Zmagoslavje razumaBogdan Sajovic, foto: VVikipedia, Družina

Ob nedavni predstavitvi slovenskega prevoda knjige Alejandra A. Chafuena Vera m svoboda je bila večkrat omenjenatudi knjiga Rodnevja Starka Zmagoslavje razuma, v prevodu Jerice Jerman in s spremno besedo dr. Roberta Petkovška.

Starkovo delo je bilo sicernapisano pozneje kot Cha-fuenovo, vendar je bilo v

slovenski jezik prevedeno neko-liko prej, saj je letošnjo pomladizšlo pri založbi Družina. Zara-di tega pri Demokraciji menimo,da bi bilo prav, da omenimo tudiStarkovo delo. Po eni strani biga lahko imeli za nekakšno na-daljevanje knjige Rčginc Pcrno-ud Nehajmo že s tem srednjimvekom, ki je prav lako pri založ-

bi Družina izšla pred leti. Obeknjigi namreč postavljata na lažkrilatico o mračnem srednjemveku in prikazujeta, kako imajoglavne pridobitve sodobne zaho-dne družbe (svoboda, napredek,tržno gospodarstvo) svoje ko-renine v srednjem veku in ne vnovoveškem uporu zoper njega.V tem smislu je Starkova knjigaza slovenskega bralca še zani-mivejša, saj v nasprotju z delomPernoudove posebej izpostavlja,da je ravno katolištvo vir prožnekapitalistične ekonomije - zoperobče znano lezo Maxa Webra, ki

je v svojem znamenilem delu ProLeslanlskaetika in duh kapitalizma ugotavljal, da ta iz-vira iz protestantizma.

Kapitalizem in samostani stark svojo tezopojasnjuje tako, da prikaže, kako je bila kapita-listična ekonomija več sLolelij pred nastopomprotestantizma na delu v italijanskih srednje-veških mestnih državicah, zlasti v Benetkah,Genovi, Milanu in Firencah, pa ludi že v eko-nomski dejavnosti srednjeveških samostanovvsaj od 9. stoletja dalje. Vzrok za tako zgodennasLop kapilalis lične ekonomije najde Stark

v tistih potezah krščanstva, Id to vero otiplji-vo razlikujejo od preostalih civilizacijskihpojavov. Med temi potezami je poudarje-no najprej linearno pojmovanje časa, ki jeusmerjeno v polnost časa, t. j. v drugi Kristu-sov prihod, kar je osnova za pojmovanje na-predka in razvojne ekonomske usmerjenosti,značilne za kapitalizem. Izpostavljeno je tudidostojanstvo slehernega človeka kot božjepodobe in božjega olroka, ki prinese lisli de-mokratični pečat, brez katerega ne more bitisvobodnega trga in torej prav tako ne kapi-talizma. Pomemben je poudarek na uboštvu,saj kapitalizem predpostavlja določeno aske-zo; kapitalist namreč ne sme porabiti vsehpridobljenih sredstev, temveč jih mora v ve-liki meri vložiti v novo naložbo. Gre za po-udarke, na katere je slovenskega bralca predleti že opozorilo v slovenščino prevedenodelo Michaela Novaka O gojenju svobode, aso tu podani v popolnejšem sistematskem inzgodovinskem pregledu.

Svoboda, kapitalizem in razcvet scer pa jenajbolje, če o delu spregovori kar uvod v knjigoZmagoslavje razuma, ki pojasnjuje, kako je kr-ščanstvo pripeljalo do svobode, kapitalizma inrazcveta zahodne družbe. Ko so Evropejciprvič začeli raziskovati zemeljsko oblo, jih ni

Samostanskogospodar-stvo od 9.stoletja daljeje bilo temelj,na kateremseje razvilkapitalističnisistem.

Nar

očni

k: D

RU

ŽIN

AO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

najbolj presenetil obstoj zahodnepoloble, ampak stopnja njihovetehnološke premoči nad preo-stalim svetom. Zaradi evropskihzavojevalcev niso bila nemočnale ponosna ljudstva Majev, Az-tekov in Inkov, ampak tudi pra-vljične civilizacije Vzhoda - vprimerjavi z Evropo 16. stoletjaso razvojno zaostajale Kitajska,Indija in ludi islamske države.Kaj je privedlo do tega? Zakaj seje alkimija, čeprav jo je poznaloin uporabljalo veliko civilizacij,v kemijo razvila samo v Evropi?Zakaj so stoletja dolgo le Evro-pejci poznali očala, dimnike,zanesljive ure, ležko konjenicoin sistem za zapisovanje glasbe?Kako so lahko narodi, ki so izšliiz barbarstva in ruševin padlegarimskega cesarstva, tako prepri-čljivo prekosili preostali svet?

