Embed Size (px)
Citation preview
DriDanube – Drought Risk in the Danube Region Project co-funded by European Union funds (ERDF, IPA)
Znamo hitreje zaznati sušo in predlagamo, kako z njo upravljati
Andreja Sušnik in sodelavci
Zaključna predstavitev projekta DriDanubeAgencija RS za okolje, Ljubljana, 26. september 2019
Konec je le začetek nadaljevanja
DriDanube - Drought Risk in the Danube Region 2
Kick-off sestanek, Ljubljana, 2017
Zaključna konferenca, Dunaj, 2019
o vodilni partner: ARSO/ Center za upravljanje s sušo v JV Evropi;
o 15 projektnih partnerjev in 8 pridruženih strateških partnerjev iz 10 držav;
o skupno vključenih več kot 140 nacionalnih in mednarodnih organizacij na več kot 120 dogodkih.
Brez izjemnega partnerstva ne bi šlo
www.interreg-danube.eu/dridanube
Kakšne naloge smo si zadali?
Spodbujamo nove rešitve
Majhen kamenček v mozaiku potrebnih sprememb
5
SUŠNI PLAN
https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2019/08/Fullreport-1.pdf https://www.visualcapitalist.com/impact-on-climate-change-and-land-use/
Najnovejši znanstveni izsledki kažejo na vse večje težave s sušo, globalno in regionalno
Kakšni so trendi in vplivi podnebnih sprememb na sušo v Evropi?
Trend vlage v tleh v poletnem času v Evropi od leta 1950 do danes (EEA, 2017).
Spremembe poletne vlage v tleh za obdobje 2021-2050 glede na obdobje 1961-1990 – 12 regionalnih podnebnih modelov (EEA, 2017).
PRETEKLOST PRIHODNOST
Ekonomske škode zaradi suše v Evropi se povečujejo
8
Danes
Suše
Poplave
Vse večje težave s sušo v Sloveniji.
–350
–250
–150
–50
50
150
250
19
63
19
64
19
65
19
66
19
67
19
68
19
69
19
70
19
71
19
72
19
73
19
74
19
75
19
76
19
77
19
78
19
79
19
80
19
81
19
82
19
83
19
84
19
85
19
86
19
87
19
88
19
89
19
90
19
91
19
92
19
93
19
94
19
95
19
96
19
97
19
98
19
99
20
00
20
01
20
02
20
03
20
04
20
05
20
06
20
07
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
© Agencija Republike Slovenije za okolje
Poletna meteorološka vodna bilanca 1963 – 2019
nacionalna
regionalna
lokalna
ni suše
mm
Kaj se je dogajalo s sušo v regiji Podonavja v času trajanja projekta?
o Leta 2017 je bil večji del regije pod močnim pritiskom suše.
o 2017 je bilo nadaljevanje serije suš v regiji v preteklih letih 2003, 2007, 2012, 2013, 2015 itd.
o Suša je prizadela tudi alpske, padavinsko bogate države. Značilnost zadnjih let so rapidne/hitre suše, spomladanske in zimske suše.
o Posledice suše v številnih na vodo vezanih gospodarskih sektorjih.
10
Suša ni samo problem kmetijstva. Multisektorskeposledice suše 2017.
o Avstrija: 140 mio EUR/izpad pridelka in pogin rib;
o Slovenija: 65 mio EUR/kmetijstvo;
o Češka republika: 120 mio EUR/kmetijstvo;
o Slovaška: 20-40 % zmanjšanje pridelka, hidrološka suša;
o Bosna in Hercegovina: 126 mio EUR/ kmetijstvo; 40 % izgube v produkciji hidroenergije;
o Romunija: zmanjšanje pretoka Donave za 60 % - višje cene elektrike;
o Srbija: >600 mio EUR/kmetijstvo, pomanjkanje vode, izsušena jezera, motena oskrba z elektriko.
Fotografije: DriDanube konzorcij In Moja Hercegovina, 2017
Suša 2018 v severni Evropi
12
Indeks produktivnosti pašnikov nizek
Pomanjkanje vode za živino, turizem
Škode v kmetijstvu
Krajina postižená suchem13.8.2018, severozápadní Čechy
Lastnost suš v zadnjih letih je hiter razvoj.Zavarovalnice so leta 2018 beležile zmanjšanje pridelka na 100.000 ha v Avstriji v manj kot dveh tednih.
