobo je vodila k razhajanju hidravliène arhitekture,gradbeništva, krajinske ekologije, in estetskega pristopa hkrajinski arhitekturi. Kot posledica so hidravlièni sistemi postalitehnièna sestavina moderne krajine, ki prispeva k anonimnemuširjenju v mestu in pokrajini. Zato je potreben ponoven preudarektesne potezanosti med hidravliko, arhitekturo in krajino, zaèenšiz raziskavami izkustev preteklosti, brez geografskih in èasovnihomejitev.Tako smo navajeni zavetja in udobja, da smo izgubili neposrednistik s prostorom v svetu narave. Pomanjkanje identifikacijeèloveka kot dela narave, razen v skrajnostih v smislu unièevalcaali konzervatorja naravnih elementov, se ka�e v konkretnemprostoru: v neizkorišèenih potencialih, ki jih bivanjskemuprostoru mesta v našem kulturnem okolju ponuja prostor vode

(npr. �upanèièevo sprehajališèe v Novem mestu, ljubljanskaŠpica) in v nemarnem ravnanju s prostorom (ljubljansko Barje).

Na podroèjih arhitekture, urbanistiènega naèrtovanja/oblikovanja in krajinske arhitekture se v zadnjih letih pojavljajoštevilni poizkusi iskanja novih prostorskih izrazov razmerij mednaravnimi in ustvarjenimi danostmi mestnega prostora. Voda koteden osnovnih elementov èlovekovega bivanja predstavljaprivlaèen medij v mestnem oblikovanju. V nastajajoèi eko-kulturi se krepi zavedanje o pomenu kulturne zamisli okolja:so�itja èlovekovega bivanja z naravnimi sistemi.Evropska konvencija o krajini obravnava krajino kot nedeljivoprostorsko kategorijo (M. Simoneti, 2000: 116). Potreba poceloviti obravnavi zadeva tudi mestno krajino. Vloga kultiviranenarave kot veèplastne sestavine mesta je tako v soustvarjanjuurbanih struktur in zadovoljevanju številnih potreb mešèanovkakor tudi v naravovarstvenem pomenu.Sodobna razmišljanja o razmerju med vodo in mestom spro�ajovprašanja o mo�nostih, ki jih ponuja voda ne le kotspodbujevalka kreativnosti arhitektov oz. mestnih oblikovalcev,ampak tudi kot medij za poudarjanje kulturne raznolikosti vglobalizacijskih tokovih. Prièujoèe besedilo se dotika obeh.

Nove mo�nosti za izboljšanje anonimne mestne krajine, vrazpokah brezdušnih periferij, v pozabljenih, osiromašenihmestnih predelih, s katerimi se le s te�avo sprijaznimo, lahkonajdemo s pomoèjo kreativne interpretacije razmerja med vodoin prostorom mesta. Z nagovarjanjem vseh èlovekovih èutil,njegovega duševnega in intelektualnega sveta je mogoèe okrepitimo�nost identifikacije s prostori mesta, ki jim voda daje (ali bijim lahko dajala) poseben peèat.

STANJE V STROKI

HIPOTEZA

DOSE�ENI CILJI, NAMEN IN REZULTATI

METODOLOŠKI OKVIR

METODA

VIDIKI / KRITERIJI

PREDMET/MERILO PREDMETA(-OV) OBRAVNAVE

KONTEKST: ÈASOVNI/PROSTORSKI/KULTURNI

Èlanek je usmerjen k izboljšanju bivalnega okolja skozi prizmorazmerja med vodo in prostorom mestne krajine: k izpostavitipomena in iskanju realnih, sodobnih mo�nosti okrepitverazpoznavnega prepleta naravnih in kulturnih elementovmestnega prostora.Vzpostavitev metodoloških izhodišè za analizo, oceno inusmerjanje razvoja oz. urejanje/oblikovanje prostora v pestremdinamiènem ravnovesju medsebojnih razmerij med vodo inprostorom mesta predstavlja osnovo nadaljnjemu raziskovanju.V konkretnem, slovenskem prostoru prispeva prièujoèirazmislek k poveèanju mednarodne konkurenènosti slovenskihmest z vidika kvalitete bivalnega okolja.

Prièujoèi èlanek se s pomoèjo deskriptivne metode usmerja kraziskovanju sodobnih oblik integracije okoljskih in kulturnihparametrov skozi prizmo razmerja med vodo in mestom. Pregledrazmerij med vodo in prostorom mesta predstavlja osnovo zasodobne, v kulturni prostor vpete arhitekturne in mestno-oblikovalske rešitve, ki so razpoznavni zaradi razmerja medvodo in prostorom mesta.

V prièujoèem èlanku so obravnavana merila mesta kot celote inmerila posameznih delov - do posameznih elementov mestnegaprostora.Voda je obravnavana kot prostor: npr. prostor v vodi, meglica nadreko. Prostor je lahko kot voda: 'fluiden', predstavlja mejo medrazliènimi stvarnostmi… Prostor je doloèen, tudi 'omejen' z vodonpr. z okljukom reke, ali s pomoèjo vodnih zaves, tudi iz snegalahko oblikujemo prostor. Prostor je doloèen oz. oznaèen z vodo(vodni izvir), lahko pa je voda tudi 'locirana' (umetni bazen). Nenazadnje je voda medij: sporoèanja.

Vodo cenijo pravzaprav vse kulture. Vsak zgodovinski ingeografski okvir pomeni svojstven odnos do vznemirljivihmo�nosti, ki jih omogoèa razmerje med prostrom vode inprostorom mesta (Wylson,A., 1986: Rihtar, F., Zupanèiè Strojan,T., 1996). Prelivanje vode v plitkih bazenih Bli�njega vzhoda

Tadeja Zupanèiè-Strojan

45

ÈAR VODE V PROSTORU MESTA

ponuja vizualne, zvoène vtise, pa tudi ohlaja vrtove. Bogatebaroène fontane so nepogrešljiv element mestnih tr�nih in vrtnihureditev. Šuštenje ne�nih španskih vodometov, buèanje rimskihslapov, tiho zrcaljenje v francoskih geometrijskih vodnihploskvah se dopolnjuje z miniaturno 'divjino' Japonske. Sodobneoblike se s pestrostjo tehnološke ponudbe oddaljujejo odtradicionalnega razumevanja vode v doloèenem kulturnemokolju. Zato je toliko pomembnejše iskanje mo�nostihidroloških 'koherenc' v prostoru.

V prostoru mesta ima voda dvojno vlogo:- kot ena izmed naravnih danosti je (pre-)oblikovalka

naselbinske krajine, za specifièno vegetacijo, (zgodovinski)pogoj za naselitev, za specifiène aktivnosti;

- kot naravna prvina, ki postane motiv za oblikovanje grajenihelementov mestnega prostora, pogojuje odzivanje nekaterihgrajenih elementov prisotnosti vode (zazidava obre�ja), innastajanju posebnih arhitekturnih elementov (vodnjaki, 'vodni'paviljoni, mostovi…).

Sisteme, ki jih doloèa ali zaznamuje voda v prostoru mesta, polein povezave, sosledje poti in ciljev; bi lahko oznaèili s pojmomhidroloških 'koherenc' (F. Rihtar, K. Rihtar; 1996: 47). Vpliv naizbor lokacij naselij (fizièna dostopnost, ki omogoèa naravnazajetja ali mo�nosti za preprosta umetna), zadovoljevanjepotrebe po pitni vodi, meteorna voda, pa tudi tista izvenèlovekovega zaznavnega prostora: odplake, podtalna voda….sodijo v celovitost medsebojno povezanih sistemov.Mesto (podroèje mesta, pa tudi prostorske kategorije kot so trg,ulica…) se v razmerju do vode pojavi:- ob vodi: ob morju, reki (na sotoèju, ob delti): rast vzdol� reke;

ne vstopamo v mestno periferijo, ampak neposredno v �arišèaaktivnosti, ko pridemo v pristanišèe…(S. Kostof, 1992: 39-46)

- na vodi/nad njo, npr. nad morjem (mo�na je dvojna mre�akomunikacij, kopna in vodna mesto vode), nad jezerom(podtalnica kot vir pitne vode; barje kot del mestne krajine), patudi nad umetnimi sistemi (odplake…)

- pod/'pod' vodo: najbolj dobesedno v èasu poplav, sicer (npr. na

LEGA/RAZMESTITEV ELEMENTOV MESTNEGAOBLIKOVANJASKOZI PRIZMO RAZMERJAMED VODO IN MESTOM

Slika 1: VODNI IZVIR v razliènih merilih, estetska / praktièna vrednost(Hanover)

Slika 2: VODNI TOK: SLAP / VODNA ZAVESA estetska vrednost (Hanover)

Nizozemskem) pod nivojem vode; v èasu padavin (mokrepovršine ob de�ju, pod sne�no odejo; v ledenem oklepu samojezera, bajerji ali kar mesto kot celota).

Èe usmerimo prouèevalsko optiko s strani vode, lahkoopazujemo tudi njene pojave v mestu: ob mestu, skozi mesto, natrgu, v parku, na vrtu.

