ZNANJA IN SPOSOBNOSTI KNJIŽNIČARJEV ZA UČEČO SE DRUŽBO

dr. Melita AmbrožičNUK, Ljubljana

M. Ambrožič, 14.11.2002 2

“Knjižničar nenehno izpopolnjuje svoje strokovno

znanje in ustvarjalno prispeva k razvoju

knjižničarske stroke in njene dejavnosti.”

(Etični kodeks slovenskih knjižničarjev, 1995)

M. Ambrožič, 14.11.2002 3

Knjižnice in sedanjost

hitre družbene in tehnološke spremembe razvoj informacijske družbe, družba

znanja potreba po vseživljenjskem učenju (informacijska) pismenost kot pogoj za

učinkovito participacijo posameznika v demokratični družbi

knjižnice kot mesta za zagotavljanje dostopa do informacijskih virov in informacij in izobraževanje prebivalstva

M. Ambrožič, 14.11.2002 4

Knjižnice in prihodnost

razvoj v smeri digitalnih knjižnic večja dinamičnost, pripravljenost na

spremembe večja tržna usmerjenost (informacija

kot dobrina, ki ima ceno) širok trg za izobraževalno ponudbo

samoizobraževanjeizobraževanje na daljavovseživljenjsko izobraževanje

M. Ambrožič, 14.11.2002 5

Knjižnice in prihodnost

knjižničarji in drugi informacijski specialisti kot posredniki novih metod in tehnik izobraževanja

akterji v procesu upravljanja z znanjemne le zagotavljanje dostopa do informacij

ampak pospeševanje prenosa znanja

potreba po novih znanjih, sposobnostih in spretnostih ter stalnem strokovnem spopolnjevanju!

M. Ambrožič, 14.11.2002 6

Knjižnice v “učeči se družbi”

Knjižnice morajo s svojimi organiziranimi viri znanja in kompetentnimi

informacijskimi profesionalci postati učni centri v svojem okolju.

Uporabniki jih ne bodo obiskovali le zato, da bi dobili želene informacije oz. dostop do

različnih virov znanja, ampak se jih naučili poiskati, izbrati, vrednotiti in uporabiti.

M. Ambrožič, 14.11.2002 7

Vseživljenjsko izobraževanje

kar se naučimo v formalnem izobraževalnem sistemu ne zadošča niti za vse življenje niti za vse naše potrebe

potreba po učenju in izobraževanju v vseh obdobjih življenja!

M. Ambrožič, 14.11.2002 8

Permanentno izobraževanje

izobraževanje tudi po pridobitvi formalne izobrazbe

ohranjanje in nadgrajevanje pridobljenega znanja in spretnosti

poteka v različnih oblikah in na različnih mestih

M. Ambrožič, 14.11.2002 9

“Skrb za nenehno izobraževanje je primarna naloga vsakega

knjižničarja, je njegova etična odgovornost in neobhoden pogoj za razvoj njegove kariere. Permanentno

izobraževanje nič več ni opcija, ampak je zahteva profesionalne

prakse” (Weingand, 1999)

M. Ambrožič, 14.11.2002 10

Spremembe v procesu izobraževanja

koncepcija izobraževanja (služba, kariera, specializacija cena)

iskanje trga izobraževanja (analize trga)

nujnost nenehnega izobraževanjaučne metode (uporaba sodobne

računalniške in komunikacijske tehnologije)

M. Ambrožič, 14.11.2002 11

Spremembe v procesu izobraževanja

učni proces neodvisen od kraja, časa, učitelja (orodja in viri interneta, www)

nove oblike izobraževanja (na daljavo, elektronsko…)

“novi” udeleženci izobraževanjaučna gradiva (priprava in uporaba,

nove oblike)itd.

