Embed Size (px)
Citation preview
Fakulteta za informacijske študije
Kdo usmerja sodobno družbo?
Vrščaj Martin
Mentor-ica: asist. Alenka Pandiloska Jurak, mag.
Novo mesto, 3.1.2011
Kazalo
ContentsSeznam kratic.....................................................................................................................................- 2 -
Uvod.................................................................................................................................................. - 3 -
METODOLOŠKI OKVIR........................................................................................................................- 5 -
TEORETIČNA IZHODIŠČA.....................................................................................................................- 6 -
EMPIRIČNI DEL................................................................................................................................... - 7 -
Zaključek.......................................................................................................................................... - 17 -
Literatura in viri................................................................................................................................- 18 -
1
Seznam kraticNpr- na primer
Itd- in tako dalje
Oz.- oziroma
Itn.- in tako naprej
2
Uvod
Kdo usmerja sodobno družbo? Najstarejši vpliv na družbo ima verovanje. Verovanje v Boga
in nadnaravne sile je bilo včasih zelo močno. S časom se je razvilo znanje in tehnologija s
katero so ljudje počasi izgubljali vero. V sodobni družbi se vidi, da počasi vera izgublja svoj
pomen in ljudje se zakopljejo v delo. V sedanjem času, ko doma vladata televizija in internet,
nimamo nadzora nad poplavo informacij, ki jih dobimo vsak dan. Večinoma so te informacije
lažne ali nepotrebne. Preko televizije vidimo nove stile oblačenja in obnašanja v družbi, ki
vplivajo na naše mišljenje in usmeritve. V sodobni družbi so najbolj vplivni znani ljudje in
ljudje na visokih položajih. Se pravi zvezde različnih filmov imajo velik vpliv na mladino in
narekujejo stile oblačenja in bonton obnašanja.
Temo sem si zbral zaradi tega, ker tudi sam spadam v sodobno družbo in ugotavljam, da
otroci vedno več iščejo svoje vzornike v zvezdah po televiziji in internetu. To je za moje
pojme slabo, saj bi morali otroci imeti za svoje vzornike starše in svojo družino. Včasih je
dobro imeti tudi za vzornika kakšnega pevca ali pevko, ki ti daje zagon v življenju ampak ne
v taki meri kot se to dogaja v naši sodobni mladini. Po drugi strani pa na starejšo populacijo
sodobne družbe vpliva politika in želja o čim boljšem življenju. V zadnjem času vidimo
vedno več pokvarjenih politikov in privatnikov, ki sodelujejo.
3
Propad večine fašističnih, nacističnih in komunističnih totalitarnih režimov je pokazal na
očitno nezmožnost splošnega preurejanja družbe po vnaprej oblikovanih receptih. Po drugi
strani pa ej tudi popolno zanašanje na spontanost družbenih sprememb, na »nevidno roko
trga« ali na postmodernistično odsotnost enotnih standardov (»anything goes«) pokazalo
svoje bistvene omejitve in tveganje. Tako se danes soočamo s pojavi, ki se ne odpravljajo kar
sami po sebi, po nekakšnih vnaprej danih avtomatizmih: sem sodijo na primer ekološki
problemi, velike ekonomske neenakosti, brezposelnosti, anomija, neprostovoljna ali
prostovoljna izključenost mnogih članov družbe iz mehanizmov sprejemanja političnih
odločitev, nezmožnost nadzora nad učinki globalnega trga, dopuščanje kršitev človekovih
pravic v »manj razvitih« delih sveta zaradi »interesov gospodarstva« in podobno. (Matej
Makarovič,Usmerjanje modernih družb, 2001: 1)
4
METODOLOŠKI OKVIROpredelitev problema
Na sodobno družbo vpliva veliko vsakdanjih stvari. Medije prištevamo kot velike
smernice pri vplivu na družbo. Zbirka navad, vzorcev obnašanja in spletov
medsebojnih okoliščin predstavlja SODOBNO DRUŽBO. V tem času je toliko
različnih medijev, ki vplivajo na sodobno družbo, da ponavadi zmedejo družbo.