Na nivoju mesta lahko v vsebinskem smislu razmerja med vodoin mestom oznaèimo mesto (ali mestni predel) kot pristaniško,letoviško; kopališko (širše: športno-rekreacijsko), zdraviliško…Voda v svoji uporabni vrednosti omogoèa številne 'vodne'aktivnosti. Zaèasne (obèasne) v smislu prilo�nostnih praznovanj,

potujoèega gledališèa; ali v odvisnosti od agregatnega stanjavode (drsanje, sankanje, plavanje, èolnarjenje); pa tudi trajne:doloèa prostor za igro, razvedrilo, poèitek. Za ljudi vseh starosti(npr. promenada, trgovska ulica ob reki; kavarne ob vodi).Omogoèa pribli�evanje obema poloma: aktivnemu, �ivahnemuin, po drugi strani, mirnemu, spokojnemu. Kot atraktivno okolje -spodbuda èlovekovi ustvarjalnosti, za zabavo in kot prostorpoèitka za razmislek.Oba pola preverimo v primeru vodnjakov s prevladujoèopraktièno - in vodometov z estetsko, psihološko funkcijo: (F.Rihtar, T. Zupanèiè Strojan, 1996)Praktièna funkcija: vodnjaki:- vodni izviri pitna voda - pitje, umivanje, pranje, obredna

vloga,- rezervoarji Istra, Kras oblikovani oskrba z vodo, statusna

vloga,- hidranti zassilni vodnjaki, namenjeni gašenju za pešce brez

pomena,- tehnološki vodnjaki ekološka funkcija èišèenja in hlajenja,- plitki bazeni otroška igra,- druge oblike- posedanje….Estetska, psihološka funkcija: vodometi v parkih, na veèjihtrgih, v atrijih in na vrtovih:- vodometi poudarjena vertikalnost ponazarjajo vodne izvire -

voda postaja prostorski objekt v optiènih vodnih igrah (posebejv kombinaciji s svetlobo se iskri in pleše s sencami lahkotnadinamiènost, akustièni element: �uborenje, šumenje vkombinaciji s skulpturo in arhitekturo (historièni objekti) sevoda podreja monumentalnosti celote - estetsko-skulpturalnavloga (Robbov vodnjak),

DEJAVNOSTI/FUNKCIJE

- vodne zavese ponazarjajo vodni tok oz. slapove - skledaste,terasaste oblike. Šumenje, buèanje skupaj z vizualnimi uèinkidinamièno, dramatièno vzdušje - voda ka�e naravno moè.

- plitki bazeni uèinkoviti v senci ali stemnim dnom (ponoèi…),ko zrcalijo arhitketuro statièni, mirni obraz vode…

- kombinacije: vodni kolobarji z odboji, ki jih na mirni vodipovzroèa tekoèa, oblikujejo miniaturne vodne poti in cilje terpovezujejo notranji in zunanji prostor.

Kot voda oblikuje raznolike krajinske oblike, kipredstavljajo znaèilnosti doloèenega kulturnega okolja in tudizaznamujejo razumevanje vode v doloèenem kulturnem okolju.

Voda zavzema razliène oblike tudi v razliènih (agregatnih)stanjih: bodisi v odvisnosti od (letnih, dnevnih: sneg, led)èasovnih obdobij ali stopnje èlovekovih posegov (vodna para).Po drugi strani pa je voda lahko tudi 'ukroèena': njena oblika jeodvisna od omejitev, ki doloèajo 'njen' prostor.Vodni elementdoloèa/zaznamuje/oblikuje: prostor vode, mestnoobalo/obre�je/reèni breg. Zahteva specifièni oblikovalskipristop: posebne elemente, ki jih zaznamuje (most povezanostbregov, elementi promenade ob vodi…, razgledišèe reševalca izvode, skakalnica na pla�i). Številne 'grajene' oblike temeljijo nanaravnih, kot so vodni izvir, tok reke (miren, brzice,slapovi…)… Umetnost vode - grajeni elementi mestnegaprostora, ki jih doloèa ali sooblikuje voda se dotika vodnjakov invodometov, od monumentalnih, do umetnih potokov/slapov/brzic, plavalnih bazenov, prostorov za razstave,glasbenih vodnjakov, sporoèilnih, plavajoèih…V prepletu 'naravnih' in grajenih oblik, ob (so-)uporabi sodobnihmedijev/materialov, svetlobnih/zvoènih…uèinkov v razliènihpogojih (dneva), je voda uporabljena tudi kot objekt, medij… vrazliènih oblikah, (agregatnih) stanjih…

nastajajo cele pokrajine vode,oblikovane pokrajine: vrtovi, parki, vodni parki…

Razmislek o izkustvenem, prostorskem pomenu vode odkrivatako njene statiène kot tudi dinamiène kvalitete.

v prostoru pomeni dobro vegetacijo, oboje paodliène pogoje za bivanje.

je bodisi neposreden (dostop, dotik, okušanje) bodisiposreden (vizualni, zvoèni vtisi…). Vizualni stik vkljuèuje tako

OBLIKEnaravna danost

v svojem arhitekturnem kontekstu

Na fluidnih mejahnaravnega in grajenega

POMEN

Prisotnost vode

Stik z vodo

Tadeja Zupanèiè-Strojan

46

ÈAR VODE V PROSTORU MESTA

Slika 3: VODNI TOK: MIRNA VODA, SLEDI REKEestetska / uporabna vrednost (London)

Slika 4: STOJEÈA VODA: MORJE neposredni stik / posredni stik (Istra)

opazovanje vode (v najrazliènejših oblikah, tudi v svetlobnihuèinkih mavrica) kot tudi sebe ali arhitekture v vodi kot v zrcalu.Vode se lahko dotaknemo, obèutimo drugaènost klime, ki jovoda omoogoèa v doloèenem prostoru, preverimo njen okus, se vnjej gibljemo. Poslušamo valove, slapove, kapljanje; našopozornost pritegnejo vonjave, ki jih prinaša veter z morja, ali paiz trohnobe moèvirja. Èe neposredni stik ni mogoè (npr. zaradiglobine reène struge) so mo�ne alternativne rešitve (npr. optiènopribli�evanje prestora reke nivoju uporabnika mestnega prostoraz osvetlitvijo). Èeprav je vrednost vode, vodnih površin,vodnega roba neprecenljiva, stik z vodo ni vedno za�eljen.Turner (T. Turner, 1996: 190) povezuje prostor vode z modro

: miren, hladen in sve�, z vodo vsepovsod in s èutnostjopod površjem. Vodnjaki, valovi in slapovi slednjo osvobajajo.Spomladi lahko voda premore mirnost zaledenelega jezera.Poleti prekipeva njena izpolnitev. Jeseni je lahko nekajvzvišenega, dostojanstvenega. Pozimi pa v èakanju novegapreobrata obljublja novo rast. Modri prostor sicer ni nujnomoker… vendar si mesta ne bi smela privošèiti svojega obstojabrez vidne vode, z mo�nostjo dotakniti se je in plavati v njej.Mnogo umetnih vodnih ureditev v Severni Evropi povzroèajorazoèaranje, ker dostikrat temeljijo na navdihih ju�ne Evrope.Ob razmišljanju o razmerju med vodo in prostorom mesta senujno sooèimo z vprašanjem lokalne Slovenskipregovori o vodi (D. Kunaver, 1997: 115-116) sporoèajotradicionalno 'ekološko' razumevanje vode. V njeni moèi, ki se jene zavedamo ali pa je ne prièakujemo. V potrebi poobvladovanju, po razumnem ravnanju z njo ('Ne kali vode, kjermoraš piti.'). Poudarjajo pomen kvalitete vode. Voda postaja'medij' sporoèanja resnic o razmerjih med ljudmi ('roka rokoumiva'), o smiselnosti nekega ravnavnja ('kot bi vodo v morjezlival'), ki dobi svojo sporoèilno vrednost šele v širšemsporoèilnem kontekstu… Postaja pripovedovalka o naèinu�ivljenja ljudi v konkretnem kulturnem okolju. Vedenje o vpreteklosti storjenem lahko pomaga o�iviti vdoloèenem kulturnem okolju,

v mestnem prostoru izhaja izrazmerja med prostorom vode in prostorom mesta: kot elementanarave v mestnem prostoru oz. mestno-krajinskega prepleta inkot objekt/medij oblikovanja v razliènih oblikah (agregatnih)stanjih.

Mo�nosti, ki jih ponuja voda kot spodbujevalka kreativnostiarhitektov oz. mestnih oblikovalcev in kot medij za poudarjanjekulturne raznolikosti v globalizacijskih tokovih so neizèrpne.Med njimi izstopajo predvsem tiste, ki spodbujajo neposrednostv odnosu do vode in tiste, ki v procesu kreativne reinterpretacije(tradicionalnega) razumevanja razmerja med vodo in prostorommesta v doloèenem kulturnem okolju izhajajo iz iskanjaravnovesja med abstraktnim in konkretnim.Bolj, ko je ureditev preprosta, bolj naravna je, in bolj lahkouèinki vetra in naravne svetlobe soustvarjajo celovit uèinek.Medtem pa najbolj zapletene naprave z umetno obarvanimiluèmi in najrazliènejšimi izumetnièenimi vodnimi vzorci lahkoustvarjajo predstavo, sorodno gledališkemu dogodku.Prièujoèa študija ob izboru konkretnih mestnih okolij preverjakreativni postopek abstrakcije konkretnih, izkustvenih spoznanjo vlogi vode v prostoru mesta in tudi proces konkretizacijeabstraktnih konceptov. To je proces metamorfoze prostorskih

barvo

tradicije.

èar vode

Mnogoterost identitete vode

REZULTATI: SODOBNI PRISTOPI K OBLIKOVANJUMESTNE KRAJINE, KI JO DOLOÈA/ZAZNAMUJEVODA

Tadeja Zupanèiè-Strojan

47

ÈAR VODE V PROSTORU MESTA

elementov in povezav med njimi, ki sledi iskanju ravnovesja medtradicionalno ukoreninjenimi vrednotami in inovativnimi,sve�imi idejami o posegih v prostor (EU 2000/2001:Preoblikovanje krajinskih znaèilnosti Slovenije ob oblikovanjueksperimentalnega 'vodnega parka' v zanemarjenem prostoruljubljanske Špice gl. grafièno predstavitev naloge Voda in mestov prvem delu revijeAR).