14
o Poletna suša 2019 na severu Evrope
- zaznan z modelskimi podatki Evropskega observatorija za sušo (SMA) in raznimi kazalci;
- projekt DriDanube prinaša boljšo prostorsko in časovno resolucijo podatkov v regiji Podonavja.
suho
mokro
Suša v S Evropi mestoma še traja
Glavni dosežki projekta
Dostopen na:
droughtwatch.eu
o različni sušni kazalci (vegetacija), poudarek na satelitskih podatkih;
opripravljen priročnik za uporabo;
ododatna informacija k merjenim podatkom na meteoroloških postajah, dobra prostorska pokritost.
17
Primer: anomalija vlažnosti tal (SWI), 25.9.2019Spletno orodje za prikaz razvoja suše z sušnimi kazalci v skoraj realnem času.
S klikom do informacij o suši.Sušni uporabniški servis – Drought Watch (DUS).
Suša septembra 2019 v S Evropi
https://www.youtube.com/watch?v=2MC5goO17H8
• Pomoč pri uporabi. Asistent in priročnik.
• Inovativen pristop.Celotna regija uporablja enotne kazalnike suše.
19
• Soil Water Index (SWI) – anomalije vlažnostnih razmer v tleh
• Normalized Difference Vegetation Index (NDVI) – stanje vegetacije na podlagi njene fotosintetske aktivnosti
• Soil Water Deficit (SWD) - modeliran primanjkljaj vode v tleh po mGROWA (za Slovenijo)
• Relative Vegetation Condition (VegCon) -Relativno stanje vegetacije (izboljšan NDVI z blue band)
• Soil water balance (SWB) – Površinska vodna bilanca ocenjena z NWP modelom
• 60ATP2m – anomalije 60-dnevne povprečne temperature v percentilih
• Ocena posledic suše – ocenjen vpliv suše na opazovanih kulturah (sistem poročevalcev DriDanube)
Zimska suša - Stanje SWI 9. januarja 2019
• Velika funkcionalnost orodja DUS.Pogled na razvoj suše na poljubni lokaciji. Suša 2019 letos le na Primorskem.
Zimsko-spomladanska suša
Moker maj
Zmerna poletna suša
Stanje sušnosti – kazalec vlažnosti tal (SWI), Bilje, 1. 1. do 26. 9. 2019
[%]
• Možnost razvoja in sodelovanje strok. Poleg regijskih še nacionalni podatki in vključitev hidroloških kazalnikov za potrebe NUV.
V DUS integrirani rezultati modela mGROWA za Slovenijo:
o SWD – Primanjkljaj vode v tleh, 2000-2013
o ET – Dejanska evapostranspiracija, 1971 - 2016
o Padavine (P)
o Skupni odtok (Qn)
o Napajanje podzemnih voda (Qrn) itd.
Ostali (mesečno, 10-dnevno)
o SPI – Standardiziran padavinski indeks,
o SPEI – Standardiziran padavinsko-evaporativniindeks,
o EDDI – Sušni indeks evaporativnih potreb
21
Primer sušnega kazalnika SWD 25. avgusta 2013
o sistem sprotnega poročanja o posledicah suše;
o vpogled v stanje na terenu;
o v podporo merjenim podatkom inpreverjanje satelitskih podatkov;
o 700 poročevalcev v regiji;
o vzpostavljanje nacionalnih mrež poročevalcev v vseh sodelujočih državah, tudi v Sloveniji.
22
Enotno preverjanje satelitskih podatkov enotno po regiji. Vzpostavitev poročevalske mreže za oceno posledic suše na terenu.
o sodelovanje z operativnimi službami v kmetijstvu in gozdarstvu,
o vključevanje ARSO fenoloških opazovalcev,
o pridobivanje volonterskih poročevalcev.
• Gradniki mreže v Sloveniji. Okrepljeno sodelovanje med različnimi službami in vključevanje splošne javnosti.
Poročevalci s preprostimi metodami tedensko preverjajo, kakšno je stanje tal in rastlin na izbrani nenamakani kmetijski površini s pomočjo vprašalnikov/spletnih obrazcev.
o za poljedelstvo, o sadjarstvo, vinogradništvo, oljkarstvo,o gozdarstvo.