Zahodna premoč več sodob-nih piscev je skrivnost uspehazahodne družbe pripisalo geo-grafskim danostim. Toda prav tegeografske danosti so bile dolgodom evropskim kulturam, ki somočno zaostajale za tistimi v Azi-ji. Med vzroke za vzpon Zaho-da nekateri štejejo jeklo, strelnoorožje in ladje, spet drugi domne-vajo, da je bilo odločilno uspe-šnejše kmetijstvo. Vse to pa le del-no pojasni vprašanje, zakaj so seEvropejci odlikovali v metalurgi-ji, ladjedelništvu in poljedelstvu.Najprepričljivejši odgovor zaho-dno premoč pripisuje vzponukapitalizma, ki se je razvil samov Evropi. Celo najbolj zagrizeninasprotniki te teorije kapitalizmupriznavajo, da je povzročil poprejnesluteno proizvodnjo in razvoj.Kari Marx in Friedrich Engels stav Komunističnem manifeslu za-pisala, da so se ljudje pred razvo-jem kapitalizma ukvarjali z »naj-lenobnejšim poslopašlvom« lerda je bil kapitalistični sistem prvi,kije »dokazal, kaj zmore človeškadejavnost, (in) usLvaril masov-nejše in kolosalnejše produkcij-ske sile kot vse minule generacijeskupaj«. Kapitalizem je ustvaril ta»čudež« z rednim ponovnim vla-ganjem denarja v večjo zmoglji-vost in izboljšano tehnologijo; stem se je povečala proizvodnja,ki je spodbudila vodstva podjetij,s stalnim povečevanjem izplačilpa tudi delavec.

Če predpostavimo, da je ka-pitalizem v Evropi res povzročilvelik korak naprej, je še vednotreba pojasniti, zakaj se je razvilsamo tu. Korenine kapitalizmaso nekateri našli v protestantskireformaciji, drugi v različnih po-litičnih okoliščinah. Toda če raz-iskujemo dalje, postane jasno, daje bila tako za razvoj kapitalizmakot razvoj zahodne družbe re-snično temeljno izhodišče izje-mna vera v razum.

Razum kot največji dar BogaKnjiga Zmagoslavje razumaraziskuje napredek, ki ga je

povzročila vera v razum. To pre-pričanje je edinstveno oblikova-lo zahodno kulturo in njene insti-tucije. V okviru krščanstva je biladosežena največja zmaga. Drugasvetovna verstva so dajala velikpoudarek skrivnosti in intuiciji,zgolj krščanstvo pa je za primarnivodili pri odkrivanju verskih re-snic sprejelo razum in logiko. Nakrščansko vero v razum je vpliva-la grška filozofija, toda pomemb-nejše je, da je imela majhen vplivna grška verovanja, ki so ostalatipični misterijski kulti. Dvou-mnost in nelogična protislovja soveljali za znamenja božanskega

izvora. V vseh preostalih velikihsvetovnih religijah so prevlado-vali podobni pogledi na osnovnonerazložljivosl bogov in intelek-tualno večvrednost introspekci-je. Cerkveni očetje pa so od vsegazačeLka učili, daje razum največjidar od P>oga in sredstvo za posto-pno povečanje njihovega razume-vanja Svetega pisma in razode-tja. Krščanstvo je bilo zaradi tegausmerjeno v prihodnost, medtem

ko so druge velike religije poudar-jale večvrednost preteklosti. Vsajnačelno, če že ne vedno zares, jebilo krščanski nauk vedno mogo-če spremeniti v imenu napredka,ki ga je narekoval razum. Verav moč razuma je opogumljena ssholastično filozofijo in udejanje-na v odličnih srednjeveških uni-verzah, ki jih je ustanovila Cer-kev, oblikovala zahodno kulturoter pospešila napredek znanostiin razvoj demokratične teorijein prakse. Vzpon kapiLalizma jepomenil tudi zmago za razum, kigaje spodbujala Cerkev. Kapitali-zem je namreč v osnovi sistema-tična in stalna uporaba razuma zatrgovanje, ki so jo v praksi prvičuresničili na velikih samostan-skih posestvih.