Ponovno odkrivanje stika z vodo v vseh oblikah ponuja neièrpenvir idej za obogatitev bivanjske ponudbe mesta. Nove mo�nosti

za izboljšanje anonimne mestne krajine, v razpokah brezdušnihperiferij, v pozabljenih, osiromašenih mestnih predelih, skaterimi se le s te�avo sprijaznimo, lahko najdemo na pol poti:med naravnim in grajenim, med materialnim in virtualnim, medrealnim in namišljenim. Najbolj zanimiva vprašanja se spro�ajoprav na podroèjih, kjer se raznolike vzporedne realnostièlovekovega bivanja sreèujejo oz. prekrivajo.

Rezultati pomenijo v konkretnem, slovenskem prostorupoveèanje mednarodne konkurenènosti slovenskih mest z vidikakvalitete bivalnega okolja. Z iskanjem mo�nosti za o�ivljanjeèara vode prispevajo k uresnièevanju strateških razvojnihusmeritev mestnih obèin v Sloveniji.

DISKUSIJA/ZAKLJUÈKI

SPLOŠNI

SPECIFIÈNI

VIRI

Ito, Mivako: Aquascape, Water in Japanese Landscape Architecture (Tokyo:ProcessArchitecture, 1990).

Kostof, Spiro: The CityAssembled, The Elements of Urban Fork Through History(London: Thames and Hudson, 1992).

Kunaver, Dušica (ur.): Èar vode v slovenskem ljudskem izroèilu (Ljubljana:samozal., 1997).

Marsh, William M.: Landscape Planning: Environmental Applications (NewYork, Chichester, Weinheim, Brisbane, Singapore, Toronto: Wiley,1997).

Simoneti, Maja: 7. Konferenca Društva krajinskih arhitektov Slovenija, Narava vmestu, Urbani izziv 2/00, str. 116-117.

Rihtar, France, Rihtar, Katja: Koherence v prostoru (Ljubljana: Fakulteta zaarhitekturo, 1996).

Rihtar, France, Zupanèiè Strojan, Tadeja: Prostor mesta (Ljubljana: Fakulteta zaarhitekturo, 1996).

Univerza v LjubljaniFakulteta za arhitekturo

tadeja.zupancic@arh.uni-lj.si

Slika 5: STOJEÈA VODA: (umetno) jezero / odsevi (Valencia)

2oo2 / 1 ARVladimir Brezar

48

Cutting stone from a rocky hill to build a settlement

Primitive shelter, made of natural materials

Night view from train in Holland

Streetscape in TunisThe drinking water circle

The layout circle

The vicious circle or evolutionary helix

Vladimir Brezar

49

Evolucija je navadno mišljena kot nekaj, kar vodi k višjemukvalitetnemu nivoju. Izra�a se s stalnimi spremembami,razvojem in izboljšavami. Na podroèju stanovanjske gradnje stadefinirani dve skupini elementov: eni so stalni, drugi pa sopodvr�eni spremembam v èasu. Na podlagi diskusije v tejraziskavi je mogoèe izvleèi preprost zakljuèek: vse osnovneèlovekove potrebe ostajajo v zgodovini enake, spreminjajo pa senaèini njihovega zadovoljevanja. Štirje odloèilni faktorji, kivplivajo na stanovanjsko gradnjo, so podrobneje obravnavani:okolje, dr�ava, kultura in tehnologija.

povzetek summaryEvolution is supposed to lead to some presumed future state ofhigher quality. It is implemented by constant change, develop-ment and improvement. In the field of housing two kinds ofelements are to be defined.' those which are constant and otherswhich are due to change in time. A simple statement can bederived from the discussion that is dealt with in the paper: allbasic human needs sustain during the history; what is beingchanged is the way how they are fulfilled. The four decisivefactors to shape the housing are pointed out: environment,government, culture and technology.

dose�eni cilji, namen in rezultati aims achieved, intentions and resultsRaziskava s kritiène distance opozarja na dejstvo, da kljubsodobni moderni in modni pojavnosti novih oblik stanovanjskegradnje osnovne èlovekove fiziološke in psihološke potrebe pokvalitetnem bivalnem okolju ostajao vedno iste. Rezultati so bilipredstavljeni kot uvodno predavanje na 29. kongresu IAHSmaja 2001 v Ljubljana.

2oo2 / 1AR

kljuène besede

evolucija, stanovanjska gradnja, okolje, dr�ava, kultura,tehnologija

STALNO IN SPREMENLJIVO V STANOVANJSKIARHITEKTURI

THE CONSTANT AND CHANGEABLE IN HOUSINGARCHITECTURE

problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomen

Raziskava se vkljuèuje v narašèanje strokovne zavesti o potrebipo odmiku od tehnološko ter ekonomsko uèinkovitih sistemov vmno�ièni stanovanjski gradnji k humanejšim in sonaravnimoblikam bivalnega okolja.

By using a crytical distance the paper points out that in spite ofnew modern or fashionable forms in housing the basic physiolog-ical and psycological human needs for good living environmentremain the same all the time. The results have been presented at

29 IAHS congress in May 2001 in Ljubjana as a keynote speech.th

problematics, topic placementand significance in architecture

The research can be considered as a part of increasing profes-sional consciousness about the need to abandon technologicallyand economically efficient systems in mass housing in favor ofmore humane living environment in accord with nature.

raziskava, research

key words

evolution, housing, environment, culture, government, technol-ogy

2oo2 / 1 ARPeter Fister

50

rektorjeva soba, v 1. nadstropju De�elnega dvorca v letu 2002

protokolarno stopnišèe osrednjega univerzitetnega poslopja

2oo2 / 1AR Peter Fister

51

Povzetek Raziskava Korpus slovenske arhitekture jenadaljevanje dolgoroène naloge s ciljem ustvariti temeljno bazopodatkov o vseh tistih arhitekturnih dose�kih v preteklostio insedanjosti, ki so in ki bodo ustvarjali identiteto slovenskegaprostora kot dela Evrope. Obenem z osnovno nalogodokumentiranja s z vrsto raziskovalnih tem, ustvarja tudiizhodišèa za ohranitev, nadgradnjo in ustrezno ovrednotenjecelovite stavbne ali naselbinske dedišèine ter vzgaja novegeneracije arhitekto, saj letno v raziskavah sodeluzje najmanj250 slušeteljev in mentorjev.V letu 2001 je bilo obdelanih in arhiviranih nad 180 stavb in 35naselij, posebna pozornost je bila posveèena nekaterimarhitekturnim spomenikom (dokonèanje študije za De�elnivdorec - Univerzo v Ljubljani, grašèina v Smledniku, dvorecRavno Polje itd.) Veèje raziskave so bile usmerjene v naselja(dokonèanje pilotnega naèrta prenove za jedro Škofje Loke, zaŠtanjel, zaèetek izdelave naèrta prenove vasi Kapele ob Sotliitd.) ter v manjše regije (Kozjanski park, tipološka študija»bovške hiše« itd.). Na novo je bilo urejeno arhivsko gradivo.

povzetek summaryThe Slovene-Architecture-Corpus research is the continuation ofa long-term assignment aiming at the compilation of a coredatabase encompassing those past and present architecturalachievements that have been and will be shaping the identity ofthe Slovene space in the European context. The principalassignment, i.e. that of documentation, complements well with aseries of research topics, thus setting the starting points for thepreservation, elaboration and evaluation of the architecturalheritage, as well as, through a yearly co-operation of at least 250students and their mentors, educating new generations ofarchitects.In 2001, 180 buildings and 35 hamlets were analysed andarchived, with special attention being dedicated to architecturalmonuments, such as the mansion housing the University ofLjubljana, the Smlednik castle and the Ravno Polje mansion.Research was conducted both on hamlets, aiming at the termina-tion of the pilot plans for the renovation of the Škofja Loka towncentre and Štanjel and at the elaboration of the renovation plan ofthe village of Kapela ob Sotli, as well as on smaller regions, suchas the Kozjanski park national park and the typological study ofthe Bovec house. Thus, the archive materials have been rear-ranged.

dose�eni cilji, namen in rezultati aims achieved, intentions and resultsOsnovni cilji so bili dose�eni, saj je bilo delovanje arhiva z novoprostorsko ureditvijo izboljšano, obenem pa se je konèno zaèelopodatke vnašati tudi v raèunalniški medij. Kot poseben dose�ekje med rezultati potrebno omeniti uporabo dosedanjih rezultatovraziskave za izdelavo posebnega segmenta Prostorskega planaSlovenije, ki bo objavljen kot samostojna publikacija (Celostnovarstvo stavbnih in naselbinskih vrednot v prostorskemrazvoju).

kljuène besede

stavbna in naselbinska dedišèina, varstvo, prenova,dokumentacija

KORPUS SLOVENSKE ARHITEKTURE 200I

problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomen

Osnovni problem nastaja zaradi pomanjkanja sredstev, ki naj biomogoèila širšemu krogu raziskovalcev dostop do gradiva.Posredna ali neposredna uporaba rezultatov raziskave (zaposamezne objekte, naselja, širše prostorske enote) jevsakodnevna praksa. Izkazalo se je, da podobni arhivi, ki jihhranijo zlasti zavodi za varstvo kulturne dedišèine, obsegajo lemajhen del slovenske arhitekturne dedišèine in da zato postajajorezultati raziskave vse bolj pomembni tudi v okviru drugihstrok. Nadaljevanje je zato nujno.