M. Ambrožič, 14.11.2002 12

Prebivalstvo Slovenije, staro 15 let in več (popis 1991, Statistični letopis Slovenije)

SKUPAJ: 1.561.628Brez podatka: 21.072 (1,4%)

Brez šolske izobrazbe: 9.909 (0,6%)

1-3 OŠ: 17.810 (1,2%)4-7 OŠ: 238.885 (15,3%)OŠ: 466.782 (29,9%)

M. Ambrožič, 14.11.2002 13

Prebivalstvo Slovenije, staro 15 let in več, nad.

Srednja (poklicne, delovodske, poslovodske): 303.198 (19,4%)

Srednja (gimnazija): 38.944 (2,5%)Srednja (tehnične in druge strok. šole):

215.541 (13,8%)Srednja (usmerjeno izobr.): 111.475

(7,1%)Višja: 70.779 (4,5%)Visoka: 67-233 (4,3%)

M. Ambrožič, 14.11.2002 14

47% slovenskega prebivalstva, starega 15 in več let ima le končano osnovno šolo ali manj

20% ima izobrazbo nižjo od popolne osnovne šole

M. Ambrožič, 14.11.2002 15

“Strokovne podlage za nacionalni program izobraževanja odraslih”(ACS, 1998

• zviševanje formalne izobrazbene ravni prebivalstva

• zagotavljanje čim bolj kakovostno strokovno izobrazbo in usposobljenost delovne sile

• potreba po širitvi in kakovostni rasti splošnega neformalnega izobraževanja (v obdobju do 2010 povečati delež prebivalcev, starih 15 in več let, v neformalnih izobraževalnih programih od cca. 36% na 60%)

M. Ambrožič, 14.11.2002 16

Knjižničarji v Sloveniji (31.12.99)

Podatki NUK-DMS:914 knjižnic (1.436 storitvenih mest)2.365 knjižničnih delavcev80% strokovnih delavcev (najmanj

srednja izobrazba in strokovni bibliotekarski izpit oz. diploma s področja knjižničarstva/bibliotekarstva)

M. Ambrožič, 14.11.2002 17

Knjižnični informacijski sistem Slovenije

o knjižnice vključene v enotni KISo COBISS - Kooperativni online

bibliografski sistem in servisio akademsko in raziskovalno omrežje

(javni zavod ARNES)o uporaba sodobne računalniške in

komunikacijske opremeo vključenost v svetovni splet

M. Ambrožič, 14.11.2002 18

o pestrost storitev za uporabnikeo zagotavljanje dostopa do velikega

števila informacij in informacijskih virov v različnih oblikah in na različnih medijih

o vloga knjižnic pri informacijskem opismenjevanju prebivalstva, vseživljenjskem in permanentnem izobraževanju

M. Ambrožič, 14.11.2002 19

skrb za strokovno

ustrezno usposobljene knjižnične delavce

skrb za izobraževanje uporabnikov za iskanje in uporabo informacij in informacijskih virov

M. Ambrožič, 14.11.2002 20

Kakšno izobrazbo naj imajo delavci knjižnic?

enoten zakonski predpis v RS ne obstajaZakon o knjižničarstvu, 2001: ustrezna

vrsta in stopnja izobrazbe (predpisi pristojnih ministrstev) in bibliotekarski izpit

strokovni standardi vsebujejo priporočila glede vrste in stopnje izobrazbe

izjema: predpisi za delavce s področja vzgoje in izobraževanja

M. Ambrožič, 14.11.2002 21

Strokovni standardi: Zaposleni v specialnih knjižnicah morajo biti sposobni

ugotavljati informacijske potrebe uporabnikov in zagotavljati ustrezne storitve za njihovo zadovoljevanje,

zbirati ustrezno (relevantno) knjižnično gradivo, ga strokovno obdelati in posredovati,

zagotavljati dostop do ustreznih informacijskih virov,

M. Ambrožič, 14.11.2002 22

uporabljati ustrezno informacijsko in komunikacijsko tehnologijo,

nuditi uporabnikom strokovno pomoč pri iskanju in vrednotenju informacij,

sodelovati v raziskovalnem in razvojnem delu matične organizacije oziroma v stroki,

spremljati in ocenjevati kakovost in uspešnost knjižničnih, dokumentacijskih in informacijskih storitev.