Najbolj vplivni mediji so tisti, ki jih redno prebiramo ali gledamo. Pri mladih sta to
televizija in internet, pri starejših pa časopis in televizija. Za začetek bi bilo najširši
problem in vprašanje kaj je sodobna družba. Kako se razlikuje sodobna družba od
starejše družbe? Naslednje vprašanje kaj vpliva na usmeritev družbe? In na koncu
kdo usmerja sodobno družbo?
Namen in cilji
Glavni razlog, da sem si izbral ta naslov za seminarsko nalogo je vpliv medijev na
sodobno družbo. Zelo me zanima kaj najbolj vpliva na sedanjo družbo, ker tudi
sam spadam vanjo. S tem bom lahko vnesel veliko lastnega mišljenja in ugotovitev
med pisanjem seminarske naloge. Moj cilj je ugotoviti kateri medij in koliko
najbolj usmerja sodobno družbo.
Teza
Mediji, kot vsakdanji del sodobne družbe najbolj vpliva na ljudi v življenju.
Raziskovalne metode in tehnike
Metoda dela, ki sem jo uporabil pri izdelavi seminarske je pregled strokovne
literature, saj sem podatke dobil iz strokovne literature. Moja metoda dela je
teoretična in deskriptivna saj je vsa literatura že napisana.
5
TEORETIČNA IZHODIŠČAOsnovni teoretični pojmi
Družba- je množica različnih družbenih skupin. Kadar govorimo o družbi,
mislimo na veliko število ljudi, ki so s pomočjo kompleksnih povezav
združeni v številne naravne ali umetne skupine.
Mladina- mladi ljudje, zlasti med štirinajstim in petindvajsetim letom
Država- je geografsko področje in neodvisna politična enota s svojo
lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi
silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.
Politika- je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Mediji- je vsako komunikacijsko sredstvo, na primer knjiga, časopis,
letak, plakat, v sodobni komunikaciji pa tudi radio, televizija, medmrežje .
6
EMPIRIČNI DELSodobna družba je družba, ki živi v 21. stoletju in se sociološko in družbeno razvija s
časom. Sodobna družba uporablja sodobno tehnologijo in prebira sodobne medije.
Religija in cerkev v sodobni družbi nimata več tako velike vloge, kot je bilo to pred
pol stoletja ali stoletjem. Vsekakor pa lahko povem, da nekaj odstotkov svetovne
populacije ne spada pod sodobno družbo saj niso izpostavljeni formalnemu
družbenemu nadzoru in seveda sodobnemu napredku. Sodobna družba ima veliko
poddružb, ki se razlikujejo glede na to kje živijo ali iz kje izvirajo.
V modernih družbah so tako uspele obstati le tiste oblike diferenciacije, ki omogočajo
uspešno prilagoditev na naraščajočo kompleksnost. V modernih družbah istočasno
obstajajo trije različni tipi diferenciacije. To so segmentarna, stratifikacijska in
funkcionalna diferenciacija(Luhmann, 1990). (Frane Adam, Matej Makarovič, Borut
Rončević, Matevž Tomšič; Socio-kulturni dejavniki razvojne uspešnosti, 2001)
V prejšnjem odstavku vidimo, da obstajajo diferenciacije v družbi in ne moremo
posplošit celotno družbo na sodobno družbo. Vendar glede na to, da je večino
svetovne populacije dobro razvite in gredo s časom naprej bom upošteval samo
sodobno družbo.