The main aims have been achieved by improving the functioningof the archive with a new space arrangement and by enabling thedata insertion in the computers. Among special achievements, theimplementation of the results in the elaboration of the SloveneSpace Plan needs to be mentioned.

problematics, topic placementand significance in architecture

The fundamental problem lies in the lack of resources whichwould enable access to the archive to a larger number ofresearchers. The application of the results achieved by theresearch, whether it applies to individual buildings, hamlets orlarger areas, can be seen in everyday architectural practice. Assimilar archives, especially the ones preserved by institutionsresponsible for the protection of cultural heritage, comprise onlya small portion of the Slovene architectural heritage, the resultshave been acquiring their significance not only in architecturebut also in other branches of knowledge.

key words

architectural heritage, protection, renovation, documentation

raziskava, research

THE 2001 SLOVENE ARCHITECTURE CORPUS

2oo2 / 1 ARBorut Juvanec

52

Koruznjak, SLOVENIA

2

2

1

Espiqueiro, PORTUGAL

1/2

1

21/

2

the key

3

1

Horreo, SPAIN

1/2

1

21/

2

the key

1

2

Espiqueiro, severni del Portugalske; horreo, Galicija, severozahodna Španija; koruznjak na Ptujskem polju SLOProporcijske analize ka�ejo na rast in na padanje s kvadratnim korenom iz dve, ki je diagonala kvadrata.

2oo2 / 1AR Borut Juvanec

53

Osnovna potreba èloveka je pre�ivetje. Sušenje hrane in krme nasoncu, zraèenje na vetru sta najbolj uporabna sistema. Trirešitve: espiqueiro na Portugalskem, horreo v Španiji inkoruznjak v Sloveniji so v bistvu enaki objekti, a uporabljajorazliène materiale, na razliène naèine gradijo, so razliènih oblik.Ne bi verjeli kako sta si v konstrukciji lahko kamen in les blizu.Okrogli horreo, ki v prepletu tvori sušilnico, podobno panju(Cabazo, Santiago de Compostela / E) je teoretsko izhodišèe zavzdol�ni, polkro�no zakljuèen koruznjak v Gorišnici /SI. VŠpaniji se ta vrsta nadaljuje v bolj dosegljivem materialu -kamnu. Kamen nastopa v tehniki suhega zidu. Redke izvedbe, kijih v Galiciji še najdemo, uvajajo novo, oglato obliko.Konstrukcija monta�e z velikimi bloki klesanega kamna(Lindoso, v Parque Nacional de Penada / P) je v humanemrazmerju do èloveka. Temeljna rešitev je preprosta, uporabljalokalne materiale, suši in hrani obenem. Rezultat je lahko lebriljantna kmeèka arhitektura. Avtorji niso poznali rešitvedrugih, saj so jih gradili preprosti graditelji, brez teoretiènegaznanja in mo�nosti potovanj. Gre za hkratno, istoèasno odkritjenekaterih detajlov, konstrukcije in kompozicije.

povzetek summaryThe fundamental human need is to survive. The drying of bothfood and fodder in the sun and their airing in the wind have beenthe most applicable methods leading to three architecturalsolutions, i.e. those of the Portuguese espiqueiro, the Spanishhorreo and the Slovene koruznjak, which are essentially threevarieties of the same construction, the corn-fodder drying shed,although presented in various forms and built in different waysand with different building materials. A comparison reveals anincredible similarity in construction between stone and wood.The round horreo which in an intertwining construction forms abeehive-like drying shed (Cabazo, Santiago de Compostela,Spain), is the theoretical starting point for the longitudinalkoruznjak ending in a semicircle (Gorišnica, Slovenia). TheSpanish variety was constructed with in a more availablematerial, i.e. stone, in the dry-stone walling technique. Fewexamples still existing in present-day Galicia introduce a new,angular shape. The assembling construction with large blocks ofdressed stone (Lindoso, Parque Nacional de Penada, Portugal)reveals its human proportion to man. The basic solution is simple.It exploits the building materials available in the local area andallows for simultaneous drying and airing. Such a solution canonly result in brilliant examples of rural architecture brought tolife by simple, untravelled builders without theoretical knowl-edge and lacking familiarity with solutions constructed by others.These independent builders simultaneously discovered severaldetails, constructions and compositions.

dose�eni cilji, namen in rezultati aims achieved, intentions and resultsGre za primerjavo tehnièno in tehnološko sliènih rešitev, kistojijo geografsko izjemno daleè vsaksebi. Namen je primerjavauporabe, konstrukcije in tehniène izvedbe, skupne toèke inrazlike pri vernakularni arhitekturi, ki je nastala povsemneodvisno. Materiala kot sta les in kamen imata enak rezultat vkonstrukciji, v delovanju, bistvena razlika pa je v razumevanjuin v dojemanju: zato je najbolj znaèilna postavitev v prostor. VSloveniji je le uporabna, na Portugalskem prav monumentalna.

kljuène besede

sušilnica, kamen, suhi zid, les, preplet

OBJEKTI ZA SUŠENJE HORREO, ESPIQUEIRO, KORUZNJAKDRYING SHEDS espiqueiro, horreo, koruznjak

problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomen

V arhitekturi redko najdemo sliène objekte, ki imajo tolikoenakih znaèilnosti. Raziskave obstajajo, a le lokalne in neprimerjalne. Pomen vernakularne arhitekture je prav v njenemnastanku: ka�e teoretske osnove. Primerjava teoretskihelementov s tipiènim oblikovanjem je zato še bolj pomembno.

The contribution compares technically and technologicallysimilar, yet geographically extremely distant solutions. The aim isthat of comparing the purpose, constructions and technicalexecutions, as well as similarities and differences occurring invernacular architecture evolving independently of each other.Construction-wise, building materials, such as wood and stone,produce the same result, while differing in their comprehensionand perception. The differences may best be inferred from theirspace placement, which in the Slovene examples gives prece-dence to functionality, while the Portuguese examples captivatewith their monumentality.

problematics, topic placementand significance in architecture

Equivalence in buildings revealing such a number ofidenticalities is but rarely observed in architecture. The existingresearch is prevailingly local and not comparative. The signifi-cance of vernacular architecture lies in its origins revealing atheoretical foundation. A comparison of theoretical elementswith a typical design acquires therefore even more importance.

key words

drying shed, stone, dry stone walling, wood, wattle

raziskava, research

2oo2 / 1 ARIgor Kalèiè

54

Resnièna realnost, (fotografija izvedenega interiera), realizacija projekta "MegaBowling" - Recepcija kegljaškega centra

Realna realnost, (fotografija izvedenega interiera), realizacija projekta "MegaBowling" - Recepcija kegljaškega centra

Virtualna realnost (raèunalniško generirana 3D risba), projekt interiera "MegaBowling" - Recepcija kegljaškega centra

Virtualna realnost (raèunalniško generirana 3D risba), projekt interiera "MegaBowling" - Recepcija kegljaškega centra

Projektiranje in kompozicija: projektiranje na daljavo pri predmetu Detajl 2 (Detajl v interieru).Projekt opreme: "Mega bowling". Avtor: Dra�en Smokoviæ (absolvent), mentor: Igor Kalèiè

2oo2 / 1AR Igor Kalèiè

55

Raziskovalna naloga z gornjim naslovom naj bi najprejznanstveno obdelala podroèje arhitekturne multimedijskegrafiène prezentacije v obliki projektiranja na daljavo s pomoèjoprenosa projekta preko Interneta. Cilj je pokazati in prikazati vseznaèilnosti tega novega naèina projektiranja, ki se v tujini �epojavlja, uveljavlja in uporablja.Temeljna predpostavka projektiranja na daljavo je, da se dve aliveè skupin arhitektov in udele�encev projekta nahajajo narazliènih lokacijah, da so povezani z Internetom in darazpolagajo s strojno in programsko opremo, ki jim omogoèajoistoèasno soudele�bo na projektu. Pri delu se poslu�ujejomultimedijske prezentacije, ker je to najvišja oblika grafièneprezentacije arhitekture, najbolj uèinkovita in atraktivna.Metoda projektiranja na daljavo se lahko uporablja tudi zauèenje in študij arhitekture v primerih, ko so študentje inprofesorji fizièno loèeni na razliènih lokacijah. Na Fakulteti zaarhitekturo smo uspešno testirali študij na daljavo prekoInterneta.

povzetek summaryThe research project entitled Distance Projects in Architecturefocuses on the scientific exploration of architectural multimediagraphic presentations used in distance projects with Internetproject transmissions. The research project aims at showing allthe characteristics of this novelty which has emerged and hasbeen establishing itself abroad. The fundamental supposition ofdistance projects is that two or more groups of architects andother people involved in the project in different geographicalsettings connect via Internet and dispose of the hardware andsoftware enabling them to a simultaneous co-operation on theproject. Their work exploits the multimedia presentation as this isthe most effective, attractive and best-developed type of architec-tural graphic presentation. The distance-project method can beapplied in the learning and teaching process in the field ofarchitecture when students and their tutors work from differentlocations. The Ljubljana Faculty of Architecture has recentlyconducted a successful Internet-distance-learning test.

dose�eni cilji, namen in rezultati aims achieved, intentions and resultsRezultati raziskave dokazujejo, da so bili zastavljeni cilji innamen dose�eni. Naèela projektiranja na daljavo so bilapraktièno uporabljena in testirana v postopku študija na daljavopri realizaciji dveh projektov Projektiranja in kompozicije zdvema skupinama študentov in dvema gos tu joè imaprofesorjema, ki so bili fizièno loèeni in povezani prekoInterneta.

kljuène besede

arhitektura, projekt na daljavo, študij na daljavo, raèunalnik,prezentacija

PROJEKTIRANJE NA DALJAVO V ARHITEKTURIDISTANCE PROJECTS IN ARCHITECTURE

problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomen

Projektiranje na daljavo in študij na daljavo (virtualna univerza)se ob uporabi primerne strojne in programske opreme uveljavljakot najuspešnejša in najbolj uèinkovita metoda raèunalniškopodprtega projektiranja. Multimedijska prezentacija postajaznotraj te metode edini zares �ivi naèin komuniciranja medsubjekti projekta.

