Mestna občina Celje Komisija Mladi za Celje

ZGODOVINA SLOVENSKE KOŠARKE - POT DO EVROPSKEGA PRVAKA

RAZISKOVALNA NALOGA

AVTORJA:

Dejan Cencelj Fazli Gashi

MENTOR: Peter Čepin Tovornik, dipl. zn., dipl. san. inž.

Celje, marec 2019

2

Srednja zdravstvena šola Celje Ipavčeva 10, 3000 Celje

ZGODOVINA SLOVENSKE KOŠARKE-POT DO EVROPSKEGA PRVAKA

RAZISKOVALNA NALOGA

Avtorja: Mentor: Dejan CENCELJ, 3. d Peter Čepin Tovornik, dipl. zn., dipl. san. inž. Fazli GASHI, 3. b

Mestna občina Celje, Mladi za Celje Celje, marec 2019

3

ZAHVALA Raziskovalna naloga Zgodovina slovenske košarke – pot do evropskega prvaka ni le najino delo, ampak so nama pri izdelavi prijazno pomagali nekateri profesorji in tudi nekdanji slovenski profesionalni košarkarji. Prav posebna zahvala gre koordinatorici raziskovalne dejavnosti na šoli gospe Smilji Pevec, univ. dipl. biol. in mentorju, gospodu Petru Čepinu Tovorniku, dipl. zn., dipl. san. inž. ter ravnateljici gospe Katji Pogelšek Žilavec, prof., mag. posl. ved. Za prevod povzetka v angleščino se zahvaljujeva gospe Franji Dobrajc, prof., za strokovni pregled gospe Anamariji Vrhovec, dipl. m. s., mag. manag. za lektorski pregled gospe Maji Antonič, prof., za tehnično podporo pa gospe Nini Lobe Selič, prof.. Zahvaliti pa se je potrebno tudi anketiranim dijakom in profesorjem Srednje zdravstvene šole Celje, ki so si vzeli čas in izpolnili anketne vprašalnike, prav tako pa tudi g. Goranu Juraku, g. Radovanu Trifunoviču, g. Petru Vilfanu in g. Dragiši Drobnjaku, ki sva jih lahko intervjuvala ter tako prišla do pomembnih podatkov in spoznanj.

4

KAZALO

KAZALO VSEBINE ZAHVALA .......................................................................................................................... 3

KAZALO ............................................................................................................................ 4

KAZALO VSEBINE .................................................................................................................... 4

KAZALO SLIK ........................................................................................................................... 5

KAZALO GRAFOV .................................................................................................................... 5

KAZALO PRILOG ...................................................................................................................... 5

POVZETEK ......................................................................................................................... 6

ABSTRACT ......................................................................................................................... 7

1 UVOD ............................................................................................................................ 8

1.1 NAMEN RAZISKOVALNE NALOGE ................................................................................... 8

1.2 CILJ RAZISKOVALNE NALOGE .......................................................................................... 8

1.3 HIPOTEZE .......................................................................................................................... 8

1.4 METODE DELA .................................................................................................................. 9

2 TEORETIČNI DEL ........................................................................................................... 10

2.1 RAZVOJ KOŠARKE V SLOVENIJI ....................................................................................... 10

2.2 KOŠARKAŠKA ZVEZA SLOVENIJE ..................................................................................... 11

2.3 POD SLOVENSKO ZASTAVO NAJPREJ V SLOVENSKIH KONJICAH .................................... 13

2.4 PRVA URADNA TEKMA ................................................................................................... 13

2.5 PRVO EVROPSKO PRVENSTVO V NEMČIJI ...................................................................... 14

2.6 MILIČ PRVI V LIGI NBA .................................................................................................... 14

2.7 UDRIH IN NESTEROVIĆ PRVA DO NASLOVA V LIGI NBA ................................................. 14

2.8 NA JAPONSKEM PRVIČ NA SVETOVNEM PRVENSTVU ................................................... 16

2.9 V ŠPANIJI PRVIČ V ČETRTFINALU .................................................................................... 16