Zahodni intelektualci so vprejšnjem stoletju izvor evrop-skega imperializma z velikimnavdušenjem pripisovali krščan-stvu, nikakor pa niso hoteli pri-znati, da je krščanstvo kakorkoli(razen z nestrpnostjo) prispevalo

k zahodni prevladi. Zahod naj bivzcvetel v trenutku, ko je prema-gal verske ovire za napredek, šeposebej tiste, ki so onemogočalerazvoj znanosti. Nesmisel. UspehZahoda, vključno z razvojemznanosti, je gradil na povsem ver-skih temeljih. Ljudje, ki so ga pov-zročili, pa so bili goreči kristjani.Na žalost se celo mnogo tistihzgodovinarjev, ki priznavajo vlo-go krščanstva pri spodbujanjuzahodnega napredka, omejujena iskanje koristnih vplivov pro-testantske reformacije. Poprej-šnjih 1.500 let krščanstva je bilonepomembnih ali škodljivih.Tovrstni akademski antikato-licizem je bil osnova za najslav-nejšo knjigo, ki je bila kadarkolinapisana o izvorih kapitalizma.

Napačna Webrova teza Nazačetku 20. stoletja je nemški

Glavne pridobitve sodobne zahodnedružbe (svoboda, napredek, tržnogospodarstvo) imajo svoje koreninev srednjem veku in ne v novoveškemuporu zoper njega.

Osnovne prvine kapitalizma najdemo v mestnih republikah zevu. stoletju.

Predstavitev knjige Zmagoslavje razuma aprila v prostorih Družine: od leveproti desni direktor Tone Rode, teolog Robert Petkovšek in pravnik Lovro Šturm

Nar

očni

k: D

RU

ŽIN

AO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

sociolog Max Weber objavil štu-dijo z naslovom Protestantskaetika in duh kapitalizma, ki jekmalu pridobila velik vpliv. Za-pisal je, da se je kapitalizem zgoljv Evropi pojavil zato, ker se v no-beni od svetovnih religij, razen vprotestantizmu, ni razvil moralnividik, ki bi ljudi usmerjal k omeje-vanju gmotne porabe, medtem koso si na vso moč poskušali prido-bili premoženje. VVcberje Irdil, daje bila pred reformacijo omejitevpotrošnje vedno povezana z aske-zo in zato z obsojanjem trgovine.Želja po bogastvu je bila, naspro-tno, povezana z grešno potrošnjo.Tudi kulturni vzorec ni bil ugo-den za kapitalizem. Protestantskaetika je po Webru razrahljala tetradicionalne spone in ustvariladružbo skromnih podjetnikov,

ki so bili pripravljeni sistematič-no ponovno vlagali dobiček, dabi pridobili še večje premoženje.To je ključ do kapitalizma in za-hodnega razcveta.

Webrova teza je bila mordasplošno sprejela zaradi elegantneizpeljave, vendar je bila tako oči-tno napačna. Protestantska etikamed sociologi celo danes uživaskoraj sveti status, čeprav so eko-nomski zgodovinarji VVebroveteze - ki so v monografiji prese-netljivo slabo opremljene z doka-zi - hitro ovrgli z neizpodbitnim

dejstvom, da se je razvoj kapi-talizma v Evropi zgodil stoletjapred reformacijo. Hugh Trevor--Roper je zapisal: »Ideja, da je bilvelikopotezni industrijski kapi-talizem ideološko nemogoč predreformacijo, se lahko ovrže s pre-prostim dejstvom, da je ta (po-prej) obstajal.« Samo desetletjepo VVebrovi objavi je sloviti HenriPirenne napisal poglobljeno delo,s katerim je »dokazal, da lahkovse bistvene prvine kapitalizma- individualna podjetja, kredi-tna posojila, dobičke od trgovi-ne, špekulacije itd. - najdemo vitalijanskih meslnih republikah,v Benetkah, Genovi in Firencah,od 12. stoletja dalje«. Generacijokasneje se je enako slavni Fer-nand Braudcl pritoževal, da so»vsi zgodovinarji nasprotovalitej krhki teoriji (protestantskietiki), vendar jim ni uspelo, dabi jo ovrgli enkrat za vselej. Če-prav je očitno napačna. Sever-ne države so prevzele mesto, kiso ga poprej tako dolgo in sijaj-no zasedali stari mediteranskicentri kapitalizma. Izumili nisoničesar, ne glede tehnologije neglede poslovnega upravljanja.«Ti severni centri kapitalizma sobili med kritičnim obdobjem go-spodarskega razvoja katoliški inne protestantski - obdobje refor-macije se ni še niti začelo.