The purpose and aims of the research project have been achieved.The distance-project principles have been applied and tested inpractice in two distance-learning projects. Two groups ofstudents and two visiting professors working from differentlocations via an Internet connection carried out two projects inthe Projecting and Composition undergraduate course.

problematics, topic placementand significance in architecture

Distance projects and distance learning, when supported bysuitable hardware and software, have been establishing them-selves as the most successful and effective computer-assistedprojecting method with the multimedia presentation functioningas the only live-communication tool among the people involved inthe project.

key words

architecture, distance project, distance study, computer, presen-tation

raziskava, research

2oo2 / 1 ARIgor Kalèiè

56

2oo2 / 1AR Igor Kalèiè

57

Analitièno delo, predvsem pregled obstojeèe literature prete�nona Internetu in le delno tudi v klasièni knji�ni obliki, jeomogoèilo postavitev teoretiène platforme za metodološkipristop do uporabe raèunalnika v zasnovi in prezentacijiarhitekture. Na tem arhitekturnem nivoju je uporaba raèunalnikabistveno drugaèna kot na strogo in�enirskih podroèjih. Izkazalose je , da je raèuna ln ik v a rh i t ek tu r i p ravzaprav lenenadomestljivo in visoko sposobno orodje za preverjanjezasnovanih rešitev v dvodimenzionalnem ravninskem intridimenzionalnem prostorskem smislu. Še boljše rezultateomogoèa pr i vseh naèinih prezentaci je arhi tekture :dvodimenzionalnih risbah, tridimenzionalnih prostorskihprikazih in pri najvišjih oblikah prezentacije, ki jih strokapoimenuje kot spletne, multimedijske predstavitve in se kot taketudi lahko objavljajo na spletnih straneh Interneta. Prav spletnastran Fakultete za arhitekturo je tak projekt, ki je nastal kotrezultat te raziskovalne naloge.

povzetek summaryThe analysis of the existing literature mainly available throughthe Internet and only rarely in the classical book form has madethe launch of a theoretical platform for the methodologicalapproach to the computer application in architectural plans andpresentations possible. The computer application at thedescribed architectural level significantly differs from theapplication in purely engineering fields. In the field of architec-ture, the computer reveals to be an indispensable and perfectlycapable tool for the verification of the solutions planned in thetwo-dimensional plane or the three-dimensional space. Thecomputer produces even better results when applied in allarchitectural presentation techniques, i.e. two-dimensionaldrawings, three-dimensional space demonstrations or webmultimedia presentations and the state-of-the-art presentationswhich may be presented on web sites. The web site devised by theLjubljana Faculty of Architecture, the result of the above-mentioned research project, is a brilliant example of such aproject.

dose�eni cilji, namen in rezultati aims achieved, intentions and resultsRezultati raziskave dokazujejo, da so bili cilji in namendose�eni. Raèunalnik je bil metodološko umešèen v proceszasnove, izvedbe in prezentacije arhitekturne naloge. S tem se jebistveno razširil instrumentarij razpolo�ljivih orodij zaprojektiranje. Rezultati omogoèajo aplikativno uporaboraèunalnika v vseh fazah projekta.

kljuène besede

metodologija, raèunalnik, arhitektura, grafika, prezentacija

RAÈUNALNIK IN METODA V ARHITEKTURITHE COMPUTER AND METHOD IN ARCHITECTURE

problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomen

Raèunalnik se je dodobra uveljavil v številnih zvrstehèlovekovega dela. Najprej v in�enirsko tehniènih, kasneje tudi vadministrativno uradniških, v medicini, v raziskavah vesolja, vvojaških tehnikah in tudi v arhitekturi, ki s svojo posebnimmestom med tehniko in umetnostjo uporablja raèunalnik nasvojstven naèin.

The results show that both the purpose and aims of the researchhave been achieved. The computer has been methodologicallyinserted in the planning, execution and presentation process of anarchitectural assignment. Thus, the projecting instrumentariahave increased significantly. The results obtained allow for acomputer application in all the project stages.

problematics, topic placementand significance in architecture

The computer has well established itself in numerous humanactivities, starting from those of an engineering and technicalnature, moving into the field of administrative, bureaucratic andmedical activities, space research and military applications, aswell as in architecture where the computer plays a special role bybridging the gap between technique and art.

key words

methodology, computer, architecture, graphics, presentation

raziskava, research

2oo2 / 1 ARDomen Kušar, Alojz Muhiè

58

Študije senc vrtenin v Mongeovi projekciji

Študija senc v aksonometriji

2oo2 / 1AR Domen Kušar, Alojz Muhiè

59

Sence so fizikalen pojav, ki imajo zaradi poudarjanja tretjedimenzije morda celo veèjo te�o v arhitekturi ter likovniumetnosti, kot pa v fiziki. Risanje senc namreè predstavljaenega od naèinov, kako trodimenzionalni prostor bolj jasno inrazumljivo predstaviti na dvodimenzionalni medij.Raziskava se je ukvarjala s problemom vloge senc v arhitekturiin v študiju opisne geometrije. Analiza naèrtov, skic inperspektiv je pokazala, da so imele senco veliko vlogo vpreteklosti, ko so jih tudi bolj mno�ièno in skrbno risali kotarhitekti preteklega stoletja. Vendar imajo svojo vrednost tudisedaj, ko raèunalnik omogoèa hitro, enostavno in natanènosenèenje. Analiza risb študentov ter pogovori z njimi sopokazali, da imajo sence zaradi svoje lepote veliko vrednost priseznanjanju z opisno geometrijo ter prispevajo k razvijanjuprostorske predstave.

povzetek summaryShadows are a physical phenomenon which due to its emphasis ofthe third dimension might have acquired more significance inarchitecture and fine arts than in physics. Shadow drawing thusrepresents one of the ways in which a three-dimensional spacemay be more clearly and comprehensively demonstrated on atwo-dimensional medium.The research focused on the role shadows play in architectureand the study of descriptive geometry. An analysis of plans,sketches and perspectives showed that shadows played asignificant role in the past when they were drawn by architectsmore numerously and carefully than in the previous century.Nevertheless, shadows have preserved their value even in thecomputer era, with the computer allowing for fast, easy andprecise shadowing. An analysis of students' drawings andinterviews with them revealed that shadows with their captivatingbeauty were indeed valuable in an introduction to descriptivegeometry and as such contributed to the development of spaceperception.

dose�eni cilji, namen in rezultati aims achieved, intentions and resultsRaziskava je potrdila hipotezo o pomembnosti senc varhitekturi. Analiza uporabljenih opisnogeometrijskihpostopkov v študentskih vajah je pokazala uèinkovitost senc kotmetode za uèenje opisne geometrije.

kljuène besede

arhitektura, opisna geometrija, sence

GRAFIKA ARHITEKTA(SENCE KOT SESTAVNI DEL ŠTUDIJA OPISNE GEOMETRIJE)

AN ARCHITECT'S GRAPHICSSHADOWS AS AN INTEGRAL PART OF DESCRIPTIVE GEOMETRY

problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomen

�e be�en pregled risb arhitektov je pokazal, da je za boljšopredstavo zamišljenega objekta potrebna senca. Kljub temu pamarsikdo jemlje senco kot likovni element. Èe pri tem ne gledana njeno pravilnost, lahko naredi risbo zavajujoèo. Po drugistrani pa je uèenje senc dober motiv za izboljšanje prostorskepredstave, ki je potrebna vsakemu arhitektu.

The research confirmed the hypothesis concerning the impor-tance of shadows in architecture. The analysis of the proceduresapplied by the descriptive geometry during practice classes withundergraduates revealed that shadows are an effective methodfor the study of descriptive geometry.

problematics, topic placementand significance in architecture

A mere glimpse at architects' drawings showed that shadowsimprove the capability of envisaging the image of an object. Yet,there are many who believe that the shadow is merely a fine-artelement. Such a belief may cause disregard for its regularity andmay result in deceiving drawings. The study of shadows maytherefore improve space perception, a sine qua non for anyarchitect.

key words

architecture, descriptive geometry, shadows

raziskava, research

2oo2 / 1 ARDomen Kušar

60

Po�ar gledališèa Fenice (Benetke) jeleta 1996 popolnoma unièil stavbo

Po silovitem po�aru leta 1833 so Rilskisamostan (Bolgarija) pregradilis po�arnimi stenami

Redne gasilske vaje (katedrala v Norwichu)pripomorejo k boljši uèinkovitosti gasilcev

Pleènikova cerkev sv. Mihaela na Barju Notranjšèina cerkve je veèinoma lesena

Naèrt evakuacijskih poti ter razporeditev gasilnih aparatov v pritlièju (levo) in nadstropju (desno) cerkve sv. Mihaela na Barju

2oo2 / 1AR Domen Kušar

61

Raziskava obravnava podroèje protipo�arnega varstvaarhitekturne dedišèine. To je dokaj problematièno podroèje, sajse tu kri�ajo interesi dveh strok, protipo�arnega varovanja inspomeniškega varstva. Prvo navadno zahteva doloèene posege,ki spremenijo strukturo in podobo zgradbe, kar pa je za drugoveèinoma te�ko ali celo nesprejemljivo.Naloga skuša poiskati tiste dejavnike, ki ob èim manjših posegihzagotavljajo protipo�arno varnost. Te dejavnike predstavljajorazlièni pasivni in aktivni ukrepi protipo�arne zašèite. Nanjihovi osnovi je bil zasnovan model analize in ukrepovprotipo�arne zašèite arhitektonske dedišèine. Model je bilpreskušen na praktiènem primeru Pleènikove cerkve sv. Mihaelana Barju. Preskus je pokazal, da je mo�no �e s preprostimiukrepi, za katere ni nujno, da posegajo v podobo stavbe,izboljšati protipo�arno varnost.

povzetek summaryThe fire protection of architectural heritage poses severalproblems because of the conflict of interests existing between fireprotection and heritage preservation. Fire protection calls forinterventions altering the structure and image of the buildingwhich are difficult or impossible to accept by heritage preserva-tion.The research aims at identifying the factors which ensure fireprotection with the least intervention possible. These factors arerepresented by various passive and active fire protectionmeasures. The model has been tested on the practical example ofJo�e Pleènik's St. Michael's Barje Church. The test has shownthat even simple measures which not necessarily interfere withthe image of a building may improve its fire protection.

dose�eni cilji, namen in rezultati aims achieved, intentions and resultsProtipo�arna varnost predstavlja problem pri varovanju lesene(oziroma gorljive) arhitekturne dedišène.Tudi brez veèjih gradbenih posegov je mogoèe z doloèenimipreventivnimi ukrepi zmanjšati po�arno ogro�enost .Preventivne in aktivne ukrepe je mo�no povezati v model zaizboljšanje protipo�arne varnosti.

kljuène besede

varovanje arhitekturne dedišèine, po�ar, Pleènik, sv. Mihael

PROTIPO�ARNO VAROVANJE ARHITEKTURNE DEDIŠÈINE(PRIMER PLEÈNIKOVE CERKVE SV. MIHAELA)

THE FIRE PROTECTION OF ARCHITECTURAL HERITAGE(THE CASE STUDY OF JO�E PLEÈNIK'S ST. MICHAEL'S CHURCH)

problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomen

Varovanje spomeniško zavarovanega, vendar po�arnoogro�enega objekta ob èim manjšem posegu v obstojeèe stanje.