Družbena sprememba je vsako pomembnejše in opazno predrugačenje oblik (vzorcev)
družbenega ravnanja in odnosov med posamezniki, skupinami in družbami. To pomeni
tudi preoblikovanje vrednot, pravnih in drugih družbenih norm, družbenih simbolov in
drugih kulturnih proizvodov.(Sociologija, Učbenik za 280-urni predmet sociologije za
4. letnik gimnazijskega izobraževanja, 2004: 207)
7
Družbene spremembe se dogajajo vsakodnevno in so pogojene z mediji. Medije lahko
delimo na elektronske in pisne. V sodobnem času prevladujejo elektronski mediji. Ker
pa so elektronski viri manj zanesljivi kot pisni se velikokrat dogajajo zmede zaradi
napačnih informacij. Zato se ljudje še vedno zanašajo na pisne vire informacij. Se
pravi vsak dan berejo časopis Delo in druge časopise. Časopisi pa tudi niso več to kar
so bili vsebujejo še veliko drugih stvari in ne samo politične, športne in cerkvene
novice. V časopisih sedaj najdemo še veliko raznih tračev in zgodbic, ki imajo velik
vpliv na sodobno družbo. Največkrat je ta vpliv zlonameren, saj družba raje bere
novice z negativnim izidom kot pa novice z nečem dobrim.
Zlasti od druge polovice 20. Stoletja naprej potekajo v razvitih industrijskih družbah
intenzivne družbene spremembe. V sociologiji se jih lotevajo iz različnih vidikov, ni pa
soglasja, kaj naj bi te spremembe pomenile: preseganje industrijske dobe in vstop v
novo družbeno epoho(postmodernizacija in prehod v postmoderno družbo) ali le
nadaljevanje modernizacije. Med družbenimi spremembami v drugi polovici 20.
Stoletja, ki naj bi pomenile prelom z moderno dobo, omenjajo: uvajanje
informacijskih tehnologije in rast storitvenega sektorja, naraščajoč pomen kulturne
industrije oziroma množične kulture, večje možnosti izbire pri oblikovanji lastnega
življenja, nestabilnost identitet, razdrobljenost družbene strukture, globalizacijo,
izgubo zaupanja v znanost in napredek itd. (Sociologija, Učbenik za 280-urni
predmet sociologije za 4. letnik gimnazijskega izobraževanja, 2004: 209)
8
Vpliv medijev na sodobno mladino
Mladina je sociološki termin, ki je v slovarju slovenskega knjižnega jezika razložen
kot:
»mladi ljudje, zlasti med štirinajstim in petindvajsetim letom«(SSKJ,2000)
(Nataša Mahne, diplomsko delo, Vpliv medijev na socioalno vključenost slovenske
mladine v 21. stoletju, 2005, Ljubljana)
Definiramo jo kot obdobje med otroštvom in odraslostjo, ki predstavlja pomembno
prehodno obdobje od ene k drugi fazi življenja. Mladost je vezana na nekatere
socipsihološke procese oblikovanja osebnosti in vraščanja posameznika v družbo, ki
jih razumemo pod pojmom adolescenca. Mladost je razvojni premor, moratorij v
razvoju, ki dopušča posamezniku eksperimentiranje s socialnimi vlogami, iskanje
njegovega mesta v družbi(Globočnik v Bučar Ručman, 2004: 25)
V tradicionalnih družbah v času mladosti odrasli na mlade prenašajo verska in
ideološka prepričanja, običaje, jih učijo o odnosu moški ženska in o položaju, ki ga v
družbi zasedata. V predindustrijski družbi je bilo predhodno obdobje pred odraslostjo
namenjeno izučitvi poklica. Mladi fantje so odhajali h kmetom ali obrtnikom in se tam
izučili kmečkega ali obrtniškega poklica ter se tako pripravljali na prevzem kmetije ali
obrtniške delavnice, katera jim je dokončno pripadla s poroko. S tem dobijo tudi
dolžnost, da skrbijo za starše. Dekleta so se v času mladosti z odhodom k tujim
družinam učile gospodinjskih opravil in se s tem pripravljale na odraslost, ki je tudi za