John Gilchrist, vodilni zgo-dovinar s področja gospodarskedejavnosti srednjeveške Cerkve,osvetljuje zadevo še z druge platiin poudaija, da so se prvi primerikapitalizma pojavili v mogočnihkrščanskih samostanih. Znanopa je ludi, da protestantske regijein narodi na stari celini celo v 19.stoletju niso bili v izraziti predno-sti pred večino katoliških krajev -kljub »nerazvitosti« Španije.

Svoboda kot pogoj za razvojČeprav se je Weber v svoji tezimotil, je imel prav, ko je predvi-deval, da so verske ideje igrale bi-stveno vlogo pri razvoju kapitaliz-ma v Evropi. Potrebni materialnipogoji za kapitalizem so obstajaliv več civilizacijah v različnih ob-dobjih, vključno s Kitajsko, is-lamskimi državami, Indijo in Bi-zancem, najbrž pa tudi v staremRimu in Grčiji. Toda v nobeni odteh držav ni prišlo do preboja, kije potreben za razvoj kapitalizma.Nikjer se namreč ni razvila etič-na podlaga, ki bi bila združljiva stem dinamičnim gospodarskimsistemom. Vodilne religije zunajZahoda so namesto tega poziva-le k askezi in odpovedi dobičku,grabežljiva elita pa je od kmetovin trgovcev terjala velike vsote de-narja in ga porabljala za razkošnoživljenje. Zakaj je v Evropi prišlodo drugačnega razvoja? Zaradikrščanske zaveze racionalni te-ologiji, ki je bila morda bistvenaza pojav reformacije, vendar se jezagotovo pojavila vsaj tisočletje,če ne več, pred protestanlizmom.Kapitalizem se je kljub temu raz-vil samo na nekaterih območjih.Zakaj ne povsod? Ker so to v

nekaterih evropskih družbah inv večini preostalega sveta prepre-čili pohlepni despoti - svoboda jeprav lako nujna za razvoj kapita-lizma. To odpira novo vprašanje:zakaj je bila svoboda v večini sve-ta tako redka in kako so jo vzdr-ževali v nekaterih srednjeveškihevropskih državah? Tudi to je bilaposledica zmage razuma. Krščan-ski teologi so, preden je v kateri-koli srednjeveški evropski državiizvoljeni svet dejansko sprejel takzakon, že dolgo teoretizirali o na-ravi enakopravnosti in pravicahposameznika. Poznejše delo »po-svetnih« političnih teoretikov iz18. stoletja, na primer Johna Toč-

ka, povsem jasno temelji na aksi-omih o enakopravnosti, ki so jihpostavili cerkveni učenjaki.

Zmaga na štirih področjih čepovzamemo - za razvoj Zaho-da je bila ključna zmaga na šti-rih področjih. Prvo zmago jepredstavljal razvoj vere v napre-dek znotraj krščanske teologije.Druga zmaga je bil način, kakose je vera v napredek preneslav tehnološke in organizacijskenovosti. Mnoge so uvedla samo-stanska posestva. Tretja zmagaje bila ta, da sta bili po zaslugikrščanske teologije z razumomseznanjeni tako politična praksakot teorija. V srednjeveški Evropiso se lahko pojavile države, ki sovzdrževale znatno stopnjo oseb-ne svobode. Odločilno zmagopa je pomenil začetek uporaberacionalnosti za potrebe trgo-vanja. Znotraj varnih pristanovodzivnih držav se je začel razvojkapitalizma. To so bili razlogi zazahodno zmagoslavje. ID

Nemški sociolog Max Weber nastanek kapitalizma napačno pripisuje prote-stantizmu; kapitalizem je nastal že znatno pred reformacijo.

Srednjeveška cehovska proizvodnja je imela elemente kapitalistične proizvodnje.

Nar

očni

k: D

RU

ŽIN

AO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.