One of the problems encountered in the protection and preserva-tion of wooden and/or inflammable examples of architecturalheritage is that of fire protection. Preventive and active measuresmay be embodied in a model aiming at improving fire protection.

problematics, topic placementand significance in architecture

The research deals with the protection of an example of architec-tural heritage, susceptible to a fire outburst, with as leastinterventions in the building as possible.

key words

preservation of architectural heritage, fire, Pleènik, St. Michael

raziskava, research

2oo2 / 1 ARJo�e Kušar

62

Lesena konstrukcija je �e od nekdaj glavna sestavina arhitekturePo: Wilhelm J., ARCHITECTURAE CIVILIS, Nûrnberg 1668, Nachdruck Curt R. Vincentz Verlag, Hannover, 1977

2oo2 / 1AR Jo�e Kušar

63

Cilj raziskovalne naloge je bilo analitièno preverjanje metoddimenzioniranja nosilnih gradbenih elementov s strukturoantropometriènih proporcijskih sistemov kot pripomoèkovhkratnega merskega in nosilnega dimenzioniranja tehelementov.Rezultati raziskave naj bi postali teoretska osnova noveganaèina merskega in nosilnega dimenzioniranja nosilnihgradbenih elementov za arhitekte.Vplivi na doloèitev dimenzij gradbenih elementov so bilipravgotovo razlièni in številni. Veèina vplivov je rezultatizbranih izkustvenih, eksperimentalnih ali teoretskih napotkov,pridobljenih v èasovnem okviru razvoja arhitekture. Podanaanaliza vplivov na doloèitev dimenzij gradbenih elementovlahko postane tudi ena od metod, s katero moremo doloèevatidimenzije nosilnih prerezov gradbenih elementov.

povzetek summaryThe aim of the research assignment was to analytically examinethe methods of dimensioning carrying building elements with theanthropometric proportional system structure.Research results should be applied as the theoretical basis for anew metric and dimensioning method for carrying buildingelements for architects.The definition of building-element dimensions was influenced bymany different parameters. Most of the influences have been theresult of an experiential, experimental and theoretical adviceselection acquired over the development of architecture. Thearticle presents an analysis of the parameters influencing thedefinition of building-element dimensions which can be trans-formed in one of the methods used for the definition of dimensionsof carrying profiles in building materials.

dose�eni cilji, namen in rezultati aims achieved, intentions and resultsRezultati teoretskih preverjanj in usklajevanj metoddimenzioniranja nosilnih gradbenih elementov s strukturodimenzijskih razmerij potrjujejo, da se oblikuje nova teoretskaosnova "avtomatiènega" merskega in nosilnega dimenzioniranjateh gradbenih elementov.

kljuène besedeantropometrièni proporcijski sistemi, egiptovski komolec,nosilno dimenzioniranje

NOSILNO DIMENZIONIRANJE ZANTROPOMETRIÈNIMI PROPORCIJSKIMI SISTEMI

DIMENSIONING CARRYING BUILDING ELEMENTSWITH ANTHROPOMETRIC PROPORTIONAL SYSTEMS

problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomen

Izhajamo iz podmene, da je bilo znanje matematike ingeometrije ter poznavanje eksperimentiranja v antiki na takovisoki stopnji, da je bila izvedba obremenitvenih poskusov,merjenja in primerjanja rezultatov ter formuliranje spoznanjpopolnoma mogoèa. Enako domnevamo, da so znali izkustvenaspoznanja, pridobljena s poizkusi, strniti v praktiènouporabnost sorazmerij antropometriènih sistemov.

The results of theoretical examinations and adjustments of themethods of dimensioning carrying building elements with thestructure of dimensional proportions confirm that a new theoreti-cal basis for an "automatic" metric and carrying dimensioning ofsuch building materials is being formed.

problematics, topic placementand significance in architecture

It is presumed that ancient times boasted of such knowledge ofmathematics and geometry and of such a familiarity withexperiments that an execution of burden experiments andmeasurements, result comparison, as well as the formulation ofrealisations were possible. It is equally presumed that experien-tial realisations acquired through experiments functioned as abasis for practical applications of proportions in anthropometricsystems.

key wordsanthropometric proportional systems, egyptian elbow,loadbering dimensioning

raziskava, research

Prenovo zgodovinskih kompleksov, ki jih ocenjujemo kot

komplekse z mo�nostjo ohranjanja, povrnitve in nadgradnje

nekdanje vloge in rabe (vsebin)

(na primer: mestna jedra, trška jedra, pode�elska naselja…).

Prenovo zgodovinskih kompleksov (zgodovinskih središè), ki

so za vedno izgubili svojo nekdanjo vlogo in vitalnost.

Ohranjena arhitekturna in druga kulturna dedišèina jim

omogoèa posebne razvojne mo�nosti in zmogljivosti.

depopulacija v manjšem obsegu zelo izrazita depopulacija

izra�en interes lastnikov do nepremiènin zmanjšan interes lastnikov do lastnih nepremiènin

ugodna socialna in starostna struktura prebivalcev oziroma lastnikov neugodna socialna in starostna struktura prebivalcev oziroma

lastnikov

investicijsko privlaèno obmoèje investicijsko manj privlaèno obmoèje

normalna ali povišana povpreèna vrednost nepremiènin zmanjšana povpreèna vrednost nepremiènin

nadpovpreèna infrastrukturna opremljenost podpovpreèna infrastrukturna opremljenost

stagnacija ali postopno nazadovanje v razvoju pre�ivetje izrazitega “razvojnega preloma”

sprejemljive zahteve med varstvom dedišèine in dejanskimi

mo�nostmi razvoja

velik razkorak med zahtevami varstva dedišèine in dejanskimi

(ponujenimi) mo�nostmi razvoja

kontinuiteta razvojnih prizadevanj in vsebin potreba po “novi” razvojni viziji in novih vsebinah

itd. itd.

2oo2 / 1 ARLjubo Lah

64

Razlikemed

2oo2 / 1AR Ljubo Lah

65

Tema raziskave so muzeji na prostem – kot posebna zvrstmuzejev – ki so razvili posebne naloge in cilje lastnegadelovanja. Referenèno obmoèje obravnave je predvsemevropski prostor in pojmovanja ter oblike muzejev na prostem,ki so se v minulem stoletju razvili v Evropi. Kot osrednjeraziskovalno vprašanje se na osnovi spoznanj o muzejih naprostem izpostavlja glavni problem raziskave - oblikovanjemetodološkega pristopa prenove zgodovinskih kompleksov, kiso za vedno izgubili svojo nekdanjo vlogo in vitalnost, hkrati paso zaradi ohranjene lastne arhitekturne in druge kulturnededišèine obdr�ali posebne razvojne mo�nosti in zmogljivosti.Pri obravnavi raziskovalne teme sta bili uporabljeni predvsemdeskriptivna in zgodovinska metoda in nekatere druge pomo�netehnike. Raziskava pojasnjuje genezo muzejev na prostem vevropskem prostoru. Sklop zakljuèujeta kratek pregled razvojamuzejev na prostem v Sloveniji in kritièna ocena dose�kov.

povzetek summaryThe research study deals with open-air museums – a special kindof museums – which have developed specific tasks and objectivesof their operation. The reference domain of discussion is focusedon the European space and the comprehension and forms ofopen-air museums as evolved in Europe in the past century.Based on the findings on open-air museums, the central researchquestion is framed as the main research problem – devising amethodological approach to the rehabilitation of those historiccomplexes that have permanently lost their pristine role andvitality, yet, due to their conserved architectural and othercultural heritage, are endowed with specific developmentprospects and potentials. In the examination of the researchtopic, descriptive and historic methods were the main instru-ments, along with some assistant techniques. The researchexplicates the genesis of open-air museums in the Europeanenvironment. The study concludes with a brief survey of thehistory of development of open-air museums in Slovenia and acritique of achievements in this field.

dose�eni cilji, namen in rezultati aims achieved, intentions and resultsDiskusija daje odgovore na štiri kljuèna izbrana razmerjamuzejev na prostem do izbranih tematik:(1) doktrine integralnega varstva,(2) vkljuèenosti muzejev na prostem v razvoj lokalnihskupnosti,(3) zahtev po projektni organiziranosti pri njihovi vzpostavitviin delovanju(4) ter problematike varstva stavbne dedišèine posebnihzgodovinskih kompleksov.

kljuène besede

muzej na prostem, kulturna dedišèina, arhitekturnokonservatorstvo, prenova, muzeji na prostem v Sloveniji,integralno varstvo, zgodovinski kompleks

MUZEJI NA PROSTEM – VEÈPLASTNOST POMENOVZA OHRANJANJE ARHITEKTURNE DEDIŠÈINE

OPEN-AIR MUSEUMS – THEIR MULTI-TIER IMPLICATIONSON THE PRESERVATION OF ARCHITECTURAL HERITAGE

problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomen

Aplikacijski del diskusije je ponazorjen na modelu petihtemeljnih sklopov (stebrov), prek katerih je mogoèe obvladovatiprocese prenove in revitalizacije �e navedenih zgodovinskihkompleksov. Drugi del predstavlja izpeljava in aplikacijametode v primeru prenove in revitalizacije starega dela Štanjelana Krasu v Sloveniji.