njih nastopila s poroko. (Nataša Mahne, diplomsko delo, Vpliv medijev na socioalno
vključenost slovenske mladine v 21. stoletju, 2005, Ljubljana)
9
Sodobni časi
Na začetku 20. Stoletja je prišlo do sociološke tematizacije mladosti ter skozi stoletje
se le-ta dokončno konstituira. Takrat se prvič pojavi ideja o mladosti kot posebnem
življenskem obdobju. »Prvi se jo je dotaknil S. Hall v svoji monumentalni študiji z
naslovom On Adolescence(1904) in jo poimenoval z besedo »adolescenca«. Označil jo
je kot viharniško obdobje, polno stresa in uporov mladih proti različnim
avtoritetam«(Ule, 1996: 17). Mladost je dokončno priznana kot formativno življensko
obdobje skozi katerega ima posameznik možnost, da najdesvojo identiteto in se z njo
skuša umestiti v družbeno življenje odraslih, kjer sprejema svoje socialne vloge in
naloge in ga tudi ostali z le-temi sprejemajo. (Nataša Mahne, diplomsko delo, Vpliv
medijev na socioalno vključenost slovenske mladine v 21. stoletju, 2005, Ljubljana)
V prejšnjem odstavku je lepo napisano, da se mladina uči in razvija že od mladosti. In
mladost se je precej spremenila za mlade. Včasih je bilo več poudarka na praktične
izkušnje in so na mlade vplivali obrtniki pri katerih so delali. V sedanjem času je
poudarek na teoriji in ne toliko na praksi. Do faksa dobimo toliko različne teorije, da
ponavadi dijaki res ne vedo kam bi se vpisali na faks in zato gredo nekateri prej v
službo kot na fakulteto.
Posameznik se v današnji družbi, ki je polna zahtev po pozitivni samopodobi,
emocionalni stabilnosti, jezikovnih in komunikacijskih spretnosti, znanju tujih jezikov,
razgledanosti in uporabi računalniških znanj in ostale sodobne tehnologije lahko
znajde v situaciji, ko čuti pomanjkanje vseh teh lastnosti in sposobnosti in tako pade v
individualizirano revščino ter se ne počuti dovolj močnega, da bi se uprl potiskanju na
družbeni rob. To povzroča, da postajajo globalbo socialno odvisni ter globalno
izločeni iz večinske družbe in kulture. (Nataša Mahne, diplomsko delo, Vpliv medijev
na socioalno vključenost slovenske mladine v 21. stoletju, 2005, Ljubljana)
10
Vpliv medijev na sodobno družbo
Množični mediji, med katere štejemo radio, televizijo, tiskane medije in internet še
nikoli niso bili tako močni kot so danes. Opravljajo vlogo informatorja, izobraževanja,
nekateri so celo mnenja, da igrajo vlogo pri socializaciji ter o njih govorijo kot o novi
veji oblasti. Družba, v kateri živimo, je povsem medijska družba. Sploh več ne
pomislimo, kakšna bi bila družba brez medijev. Mediji ustvarjajo iluzijo bližine,
odnosa, ustvarjajo občutek, da nismo sami in osamljeni, smo namreč sredi
vzpostavljenih razmerij. Težava pa je v tem, da so ta razmerja enostranska, ne gradijo
odnosa jaz in ti, jaz namreč medije vidim in slišim, oni pa mene ne, zanje sem objekt.
Ravno zaradi medijev se ljudje izmikajo osebnim odnsom, medčloveški stiki postajajo
v današnji družbi čedalje manj vredni.(Katz, Szecskö, 1981: 96, 97)
Ljudje se velikokrat radi zatekamo k množičnim medijem. Mediji so za nas nekakšni
prijatelji, ki nam približajo svet in smiselno razlagajo dogajanje okrog nas. Človek ima
že iz srednjega veka veliko potrebo po vključevanju v skupnosti. Mediji ustvarjajo
sporočila, ki se precej razlikujejo od resničnosti. Medijska sporočila so kot mit,
katerega glavna vloga je ustvarjanje načina mišljenja, izražanja in družbene zavesti.