M. Ambrožič, 14.11.2002 23

Zaposleni v specialni knjižnici morajo slediti novostim v knjižnični,

informacijski, dokumentacijski in v strokah, povezanih z dejavnostjo

matične organizacije oziroma knjižnice ter skrbeti za svoj strokovni

razvoj.

(Merila in standardi za organizacijo in delovanje specialnih knjižnic, 2000)

M. Ambrožič, 14.11.2002 24

“Competencies for Special Librarians of the 21st Century” (1996)

• strokovne kompetence• znanja o informacijskih virih• znanja s področja dejavnosti matične

organizacije in uporabnikov• sposobnost vodenja in razvoja

informacijskih storitev• izvajanje kakovostnega izobraževanja in

usposabljanja uporabnikov• ugotavljanje informacijskih potreb in

organizacija ustreznih storitev in produktov za njihovo zadovoljevanje

M. Ambrožič, 14.11.2002 25

“Competencies for Special Librarians of the 21st Century”

• uporaba ustrezne informacijske tehnologije• uporaba poslovnih in menedžerskih metod pri

vodenju in predstavljanju infor. storitev• razvijanje specializiranih informacijskih

produktov• evalvacija rezultatov uporabe informacij• stalno izboljševanje informacijskih storitev

glede na spreminjajoče se potrebe• sodelovanje z menedžmentom ustanove,

svetovanje, razvoj njene informacijske politike

M. Ambrožič, 14.11.2002 26

“Competencies for Special Librarians of the 21st Century”

• osebnostne kompetence (skupek spretnosti, sposobnosti, vedenjskih značilnosti in vrednot) za• učinkovito delo• dobro komuniciranje z okolico• permanentno izobraževanje in gradnja

kariere• kooperativnost, timsko usmerjenost,

spoštljivost do drugih• vodstvene sposobnosti, kritičnost,

pripravljenost na spremembe

M. Ambrožič, 14.11.2002 27

Oblike izobraževanja slovenskih knjižničarjev

formalno izobraževanje

strokovno usposabljanje na delovnem mestu

strokovno spopolnjevanje, permanentno izobraževanje

M. Ambrožič, 14.11.2002 28

Formalno izobraževanje

1957/58 enoletna šola za knjižničarje in arhivske pomočnike

1963/64 enoletna šola za knjižničarje in založnike

1964/65 redni, dvopredmetni višješolski študij knjižničarstva (Pedagoška akademija v Ljubljani)

M. Ambrožič, 14.11.2002 29

Formalno izobraževanje - univerzitetni študij bibliotekarstva

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani - Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo

dodiplomski (1987/88) podiplomski (1997/98) redni izredni

M. Ambrožič, 14.11.2002 30

Strokovno usposabljanje

o usposabljanje na delovnem mestu v knjižnici

o program usposabljanja (pripravništvo) in strokovni nadzor mentorja

o preizkus strokovne usposobljenosti oz. bibliotekarski izpit

M. Ambrožič, 14.11.2002 31

Opravljeni strokovni bibliotekarski izpiti v letu 2001:

84 kandidatov

bibliotekarji: 62 (74%)

višji knjižničarji: 9 (11%)

knjižničarji: 13 (15%)

splošne knjižnice: 36 (43%)

specialne 16 (19%)visokošolske: 14

(16,6%)šolske 10 (11.9%)nacionalna 8 (9.5%)

M. Ambrožič, 14.11.2002 32

(Stalno) strokovno spopolnjevanje

o pridobivanje dodatnih znanj in spretnosti, potrebnih za delo v knjižnici

o programe strokovnega spopolnjevanja izvajajo različne organizacije in zavodi

o verifikacija programov strokovnega spopolnjevanja za knjižničarje na ravni države še ni uvedena (izjema - programi vključeni v Katalog ZŠ RS)

o enotne evidence nimamo

M. Ambrožič, 14.11.2002 33

Izobraževalni program NUK:

• temeljno knjižničarsko spopolnjevanje

• izobraževanje za uporabo programske opreme in servisov COBISS ter pridobivanje licenc za delo v okolju vzajemnega kataloga

• izobraževanje za založnike

M. Ambrožič, 14.11.2002 34

• izobraževanje uporabnikov knjižnic• permanentno izobraževanje knjižničarjev (predavanja, predstavitve, tečaji, okrogle

mize, delavnice, posvetovanja itd.)• vključenost v projekt Zavoda za odprto

družbo, Budimpešta: Centri za permanentno izobraževanje knjižničarjev (2000-2002)

M. Ambrožič, 14.11.2002 35

Gibanje števila udeležencev izobraževanja:

Leto Število udeležencev Indeks

1997 569 100

1998 1.007 140

1999 1.360 222

2000 1.556 273

2001 1.492 262

M. Ambrožič, 14.11.2002 36

Struktura izobraževanja v letu 2001:

izobraževanje knjižničarjev (81%)

izobraževanje uporabnikov (13%)strokovni izpiti (6%)

M. Ambrožič, 14.11.2002 37

Udeleženci glede na vrsto izobraževanja v letu 2001:

 vrsta izobraževanja

temeljno knjižničarsko izobraževanje 236 (15.8%)

izobraževanje za sistem COBISS 147 (9.9%)

permanentno izobraževanje 850 (57%)

ostale oblike izobraževanja 175 (11.7%)

strokovni izpiti 84 (5.6%)

skupaj 1.492

M. Ambrožič, 14.11.2002 38

Struktura udeležencev izobraževalnega programa v letih 1998, 1999, 2000, 2001:

SPL 31%, 29%, 24%, 34.5% SPE 22%, 14%, 14%, 15.6% VŠK 34%, 26%, 22%, 15.4% ŠOL 13%, 5%, 4%, 4.4% NUK -, 18%, 15%, 17,2% upor. -, 8%, 21%, 12.9%

M. Ambrožič, 14.11.2002 39

Napredovanje v strokovne nazive- analiza vlog iz leta 2001:

64 vlog, z dokazili 40 vlog (skupaj: 257 potrdil o udeležbi na izobraževanju)

Obisk tečajev Cobiss: 134 (52%)

Internet in drugi informacijski viri: 48 (19%)

Tečaji za uporabo osebnega računalnika: 36 (14%)

Strokovno knjižničarsko spopolnjevanje: 25 (10%)

Bibliopedagoško izobraževanje: 6 (2%)

Drugo: 8 (3%)

M. Ambrožič, 14.11.2002 40

Analiza udeležbe izobraževanja v NUK: junij 1992- junij 2002

10-letno obdobje računalniška zbirka podatkov IC NUK

(program Eva) programska oprema: EXCEL, SPSS-PC obdelava: mag. B. Leskošek in dr. F.

Ambrožič, Fakulteta za šport 7.042 udeležencev, 15.990 dni (brez

strokovnih izpitov in tečajev za pripravo nanje)

M. Ambrožič, 14.11.2002 41

Vrsta udeležencev izobraževanja• knjižničarji 91% (6.400)• uporabniki 9% (642)

Udeležba glede na dolžino izobraževanja• 1 dan 54%• 5 dni 22%• 3 dnevi 12%• 2 dneva 11%• 4 dnevi 1%

1.214 (17%) se jih je udeležilo več kot ene izob. oblike, 1.167 (16,6%) se jih je udeležilo le ene

M. Ambrožič, 14.11.2002 42

Udeleženci glede na kraj bivanja:

• Ljubljana 4.584 (65%)• Maribor 584• Novo mesto 196• Koper 129• Kranj 103• Celje 84• Nova Gorica 83• Domžale 58• Velenje 56• Murska Sobota 49 itd.