The discussion provides answers to four key selected relations ofthe open-air museums to selected topics:(1) doctrine of integrated conservation;(2) integration of open-air museums in the development of localcommunities;(3) requirements of project organisation in their setting-up andoperation; and(4) issues of conservation of building heritage of specifichistorical complexes.

problematics, topic placementand significance in architecture

The application part of the discussion is illustrated by a model offive fundamental compounds (pillars) instrumental in themanagement and control of processes of rehabilitation andrevitalisation of the said historic complexes. The second segmentconsists of a derivation and application of the method in the caseof renovation and revitalisation of the old part of the settlementŠtanjel in the Slovenian Karst.

key words

open air museum, cultural heritage, architectural conservation,renewal, open air museums in Slovenia, integrated conservation,historical complex

raziskava, research

2oo2 / 1 ARPeter Marolt

66

Shigeru Ban: cerkev v Kobe-ju (DBZ 6/97)

Peter Marolt: zasebnost v odnosu s èasom

Guenther Uecker: soba premišljevanja vReichstagu, Berlin (Kunst und Kirche 2/2000)

Karl Schuster: “Prostor premišljevanja” (L'Architecture d'aujourd'hui 328)

Wappner Architekten: cerkev v Muenchnu (DBZ 3/2001)Architecture studio: cerkev v Parizu, 1998Simbolna raba dvojne fasadne opne (DBZ 11/98)

Peter Marolt: idejni projekt kapeles spremljajoèimi prostori, Mala loka, 2000

Reitermann, Sassenroth: kapela sprave, Berlin, 2000

2oo2 / 1AR Peter Marolt

67

Raziskovalna naloga skuša odgovoriti na vprašanje kaj je danessveto in s pomoèjo opisne metode dognati kje vse ga je mogoèenajti. Naglašuje razlièen odnos do duhovnosti s katero je svetodanes povezano. »Rdeèo nit« raziskave predstavlja sveto vsakralnem in profanem. Domovanje je “sveto”, kadarpredstavlja vrednoto s katero se posameznik in dru�inaidentificirata in h kateri si prizadevata. “Sveto” je zaradiduhovne vrednosti, ki jo ima za svoje prebivalce. Zamenjavaduhovnih vrednot z materialnimi pomeni izgubo segmentovsvetega in njegovo preobrazbo, beg v osamo. Mnogoverskiprostori lahko pomenijo pot k zbli�evanju duhovno neenotnegasveta, ne morejo pa nadomestiti siceršnjih kultnih prostorov. Vprimeru, da se bo sodobni dom ohranil kot vrednota, se bo lahkoponovno izgradil odnos do svetega in do svetosti prostora, s tempa tudi do posveèenega prostora. Veè steklenih površin(odprtin), a hkratno omogoèanje zasebnosti z delnim zastrtjemteh površin, glede na �elje in potrebe uporabnikov, predstavljaizziv za sodobno oblikovanje (cerkvene) arhitekture.

povzetek summaryThe research attempts at establishing what is perceived as sacredin present-day world and, with the application of the descriptivemethod, where it may be found. As such, it addresses a differentapproach to spirituality with which the sacred is connectednowadays. The fil rouge of the research is the sacred in both thesacral and secular. The dwelling is sacred when representing thevalue with which the individual or family identifies or to whichthey aspire, for its spiritual value lies in the eyes of its dwellers.The replacement of spiritual with material values implies a lossand transformation of segments of the sacred and a subsequentrefuge in isolation. Multi-religion spaces may be viewed as a wayto a reconciliation of the spiritually divided world, yet theycannot function as a replacement of usual places of worship.Should the modern dwelling be preserved as a value, the relation-ship towards the sacred and the sacredness of space, andconsequently also to the consecrated space, may be establishedagain. The introduction of more glass surfaces with a simulta-neous preservation of privacy through a partial curtaining off ofthese surfaces reflecting the wishes and needs of the space userrepresent a challenge for the modern design of (religious)architecture.

dose�eni cilji, namen in rezultati aims achieved, intentions and resultsPrimerjava med svetostjo doma in sakralnostjo cerkvene stavbeje dala odgovor, da sveto lahko obstaja tako v cerkveni kakortudi v posvetni arhitekturi. Gre le za zorni kot gledanja. Sveto nile sakralno. Sveto kot vrednota je tudi spremljevalec sodobnega�ivljenja. “Svetost” je povezana s pomenom, vrednostjo, ki joima doloèena stvar za èloveka.

kljuène besede

arhitektura, sveto, vrednota, globalizacija, meditativni prostori

SAKRALNI PROSTOR SKOZI PRIZMO SVETEGATHE SACRAL SPACE SEEN THROUGH THE EYES OF THE SACRED

problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomen

Domovanje naj bi pojasnjevalo oziroma pomagalo razumetisakralno arhitekturo. Poznavanje duhovnih razse�nosti domaomogoèa korektnejši pristop v naèrtovanju èlovekovegabivališèa. Ideja dvojnega fasadnega plašèa z visoko tehnologijoje z vidika zagotavljanja zasebnosti, pa tudi z vidika varèevanjaz energijo, dobro izhodišèe tako za oblikovanje cerkvenegaprostora kakor tudi bivališèa.

A comparison between the sacredness of a home and a religiousbuilding showed that sacred may exist both in religious and civilarchitecture. What matters is to expand the notion of sacred fromwhat is merely sacral. "Sacredness" is associated with themeaning and the value which the human being attributes toobjects.

problematics, topic placementand significance in architecture

The dwelling explains and helps understanding religiousarchitecture. The knowledge of the spiritual dimensions of ahome provides for a more correct approach to the planning of adwelling. From the privacy-establishing and energy-savingpoints of view, the idea of a dual facade coat and high technologyfunctions as a good starting point for designing a religiousbuilding as well as a dwelling.

key words

architecture, the sacred, value, globalisation, meditation rooms

raziskava, research

2oo2 / 1 ARIgor Seljak

68

Projekt stanovanjskega naselja ob LjubljaniciI. Seljak, T. Zupanèiè Strojan, P. Zamljen, P.Vrunè, E. Hrovatin, A. Shaar, T. Vatovec

Stanovanjsko naselje v Kopenhagnu, Danska Stanovanjsko naselje v Helsingborgu, Švedska (razstava H99)

Stanovanjsko naselje v Malmöju, Švedska (razstava Bo01)

2oo2 / 1AR Igor Seljak

69

Ob vse veèjem pomanjkanju zazidljivih površin v urbanihsredišèih se raziskujejo vse mo�nosti za izrabo še neizrabljenihmestnih površin: V ta sklop sodijo predvsem: degradiranaobmoèja "sivih con". Bregovi rek so nekoè predstavljalipodroèje, kjer se je skoncentrirala industrija (izraba vodneenergije; odplake), ali pa ostala nepozidana. Pojem bli�ine reke(predvsern izven mestnih središè) se je povezoval s smradom,neurejenostjo in obrobnostjo.Kvalitetni primeri urejanja bivališè ob vodah po Evropi padokazuje široke mo�nosti za takšno gradnjo, ki lahko predstavljavišjo kvaliteto bivanja. Hkrati urejanje obreènih površin nepredstavlja zgolj nove urbanizacije, ampak z dodatnimirekreacijskimi površinami odpira reke (in njeno dostopnost)širšemu krogu mešèanov.

povzetek summaryThe insufficiency of construction sites in urban areas has givenway to research on exploitation possibilities of unexploited cityareas, such as degraded grey areas. River banks used to representareas with a concentration of industry associated withwaterpower, refuse liquids and waste matter, as well as construc-tion-less areas. The vicinity of a river, especially outside citycentres, was associated with disagreeable and unpleasant smell,untidiness and marginality. Quality examples of the introductionof water residences in Europe are a living proof that there isample potential for such constructions, often associated with abetter quality of life. The urbanisation of river banks overstepsthe boundaries of urbanisation by the introduction of recre-ational areas accessible to a larger circle of city dwellers.

dose�eni cilji, namen in rezultati aims achieved, intentions and resultsNaloga prikazuje izbor uspešno izvedenih projektovstanovanjske zazidave ob vodah v razliènih evropskih de�elah.Skozi študijske projekte skuša preveriti uporabnost tujihizkušenj na posameznih lokacijah v mestu Ljubljana. Le te pakot oblika zgošèanja mestnega tkiva predstavljajo potencialnorazvojno �arišèe.

kljuène besede

arhitektura, bivanje, voda, reka, mesto

BIVANJE OB VODIWATER RESIDENCES

problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomen

Voda kot pomemben element v okolju je tesno povezana sèlovekovim bivanjem. Vpliv vode na èlovekovo bivanje invpliv pozidave na prostor ob vodi je potrebno spremljati z vsehpozitivnih in negativnih vidikov. Posebna skrb se posveèaohranjanju ekološkega in kulturnega ravnovesja.