Že od prvega pojava množičnih medijev je strokovnjake skrbel njihov vpliv. V
dvajsetih letih prejšnjega stoletja so začeli sistematično analizirati, kako mediji
vplivajo na ljudi. Zgodovino raziskav učinkov medijev lahko razdelimo v tri
obdobja(Erjavec, Volčič, 1999: 28)
V začetku raziskav je veljal model hipodermičnih igel. Učinke medijev so strokovnjaki
razlagali z metaforo vbrizgavanja sporočil pod kožo občinstva, ki naj bi se takoj in z
enakimi občutji odzvalo na medijsko vsebino ter spremenili svoje obnašanje in
delovanje. Po tej teoriji imajo mediji vsemogočni vpliv na občinstvo, ki je popolnoma
pasivno. Medijska sporočila linearno vzročno delujejo na ljudi. Posamezna sporočila
so bila razumljena kot neodvisna od drugih in od družbenega konteksta. Komunikacija
je popolnoma usmerjena k cilju, ki želi doseči učinek. Toda danes vemo, da teorija
neposrednega vpliva medijev ne drži(Erjavec, Volčič, 1999: 28).
11
Od druge svetovne vojne do konca sedemdesetih let so znanstveniki namenili
pozornost moči občinstva. Osnovni preobrat se je kazal v tem, da občinstvo ni bilo več
videnokot skrajno pasivno, temveč aktivno. Posameznik se poslužuje množičnih
medijev, da zadovolji individualne potrebe po novih informacijah, interpretaciji
zunanjega sveta, zabavi, kompenzaciji socialne interakcije, identifikaciji itd. Vendar je
ta raziskovalna smer preveč zapostavljala pomen medijskih vsebin na eni strani in
poudarjala pomembnost občinstva na drugi strani(Erjavec Volčič, 1999: 28).
Današnje raziskave o vplivu medijev razlagajo, da mediji ne vplivajo na občinstvo
neodvisno od družinske, šolske, delovne, prijateljske izkušnje. V obdobju odraščanja
imajo še posebej močan vpliv medijski voditelji v otroških in mladinskih
skupinah(Erjavec, Vočič, 1999: 29).
Vpliv medijev na ljudi pa razlikujemo na dolgoročen in na kratkoročen proces.
Strokovnjaki posvečajo največ pozornosti dolgoročnemu vplivu, sporočila medijev pa
ima lahko tudi takojšen vpliv in to predvsem, če mediji razpravljajo o določenem
vzorcu vedenja pozitivno in tako, da javnost temu vzorcu pripiše legitimnost in
posledično svoje vedenje zelo hitro prilagodijo temu vzorcu(Comstock, 1986: 224)
Se pravi iz prejšnjega odstavka lahko posplošimo, da so mediji velik vpliv in lahko
ljudi spravijo v navidezno nerealnost, kjer nevemo več kaj je resnično. Mediji pišejo in
prikazujejo dogodke in nas s tem prepričujejo o pomembnosti tega dogodka in
sčasoma ljudje niso več prepričani v resničnost dogodkov.
Množični mediji so za večino ljudi vir pojasnjevanja dogajanja v družbi. S pomočjo
medijev si ljudje osmišljamo realnost življenja in družbe okoli nas. Nekateri so mnenja
da se iz medijskih slik zabavamo in informiramo vendar s tem smo potisnili druženje s
svojo družino in bližnjimi daleč stran.
Iz vsega sedaj napisanega lahko povem in ugotovim, da vpliv medijev obstaja, ampak
ga težko opredelim. Množični mediji lahko igrajo vlogo institucije, ki nas uči po drugi
strani pa nam ponuja lažen nerealni svet.
Namen oglasov, medijev in medijskih tekstov ni samo to, da nam želijo prodati
določene izdelke, vendar nam posreduje določene vrednot in ideale.