2.10 NA POLJSKEM PRVIČ V POLFINALU .............................................................................. 16

3 EMPIRIČNI DEL ............................................................................................................. 17

3.1 VZOREC ........................................................................................................................... 17

3.2 ČAS RAZISKAVE .............................................................................................................. 17

3.3 OBDELAVA PODATKOV .................................................................................................. 17

3.4 REZULTATI RAZISKAVE ................................................................................................... 17 3.4.1 ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA .................................................................................. 18

3.5 TERENSKO DELO ............................................................................................................. 26 3.5.1 INTERVJU Z GOSPODOM GORANOM JURAKOM .................................................................. 26

3.5.2 INTERVJU Z GOSPODOM RADOVANOM TRIFUNOVIČEM .................................................... 27

3.5.3 INTERVJU Z GOSPODOM PETROM VILFANOM ..................................................................... 28

3.5.4 INTERVJU Z GOSPODOM DRAGIŠO DROBNJAKOM .............................................................. 30

3.6 RAZPRAVA ...................................................................................................................... 32

4 ZAKLJUČEK ................................................................................................................... 35

5.1 LITERATURA ................................................................................................................... 36

5.2 USTNI VIRI ...................................................................................................................... 36

....................................................................................................................................... 39

5

KAZALO SLIK Slika 1: Gospod Boris Kristančič ............................................................................................... 10

Slika 2: Gospod Mirko Amon .................................................................................................... 11

Slika 3: Gospod Ivo Daneu ........................................................................................................ 12

Slika 4: Gospod Peter Vilfan ..................................................................................................... 12

Slika 5: Gospod Zmago Sagadin ................................................................................................ 13

Slika 6: Gospodje Luka Dončić, Marko Milič, Goran Dragić .................................................... 14

Slika 7: Gospod Beno Udrih ..................................................................................................... 15

Slika 8: Gospod Rašo Nesterović .............................................................................................. 15

Slika 9: Gospod Saša Vujačić .................................................................................................... 15

Slika 10: Slovenija evropski prvak ............................................................................................ 16

Slika 11: Intervjuvanje g. Gorana Juraka ................................................................................. 26

Slika 12: Po intervjuju z g. Goranom Jurakom.......................................................................... 26

Slika 13: Intervjuvanje g. Radovana Trifunoviča ..................................................................... 28

Slika 14: Po intervjuju z g. Radovanom Trifunovičem ............................................................. 28

Slika 15: Intervjuvanje g. Petra Vilfana .................................................................................... 29

Slika 16: Po intervjuju z g. Petrom Vilfanom ........................................................................... 29

Slika 17: Intervjuvanje g. Dragiše Drobnjaka ........................................................................... 31

Slika 18: Po intervjuju z g. Dragišo Drobnjakom ..................................................................... 31

KAZALO GRAFOV Graf 1: Kdo je aktualni evropski prvak?................................................................................... 18

Graf 2: Koga je Slovenija premagala v finalu na EuroBasketu leta 2017? ............................... 18

Graf 3: Kateri slovenski košarkar je bil EuroBasketu 2017 razglašen za najboljšega igralca tega prvenstva? ................................................................................................................................ 19

Graf 4: Kdo je kot prvi slovenski košarkar zaigral v ligi NBA? .................................................. 19

Graf 5: Kateri trije slovenski košarkarji so kot edini osvojili naslov NBA? .............................. 20

Graf 6: Kateri slovenski košarkar je kot edini nastopil na All-Star tekmi v ligi NBA? .............. 20

Graf 7: Koliko metrov je v Sloveniji oddaljen met za tri točke? .............................................. 21

Graf 8: Katerega leta se je v Sloveniji začelo igrati državno prvenstvo (1. slovenska košarkarska liga)? ......................................................................................................................................... 21

Graf 9: Koliko ekip trenutno igra v državnem prvenstvu (1. slovenska košarkarska liga)? .... 22

Graf 10: Katera ekipa je največkrat osvojila naslov državnega prvaka? ................................. 22

Graf 11: Kateri slovenski košarkar je kot edini postal MVP (najboljši igralec) Evrolige? ........ 23