The research focuses on a selection of successful cases of water-residence-construction projects in various European countries. Apossible application of European experiences is being testedthrough case studies concentrating on various Ljubljanalocations which may in the process of city densification representpotential development zones.

problematics, topic placementand significance in architecture

Water is an important element in the environment. As such, it hasalways been closely connected with humans. The influence whichwater may have on humans and which constructions in theproximity of water may have on space should be monitored in alltheir positive and negative aspects, while devoting particularattention to the preservation of the ecological and culturalbalance.

key words

architecture, residence, water, river, town

raziskava, research

2oo2 / 1 ARMartina Zbašnik Senegaènik, Janez Kresal

70

2oo2 / 1AR Martina Zbašnik Senegaènik, Janez Kresal

71

Fasade je glede na njihovo sestavo mogoèe razdeliti naprezraèevane in neprezraèevane. Prezraèevana fasada (zraèenafasada, hladna fasada) je sestavljena iz veèih plasti razliènihgradiv. Na notranji strani zunanje obloge ima sloj zraka zaprezraèevanje. Prezraèevane fasade lahko razdelimo vprezraèevane neprosojne in prezraèevane prosojne fasade.Prezraèevane neprosojne fasade imajo obièajno toplotno-izolativno plast, naèelno pa obstajajo tudi take brez toplotneizolacije. Prezraèevane prosojne fasade imajo fasadnimedprostor veèjih dimenzij, ki je lahko nedeljen ali pa deljen.Neprezraèevana fasada (nezraèena fasada, topla fasada) jesestavljena iz veèih plasti razliènih gradiv, ki so tesno druga obdrugi. Razdelimo jih lahko v neprezraèevane neprosojne inneprezraèevane prosojne fasade. Neprezraèevane neprosojnefasade imajo zunanjo, notranjo, obojestransko ali vmesnotoplotno izolacijo ali pa so brez nje. Prosojna fasada mora imetisonèno zašèito, ki je lahko namešèena na zunanji strani, medstekli, na notranji strani zasteklitve, ali pa je vgrajena v zunanjesteklo.V raziskovalni nalogi so fasade sistemizirane v preglednesheme. Podrobneje so obdelani vsi tipi prezraèevanih inneprezraèevanih fasad, njihove znaèilnosti, prednosti in slabosti.

povzetek summaryWhen it comes to composition, facades may be divided intoventilated and non-ventilated facades. Ventilated or cold facadesare composed of several layers of building materials. The innerside of the outer layer boasts of a layer of air for ventilation.Ventilated facades are further divided into ventilated non-transparent and transparent facades. The non-transparentvariety usually, but not necessarily, consists of an insulatinglayer, while the transparent variety is composed of a facadeinterspace, which can be divided or not, of larger dimensions.Non-ventilated or warm facades consist of several adjacentlayers of building materials. They may be further divided intonon-ventilated non-transparent and transparent facades. Theformer may include outer, inner and two-face or inter-insulation,while the latter must consist of solar protection, placed either inthe outer part, i.e. among the glass surfaces, or in the inner part ofglass surfaces or it may be installed in the outer glass.The research classified the existing facades in a clear system andprocessed all the types of ventilated and non-ventilated facades,establishing their characteristics, as well as advantages anddisadvantages.

dose�eni cilji, namen in rezultati aims achieved, intentions and resultsAnalizirati in ovrednotiti razliène fasadne sisteme glede naizbrano gradivo, toplotno izolacijo, sistem prezraèevanja,sonèno zašèito. Rezultat raziskave bo slu�il kot gradivo pripredmetu Tehnologija gradnje in gradiva v arhitekturi.

kljuène besedefasada, prezraèevana fasada, naprezraèevana fasada, prosojnafasada, neprosojna fasada

TEHNOLOŠKA SISTEMATIKA FASADNEGA PLAŠÈATHE FACADE-COAT TECHNOLOGICAL SYSTEMATICS

problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomen

Zaradi nerazumevanja in nepoznavanja delovanja gradiv inmo�nosti uporabe sodobnih tehnologij gradnje se v arhitekturnipraksi pojavljajo napake in poškodbe, ki bi jih projektant zustreznim znanjem moral predvideti in prepreèiti. Nalogapredstavlja doprinos k izobra�evanju strokovne arhitekturnejavnosti in uèno gradivo v študijskem procesu.

The research aimed at an analysis and evaluation of variousfacade systems according to the parameters of the selectedbuilding materials, insulation, ventilation system and solarprotection. The results will serve as reference material for theundergraduate subject of The Technology of Construction andBuilding Material in Architecture.

problematics, topic placementand significance in architecture

The incomprehension of and lack of familiarity with the function-ing of building materials and their application, as well as thepossibilities of the application of modern construction technolo-gies in architectural practice have resulted in mistakes anddeteriorations which the project designer with an appropriateknowledge should have foreseen and prevented. The researchfunctions as a contribution to educating experts in architectureand will be used as study material in the undergraduate studyprogramme.

key wordsfaçade, ventilated façade, non-ventilated façade, transparentfaçade, non-transparent façade

raziskava, research

2oo2 / 1 ARTadeja Zupanèiè Strojan

72

VODNI IZVIRestetska / praktièna vrednost (Dresden)

VODNI TOK: VODNA ZAVESAestetska vrednost (Hanover)

STOJEÈA VODA: MORJEneposredni stik / posredni stik (Irska)

VODNI TOK: MIRNA VODA, SLEDI REKEestetska / uporabna vrednost (New York)

STOJEÈA VODA; JEZEROneposredni stik z vodo (Nagoya)

STOJEÈA VODA:(umetno) jezero, odsevi (Valencia)

vaje pri predmetu Elementi urbanizma na ljubljanskiFakulteti za arhitekturo; mentor prof. dr. FranceRihtar; doc. dr. T. Z. Strojan (2000/2001: U. Pintariè,T. Rus).

2oo2 / 1AR Tadeja Zupanèiè Strojan

73

Navajenost zavetja in udobja, izguba stika s prostorom v svetunarave, pomanjkanje identifikacije èloveka kot dela narave,razen v skrajnostih v smislu unièevalca ali konzervatorjanaravnih elementov, se ka�ejo v konkretnem prostoru: vneizkorišèenih potencialih, ki jih mestu našega kulturnegaokolja ponuja prostor vode. V nastajajoèi eko-kulturi pa se krepizavedanje o pomenu kulturne zamisli okolja: so�itjaèlovekovega bivanja z naravnimi sistemi. Nove mo�nosti zaizboljšanje anonimne mestne krajine, v razpokah brezdušnihperiferij, v pozabljenih, osiromašenih mestnih predelih, skaterimi se le s te�avo sprijaznimo, lahko najdemo na pol poti:med naravnim in grajenim, med materialnim in virtualnim, medrealnim in namišljenim. Najbolj zanimiva vprašanja se spro�ajoprav na podroèjih, kjer se raznolike vzporedne realnostièlovekovega bivanja sreèujejo oz. prekrivajo. Prièujoèa nalogase s pomoèjo deskriptivne metode usmerja k raziskovanjusodobnih oblik integracije okoljskih in kulturnih parametrovskozi prizmo razmerja med vodo in mestom. Rezultati nalogeprispevajo k uresnièevanju strateških razvojnih usmeritevmestnih obèin v Sloveniji.

povzetek summaryThe human accustomedness to refuge and comfort, the loss of atrue connection with a space in the nature, the lack of humanidentification with nature, with the exception of the extreme rolesof the destroyer or preserver of natural elements, may beobserved in space with unexploited cultural potential found inspace determined by water. The emerging eco-culture is wellaware of the importance of the cultural perception of environmentaiming at a symbiosis between the human culture of living andnatural systems. New possibilities for an improvement of theanemic and anonymous urban landscape with soul-lackingsuburbs and deprived urban areas, with which city dwellers mayonly reconcile with difficulty, may be found at the intersectionbetween the natural and the constructed, the material and thevirtual, the real and the imaginary. The most interesting questionsare raised in the areas where diverse parallel realities of thehuman culture of living intersect. The present research, byapplying the descriptive method, looks into modern phenomenaof the integration of environmental and cultural parametersthrough the relation between water and the city. The results willcontribute to the fulfilment of strategic development strategies inSlovene municipalities.

dose�eni cilji, namen in rezultati aims achieved, intentions and resultsNaloga je usmerjena k izboljšanju bivalnega okolja skoziprizmo razmerja med vodo in prostorom mestne krajine: kizpostavitvi pomena in iskanju realnih, sodobnih mo�nostiokrepitve razpoznavnega prepleta naravnih in kulturnihelementov mestnega prostora. V konkretnem, slovenskemprostoru pomeni poveèanje mednarodne konkurenènostislovenskih mest z vidika kvalitete bivalnega okolja.

kljuène besede

voda, mesto, mestna krajina, vodna krajina, arhitektura vode

VODA IN MESTOWATER AND THE CITY

problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomen

Voda je vedno privlaèen medij v mestnem oblikovanju. Sodobnarazmišljanja o razmerju med vodo in mestom spro�ajovprašanja o mo�nost ih, ki j ih ponuja voda ne le kotspodbujevalka kreat ivnost i arh i tektov oz. mestnihoblikovalcev, ampak tudi kot medij za poudarjanje kulturneraznolikosti v globalizacijskih tokovih. Prièujoèa naloga sedotika obeh.

The research aims at improving the dwelling environmentthrough a better relation between water and the urban landscape,i.e. at establishing its meaning and realistic modern opportuni-ties for a recognisable intertwining of natural and culturalelements in urban space. Such an approach would internation-ally improve the competitiveness of Slovene cities and towns interms of their quality of the dwelling environment.

problematics, topic placementand significance in architecture

Water has always been a popular medium in urban design.Modern reflections on the relation between water and cities haveposed several questions regarding the opportunities provided bywater not only in terms of stimulating architects' or urban-designers' creativity but also in terms of acting as a mediumwhich emphasises cultural differences in globalisation tenden-cies. The present research addresses both question groups.

key words

water city, urban landscape, waterscape, aquatecture

raziskava, research