12
Vpliv interneta na sodobno družbo
V zadnjem desetletju pa sodobne komunikacijske poti omogočajo nove
interakcijske odnose med vlado, državno upravo, političnimi strankami, lokalnimi
skupnostmi in državljani. Proces odločanja je državljanom približan preko
množičnih medijev. Preko njih lahko posamezniki spremljajo dogajanje v vladi,
parlamentu in političnih organizacijah in tako vzbujajo predstavo, da državljan
tudi »soodloča«. Dejansko samo opazuje politične razprave na malih zaslonih,
posluša na radiu in jih prebira v časopisih. Poleg teh medijev je tu še internet.
Novi trendi v državni upravi se nagibajo k temu, da bi čim več storitev in
informacij potekalo preko interneta. Internet se vedno bolj uporablja tudi v namen
politične propagande. Ob volitvah leta 2000, ki so potekale v Sloveniji se je
pokazalo, da so se za internetno komuniciranje zanimale predvsem mlajše
generacije in izobraženci(Vreg, 2001:19-25).
Internet se je zelo razrastel v zadnjih desetih letih. Preko njega lahko telefoniramo,
iščemo različne vrste podatkov, nakupujemo, plačujemo račune in pregledujemo
vse bančne storitve. Internet je po eni strani ekološki, saj je zmanjšal porabo goriv
in onesnaženja. Z internetom lahko večino nakupov opravimo doma in najdemo
večino informacij, da ni potrebno iskati v knjižnici. Z intenetom se zmanjšajo
stroški pisarn(najemnina, elektrika, ogrevanje), zmanjšajo se problemi s
potovanjem do delovnega mesta.
Prekomerna uporaba interneta, sploh spletnih iger in klepeta, lahko privede do
hudih odvisnosti ter bolezni katerih posledica so socialne motnje. Najranljivejši so
posebno tisti mladi, ki se že težje vklopijo v družbo sovrstnikov in jim navidezno
okolje predstavlja varno zavetrje pred razkritjem svoje realne podobe.
V 21. st. velike korporacije kontrolirajo TV novice, informacije in zabavo v
skladu s svojimi ekonomskimi in političnimi interesi. Komercialna televizija
prodaja televizijske reklame korporacijam in politikom, ki si to lahko privoščijo.
Tako si bogati zagotavljajo kontrolo nad ekonomskim in političnim sistemom.
Točno ta sistem volitev je postavil ameriško ljudstvo na najnižji možni nivo
odločanja na volitvah.
13
Kontrola televizije s strani močnih skupin zagotavlja, da neka tema ne bo primerno
predstavljena in da določena stališča niso izražena. Komercialna usmerjenost,
kontrola in lastništvo televizije kaže rezultat v sistemu, ki je usmerjen k razredu
lastnikov in izključuje opozicijo in kritike. Zabava in informacije v tem sistemu sta
predvsem ideološka in služita za ohranjanje kapitalizma.
Vpliv evolucije in politike
Dilema, ali naj bo družbeni razvoj v modernih družbah predmet načrtnega
usmerjanja, ali pa naj smeri razvojnih trajektorij prepustimo samo regulaciji, torej
družbeni evoluciji, je nedvomno ena najpomembnejših in najodmevnejših dilem v
zgodovini sociološke in (pri preučevanju gospodarskega sistema) ekonomske misli.