Graf 12: Kateri slovenski košarkar je kot edini postal MVP (najboljši igralec) finala lige ABA 23

Graf 13:Kateri dve slovenski ekipi trenutno nastopata v ligi ABA? ......................................... 24

Graf 14: Kateri slovenski košarkar je največkrat zastopal svojo reprezentanco? ................... 24

Graf 15: Kateri slovenski košarkar je v svoji reprezentančni karieri zabeležil največ točk? ... 25

Graf 16: Kateri slovenski trener velja za najboljšega oz. najuspešnejšega? ........................... 25

KAZALO PRILOG Priloga 1: Anketni vprašalnik, Zgodovina slovenske košarke – pot do evropskega prvaka ..... 38

6

POVZETEK Namen raziskovalne naloge z naslovom Zgodovina slovenske košarke - pot do evropskega prvaka je bil podrobno raziskati razvoj slovenske košarke od časa Jugoslavije pa do danes ter ugotoviti, do kakšnih sprememb je prišlo skozi leta. Cilj naloge pa je zbrati vse podatke o razvoju slovenske košarke ter jih povezati v eno celoto ter poudariti dogodek, ko je Slovenija osvojila naslov EuroBasket leta 2017. V teoretičnem delu je opisan razvoj košarke v Sloveniji, nastanek košarkarske zveze Slovenije, uvod v igranje državnega prventsva, vzpon Slovencev v ligi NBA ter uspeh moške košarkarske reprezentance. V empiričnem delu so predstavljeni intervjuji z g. Goranom Jurakom, g. Radovanom Trifunovičem, g. Petrom Vilfanom in g. Dragišo Drobnjakom ter anketni vprašalnik s 16 vprašanji, ki ga je izpolnilo 100 dijakov in 20 profesorjev Srednje zdravstvene šole Celje. Iz rezultatov je razvidno, da 90 % vseh anketirancev ve, da je Slovenija aktualni evropski prvak in da je premagala Srbijo (84 %). Da je Marko Milić kot prvi Slovenec zaigral v ligi NBA pa ve le 41 % vseh anketirancev, več profesorjev kot dijakov, 42 % vseh anketirancev ve, da velja Zmago Sagadin za najuspešnejšega slovenskega trenerja, več profesorjev kot dijakov. Ključne besede: anketiranci, EuroBasket, košarka, NBA.

7

ABSTRACT The aim of the research project entitled The History of Slovenian Basketball - the way to the European champion was to investigate the development of Slovenian basketball from the time of Yugoslavia to the present, and to determine the changes that have occurred over the years. The aim of the task is to collect all data on the development of Slovenian basketball and to integrate them into one whole, and to highlight the event when Slovenia won the title of EuroBasket in 2017. In the theoretical part is described the development of basketball in Slovenia, the formation of the Basketball Federation of Slovenia, the introduction to the national championship, the rise of the Slovenians in the NBA league and the success of the men's basketball team. In the empirical part are presented the interviews with Mr. Goran Jurak, Mr Radovan Trifunovic, Mr. Peter Vilfan and Mr. Dragiša Drobnjak and a questionnaire with 16 questions answered by 100 students and 20 teachers of the Secondary School of Nursing Celje. The results show that 90% of all respondents know that Slovenia is the current European champion and that Serbia was beaten by Slovenia (84%). That Marko Milić, as the first Slovenian, played in the NBA, knows only 41% of all respondents, more professors than students, 42% of all respondents know that Zmago Sagadin is the most successful Slovenian coach, this know more professors than pupils. Keywords: respondents, EuroBasket, basketball, NBA.