M. Ambrožič, 14.11.2002 43

Udeleženci glede na matično ustanovo:

• NUK 1.105 (16%)• Filozofska fakulteta 390• KOŽ 245• UKM 177• Knj. M. Jarca, N. mesto 158• IZUM 136• CTK 131• Knj. Bežigrad 120• Osr. Knj. Koper 116• Mariborska knj. 116• Biblioteka SAZU 108 itd.

M. Ambrožič, 14.11.2002 44

Udeleženci glede na izobraževalne sklope:

 Vrsta izobraževanja število %

tečaji COBISS 2.395 34

permanentno izobraževanje 2.378 34

temeljno strokovno spopolnjevanje 1.494 21

izobraževanje uporabnikov 616 9

računalniška usposabljanja 142 2

izobraževanje za založnike 17 -

Skupaj 7.042 100

M. Ambrožič, 14.11.2002 45

Najbolj obiskane izobraževalne oblike:

Izobraževalna oblika Št. udel.

1. Tečaj za bodoče aktivne udel. sistema COBISS490

2. Tečaj COBISS1 346

3. Obdelava knjižničnega gradiva 341

4. Tečaj COBISS/OPAC za uporabnike 336

5. Tečaj o uporabi informacijskih virov (za uporabnike) 280

6. Knjiga, knjižnice in knjižničarstvo 253

7. Oblikovanje in uporaba informacijskih zbirk in virov 253

8. Izgradnja in upravljanje knjižničnih zbirk 252

9. Knjižnična statistika 247

M. Ambrožič, 14.11.2002 46

Najbolj obiskane izobraževalne oblike, nadal.

Izobraževalna oblika Št. udel.

10. COBISS/OPAC za knjižničarje 241

11. Obdelava serijskih publikacij v sistemu COBISS 226

12. Internet za začetnike 189

13. Elektronski časopisi 184

14. Obdelava članka 181

15. Delavnice za osvežitev znanja (COBISS) 165

16. Uporaba informacijskih virov na internetu 145

17. Normativna kontrola (COBISS) 136

18. Obdelava članka v sistemu COBISS 134

M. Ambrožič, 14.11.2002 47

Knjižničarji, ki so se udeležili največ dni izobraževanja v NUK

Udeleženec dni št. izobr. oblikLongo Anita 38 14Penko-Podboj Marica 32 19Razpotnik Silva 30 22Turk Janja 30 19Rihar Metoda 27 18Jamnik Alenka 27 14Denona Vesna 26 16Dolgan-Petrič Mojca 26 15Kotar Mojca 26 15Požar-Žižek Ksenija 24 14

M. Ambrožič, 14.11.2002 48

Udeleženci izobraževanja iz specialnih knjižnic 1.178 (18,4%):

Vrsta izobraževanja število %

tečaji COBISS 489 42

permanentno izobraževanje 404 34

temeljno strokovno spopolnjevanje 235 20

izobraževanje uporabnikov 13 1

računalniška usposabljanja 35 3

izobraževanje za založnike 2 -

Skupaj 1.178 100

M. Ambrožič, 14.11.2002 49

Najbolj obiskane izobraževalne oblike:

Izobraževalna oblika Št. udel.1. Tečaj za bodoče aktivne udel. sistema COBISS 98

2. Knjižnična statistika 80

3. Obdelava knjižničnega gradiva 61

4. Tečaj COBISS1 60

5. Obdelava serijskih publikacij v sistemu COBISS 59

6. Delavnice za osvežitev znanja (COBISS) 55

7. Obdelava članka v sistemu COBISS 44

8. Oblikovanje in uporaba informacijskih zbirk in virov 39

M. Ambrožič, 14.11.2002 50

Dileme…

kakšna osnovna izobrazba (stopnja in smer) katera znanja, sposobnosti, spretnosti magistrski in doktorski študij, specializacija pridobivanje znanstvenih nazivov in

univerzitetnih habilitacij permanentno izobraževanje strategija izobraževanja knjižničarjev in

uporabnikov koordinacija izobraževalne ponudbe in

programov verifikacija programov neformalnega

izobraževanja

melita.ambrozic@nuk.uni-lj.si