Iz razmisleka o tem vprašanju izvira že znana opazka Adama Smitha iz Bogastva
narodov (1776), da se ljudje iz iste stroke le poredko srečajo, če pa se, se pogovor
konča kot zarota proti javnosti, ali pa s kako zvijačo za dviganje cen. Vendar pa
univerzalnost določenega razvojnega vprašanja ne predpostavlja tudi splošne
veljavnosti odgovorov na ta vprašanja. Analiza konkretne situacije in iz nje
izhajajoči ukrepi so lahko v drugem okolju popolnoma nerelevantni. Težave se je
treba lotiti z upoštevanjem empirične ravni, kar predpostavlja osredotočenje na
strukturne značilnosti konkretnega družbenega okolja, in pa z analizo pogojev, ki
lahko omogočajo ali onemogočajo določen načina usmerjanja oz. samousmerjanja
družbenega razvoja. Univerzalen odgovor na zgoraj omenjeno dilemo namreč ne
obstaja, konkretne rešitve pa delujejo v specifičnih societalnih konstelacij ah. Zato
so poskusi transplantacije institucionalnih aranžmajev v nekompatibilno okolje
ponavadi povezani z visokimi stroški in s kronično manjšo učinkovitostjo. Primer
tega predstavlja tudi precenjevanje kreativnega potenciala kaosa v obliki prehitre
liberalizacije gospodarstva, prenagljene privatizacije in hitro zmanjšanje vloge
države! (Genov, 1999), kar je privedlo do velikih socialnih in ekonomskih
stroškov(Borut Rončević, Strateško usmerjanje v razvojni družbi, 2008: 15).
Eden najbolj pogosto obravnavanih primerov, ko samoreferenčnost delnih
sistemov privede do težav, so ekološki problemi, ki jih proizvajajo moderne
družbe, še posebej v okviru gospodarskega sistema. Luhmann ugotavlja: »Zaradi
načela diferenciacije modernih družb postaja problem racionalnosti bolj
14
urgenten - in hkrati nerešljiv. V tej situaciji bi bil vsak umik v tradicionalno
semantiko racionalnosti neuspešen« (Luhmann, 1995: 477). Vendar pa meni:
»Naš očrt problema racionalnosti ne zahteva, da mora družba rešiti tako vrsto
problemov, da bi preživela. Evolucija je vse, kar je potrebno za preživetje«
(Luhmann, 1990: 477). Zato Luhmannov sklep ne preseneča:
»Vse načrtovanje je notorično neprimerno. Ne dosega svojih ciljev, ali vsaj ne v
takem obsegu, kot bi želelo, in sproža stranske učinke, ki jih ni predvidelo«
(Luhmann, 1995: 496) (Borut Rončević, Strateško usmerjanje v razvojni družbi,
2008: 53).
Po Luhmannovem mnenju je možnost racionalnega načrtovaja zaradi
funkcionalne diferenciacije v modernih družbah torej močno omejena. Delni
sistem zaradi lastne samoreferenčnosti in operativne zaprtosti težko razumejo
specifične potrebe drugih sistemov, ki operirajo v skladu z drugačnimi kodi. Poleg
tega pa je delni sistem razmeroma nedovzeten za dojemanje sistemske
racionalnosti, torej potreb celotnega sistema. Ob tem se pojavlja tudi vprašanje,
ali je sistem sploh zmožen reagirati na ukrepe, ki naj bi posegli vanj. Če ta ukrep
ne upošteva specifičnega koda posameznega delnega sistema, ga ta seveda prezre.
Primer iz gospodarstva in raziskovalne sfere. Spodbujanje znanosti kot take ne da
učinkov na povečani konkurenčnosti gospodarstva, če ti ukrepi niso naravnani
tako, da spodbujajo aplikativne raziskave, katerih rezultate je gospodarstvo (ali
konkretna podjetja) zmožno razumeti. Seveda pa lahko gospodarstvo razume tudi
bazične raziskave, če ima te kapacitete - v tem primeru je tovrstno vlaganje seveda
upravičeno in da rezultate. Ob tem je treba poudariti tudi to, da načrtovanje že
samo po sebi povečuje kompleksnost sistema (Borut Rončević, Strateško
usmerjanje v razvojni družbi, 2008: 54).