8

1 UVOD Kot velika ljubitelja košarke sva se odločila za izdelavo te raziskovalne naloge. Vzrok za odločitev same izdelave naloge pa je pripomogel tudi uspeh slovenske moške košarkarske reprezentance na EuroBasketu leta 2017. Prvenstvo je potekalo v Turčiji od 31. 8. do 17. 9. 2017. Slovenija je bila na tem prvenstvu v skupini A s Francijo, Finsko, Grčijo, Islandijo in Poljsko. V svoji skupini je ostala neporažena. Z rezultatom 79 proti 55 proti reprezentanci Ukrajine se je uvrstila v četrt finale, kjer je nadaljevala svoj niz neporaženosti proti reprezentanci Latvije. Premagala jo je z rezultatom 103 proti 97. Sledil je polfinalni obračun proti favoritu in večkratnemu evropskemu prvaku Španiji, a to reprezentance Slovenije niti malo ni begalo, kar se je tudi pokazalo v odličnem nastopu, ki je bil ključni faktor za uvrstitev v finale evropskega prvenstva. Španijo so ugnali z rezultatom 92 proti 72. 17. september 2017 pa se je z zlatimi črkami vpisal v zgodovino slovenske košarke, saj je na ta dan Slovenija premagala Srbijo z rezultatom 93 proti 85 in prvič v svoji dolgoletni reprezentančni poti osvojila zlato kolajno na evropskem prvenstvu.

1.1 NAMEN RAZISKOVALNE NALOGE V raziskovalni nalogi sva želela podrobno raziskati razvoj zgodovine slovenske košarke od časa Jugoslavije do danes. Namen je bil tudi ugotoviti, do kakšnih sprememb je prišlo (npr. dresi, pravila igre, velikost igrišča ...), kateri klubu so bili nekoč in kateri so danes, katera reprezentanca je bila najbolj uspešna in katera ekipa je največkrat osvojila naslov državnega prvaka.

1.2 CILJ RAZISKOVALNE NALOGE Cilj raziskovalne naloge je zbrati vse podatke o razvoju slovenske košarke ter jih povezati v eno celoto – raziskovalno nalogo. Tako bodo mlajše in bodoče generacije lažje spoznale, kako je potekal razvoj slovenske košarke. Mlajša generacija bo imela vpogled in primerjavo med danes in nekoč ter obenem bo lahko prebirala, kako je Slovenija prvič v zgodovini postala evropski prvak.

1.3 HIPOTEZE Preden sva začela izdelovati raziskovalno nalogo, sva si zastavila sedem hipotez, in sicer: Hipoteza 1: Marko Milič je prvi Slovenec, ki je zaigral v ligi NBA, in za to ve več anketiranih profesorjev kot dijakov. Hipoteza 2: Pred osamosvojitvijo je bil met za 3 točke manj oddaljen, kot je danes. Hipoteza 3: Največkrat je naslov državnega prvaka osvojila Union/Petrol Olimpija. Hipoteza 4: Največ vseh anketirancev meni, da je Teoman Alibegović v svoji reprezentančni karieri dosegel največ točk. Hipoteza 5: Pred osamosvojitvijo je bilo manj delujočih košarkarskih klubov kot po njej. Hipoteza 6: Slovenska košarka je doživela največji razcvet po osamosvojitvi. Hipoteza 7: Slovenija je na EuroBasketu nastopila več kot 20-krat.

9

1.4 METODE DELA

Pri izdelavi raziskovalne naloge sva uporabila naslednje metode:

prebiranje virov in iskanje literature,

anketiranje,

intervjuvanje in

fotografiranje.

Najino delo je potekalo po naslednjem vrstnem redu:

na samem začetku sva si izbrala temo in o svoji izbiri poročala mentorju;

določila sva namen in cilj raziskovalne naloge;

nato sva si zastavila 7 hipotez;

izdelala sva anketni vprašalnik, s katerim sva anketirala dijake in profesorje Srednje zdravstvene šole Celje;

zbrala sva podatke za teoretični del in ga napisala;

opravila sva intervjuje z nekdanjimi slovenskimi profesionalnimi košarkarji;

nato sva dobljene rezultate analizirala, interpretirala in jih prikazala v grafih;

nato sva na podlagi dobljenih rezultatov hipoteze potrdila oz. ovrgla;