Poročevalec si izbere tip obrazca glede na prevladujočo rabo tal na območju opazovanja.
• Kako postanem poročevalec? Enostaven vprašalnik.
Spletni vprašalnik: http://questionnaire.intersucho.cz/si/
• Podatek s terena je gradnik tedenskih kart.
1. Poročanje o stanju na terenu
2. Zbiranje podatkov
3. Obdelava podatkov
4. Priprava kart posledic suše
26
• Odziv s terena vsak teden viden v DUS.Različne stopnje vpliva suše na pridelek.
Pogled na celotno regijo.
28
Poskus enotne ocene tveganja za sušo.Povratna doba sušnih obdobij in tveganj za izpad pridelka.
Ocena tveganja za izpad pridelka 4 skupnih kmetijskih kultur (pšenica, koruza, ječmen, oljna ogrščica) ob različnih povratnih dobah suše.
16 statičnih kart
Karta tveganja za izpad pridelka koruze ob verjetnosti za sušo 0.1Pričakovana dolžina sušnega obdobja za suše s 100-letno povratno dobo
Pričakovane dolžine sušnega obdobja (vsaj 21 zaporednih dni, ko dnevne padavine <3mm) ob različnih povratnih dobah suše.
6 statičnih kart
o Aktivno sodelovanje slovenskih deležnikov: URSZR, MOP, MKGP, DRSV, KGZS in Kmetijski zavodi, privatni sektor, nevladne organizacije itd.
o Temelji na sodelovanju vseh organizacij v državi, ki so pristojne za spremljanje, upravljanje in ozaveščanje o suši.
o Določa/priporoča KDO, S KOM, KDAJ in KAKO delovati ob različnih stopnjah suše.
o Poudarek na preventivnem delovanju in preprečevanju večjih posledic zaradi suše.
Predlog, kako bomo upravljali s sušo Že vzpostavljeno sodelovanje: 5 nacionalnih dogodkov.
Delovni sestanek slovenskih deležnikov
Nacionalni seminar, marec 2019
Protokol je tu,
zahteva le
vključitev v prakso.
• Kako ukrepamo v različnih stopnjah suše.
o projektna spletna stran: http://www.interreg-danube.eu/dridanube
o spletna stran projekta na ARSO: http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/EU%20sofinancira/DriDanube
o Tedenski bilteni, povezave na FB, twitter, droughtwatch.eu
Informacije o projektu in povezave
Spletni vprašalnik: http://questionnaire.intersucho.cz/si/
Diseminacijske aktivnosti projekta s strani ARSO ekipeo Od januarja 2017 do septembra 2019 je bil projekt omenjen v 104 člankih, novicah v revijah, časopisih
ali TV in radio prispevkih, predstavljen na 55 dogodkih širši javnosti v Sloveniji in podonavski regiji.
32
Oddajo Ugriznimo znanost, RTV SLO
https://4d.rtvslo.si/arhiv/tv-izobrazevalni/174574178
Širjenje prepoznavnosti rezultatov projekta DriDanube, ARSO in DMCSEE vključenost v mednarodnih iniciativah
33
Na dolgoživost rezultatov!
34
TRAJNOST
Odziv na sušo:
• URSZR (strateški partner), • MOP,• MKGP, • KGZS in kmetijske svetovalne službe, • DRSV,• ICPDR, WMO, UNCCD, EUMETNET…
Spremljanje suše:
• SPACE-SI (partner), ZRC SAZU,• različni sektorji znotraj ARSO
(agrometeorologija, podzemne in površinske vode).
Zbiranje podatkov o posledicah suše:
• prostovoljci, • ARSO fenološki opazovalci,• operativne službe v kmetijstvu in gozdarstvu.
35
https://www.youtube.com/watch?v=BYG9LappgLQ
https://www.youtube.com/watch?v=85tsBl6-8yM&feature=youtu.be
Zaključni video: https://www.youtube.com/watch?v=ASYMEKEeVN0&t=
Kontakt: Agencija RS za okolje
Sektor za analize podnebja in vodnega kroga/Oddelek za agrometeorološke analize
Vojkova 1b, 1000 Ljubljana
T: +386 1 478 4073
DriDanube - Drought Risk in the Danube Region10/1/2019