Luhmannova analiza možnosti usmerjanja v modernih družbah je zelo
pomembna, ker pravilno nakaže številne omejitve in težave, ki izvirajo iz
procesov funkcionalne diferenciacije, pri čemer pride do podobnih ugotovitev,
kot so pred njim že številni drugi avtorji (Etzioni, 1968; Mayntz et al., 1978;
Scharpf, 1972). Hkrati pa so zelo sporna njegova izvajanja, da družbeno
usmerjanje ni možno (Makarovič, 2001: 124). Če izhajamo iz Luhmannovih
15
izvajanj, lahko zatrdimo predvsem to, da v kontekstu modernih družb ni več
možno klasično hierarhično usmerjanje. To pa nič ne pove o ostalih oblikah
načrtnega usmerjanja, ki obstajajo v modernih družbah. (Borut Rončević,
Strateško usmerjanje v razvojni družbi, 2008: 54).
Po Luhmannovem mnenju ni politika nobena izjema glede procesov
funkcionalne diferenciacije. To pomeni, da se je iz hierarhičnega središča
družbe spremenila v specializiran delni sistem, ki ostalim ni nadrejen oz. ne
razpolaga z resursi za usmerjanje ostalih sistemov, ampak lahko usmerja
predvsem samega sebe. Politika je postala le eden izmed družbenih sistemov
(Borut Rončević, Strateško usmerjanje v razvojni družbi, 2008: 54).
16
ZaključekNa začetku sem že povedal, da so mediji največji dejavnik, ki vpliva na sodobno
družbo. Iz različni knjig in internetnih virov sem spoznal, da je to res in da se mediji še
širijo in še bolj prodirajo v naše življenje.
Mediji niso nekaj nevarnega, ki bi zlonamerno vplivalo na sodobno družbo. So le
pripomoček s katerim se izobražujemo in pridobivamo informacije. Kako le-te
interpretiramo je pa odvisno od posameznika. Vsak mora vedeti, da preveliko
spremljanje medijev lahko deluje na slab način.
Moja teza je bila pravilna in je nisem ovrgel. Ugotovil sem da množični mediji in
politika najbolj vplivata na sodobno družbo in se bosta še okrepila. Med mediji prodira
internet kot najbolj množičen medij, saj se na njem pojavljajo zelo različne
informacije in nove možnosti olajšanja dela. Politika pa velikokrat deluje kar preko
medijev, preko tiskanih medijev delajo reklamo in nam vrivajo svoje mišljenje, preko
interneta nam ponujajo anketne vprašalnike, ki ponavadi zavajajo ljudi v njihovo
mišljenje.
17
Literatura in viri
- Nataša Mahne, Diplomsko delo, Vpliv medijev na socialno
vključenost slovenske mladine v 21. st. , Ljubljana, 2005
- Borut Rončevič (2008): Strateško usmerjanje v razvojni družbi,
Sela pri Dolenjskih Toplicah
- Sociologija, Učbenik za 280-urni predmet sociologije za 4. letnik
gimnazijskega izobraževanja, 2004: 209
- Matej Makarovič,Usmerjanje modernih družb, 2001: 1
- Frane Adam, Matej Makarovič, Borut Rončević, Matevž Tomšič;
Socio-kulturni dejavniki razvojne uspešnosti, 2001
- Sociologija, Učbenik za 280-urni predmet sociologije za 4. letnik
gimnazijskega izobraževanja, 2004: 207
- Sociologija, Učbenik za 280-urni predmet sociologije za 4. letnik
gimnazijskega izobraževanja, 2004: 209
- Katz, Szecskö, 1981: 96, 97
- Erjavec, Volčič, 1999: 28
- Erjavec, Volčič, 1999: 29
- Comstock, 1986: 224
- Gerbner v Chandler, 1995
- Vreg, 2001:19-25
- Borut Rončević, Strateško usmerjanje v razvojni družbi, 2008: 15
- Luhmann, 1995: 477
- Borut Rončević, Strateško usmerjanje v razvojni družbi, 2008: 53
- Borut Rončević, Strateško usmerjanje v razvojni družbi, 2008: 54
- Frane A., Matej M., Borut R., Matevž T., Socio-kulturni
dejavniki razvojne uspešnosti, 2001
18
19