na koncu pa sva napisala zaključek z možnimi predlogi. Po izboru teme in opredelitvi raziskovalnega problema sva začela zbirati literaturo, ki sva jo potrebovala pri pisanju teoretičnega dela in vrednotenju zastavljenih hipotez. O najini temi sva našla nekaj knjig, časopisnih člankov ter nekaj zapisov o zgodovinskem razvoju klubov, ki so znotraj košarkarskih dvoran (Stožice, Tri lilije, Tivoli ...). Nekaj koristnih podatkov sva pridobila tudi z interneta, v obliki raznih člankov ter spletnih strani, kot npr. Košarkarska zveza Slovenije in BASKETBALL REFERENCE. Da pa sva prišla do pomembnih spoznanj in novih ugotovitev, pa sva opravila tudi 4 nestrukturirane intervjuje. Intervjuvala sva nekdanje slovenske profesionalne košarkarje, in sicer g. Gorana Juraka, g. Radovana Trifunoviča, g. Petra Vilfana in g. Dragišo Drobnjaka. Anketni vprašalnik (priloga 1) sestavlja 16 vprašanj glede košarke v Sloveniji in njenega zgodovinskega razvoja. Pri vsakem vprašanju so lahko anketiranci izbrali le en možni odgovor. Pri vsakem vprašanju je bilo moč izbirati med petimi odgovori. Anketirala sva dijake vseh letnikov programa zdravstvena nega in bolničar-negovalec ter profesorje Srednje zdravstvene šole Celje.

10

2 TEORETIČNI DEL

2.1 RAZVOJ KOŠARKE V SLOVENIJI V Sloveniji so že leta 1905 v šolah in telovadnih društvih igrali košarko, imenovano korball, pravi začetki pa segajo v leto 1921. Začetnik in znanilec košarke v Sloveniji je telovadni učitelj in član društva Sokol Maribor Ciril Hočevar, ki se je pripravljal na sprejemne izpite za visokošolski študij v Pragi na Tyrševem zavodu in je moral obvladati tudi košarkarska pravila, saj je bila košarka na Češkem zelo razvita. Podatki govorijo, da so v Mariboru že leta 1921 igrali moderno košarko, tisto, ki jo je razvil dr. James Naismith in je v Evropo prišla leta 1892. Število košarkarskih navdušencev je po svetu iz leta v leto raslo, med drugim tudi v Sloveniji, zato so košarko leta 1904 prvič predstavili na Olimpijskih igrah v mestu Saint Louisu v Združenih državah Amerike. Šele ko je bila leta 1932 ustanovljena FIBA (International Basketball Federation) je bila košarka uvrščena v uradni program olimpijskih iger, in sicer v Berlinu leta 1936 (Šefic, 2018). Na področje nekdanje Jugoslavije so košarko prinesli študentje. Igrali so jo na gimnazijah in v društvih, tudi v društvu Sokol, ki je bil razširjeno po celi Kraljevini Jugoslavije. V Beogradu so leta 1924 natisnili prva pravila. Društvo Sokol pa košarko zelo pogosto omenja v svojih časopisih. Prvo, neuradno, tekmo v Sloveniji sta odigrali sokolski društvi iz Maribora in Murske Sobote, in sicer leta 1922. Rezultat je bil 28 proti 13 za Mariborčane. Kasneje so se pomerili tudi z ljubljanskim Narodnim domom (društvo Sokol). Prva uradna tekma je bila odigrana v Ljubljani med Prvo gimnazijo (Vegova) in Četrto gimnazijo (Bežigrad), 14. oktobra leta 1945. Na prvi tekmi so zmago slavili Vegovci, na drugi pa Bežigrajčani. Na teh dveh tekmah je sodeloval tudi kasnejši jugoslovanski reprezentant Bogdan Mueller. Zibelka slovenske ženske košarke je Škofja Loka. Na škofjeloškem gradu so pri telovadbi, ki so jo vodile uršulinke, dekleta igrala košarko. Leta 1936 je k uri telovadbe prišla profesorica Angela Bahovec in predstavila novo igro, ki jo je spoznala v Angliji in se imenuje Basketball (Šefic, 2018).

Slika 1: Gospod Boris Kristančič

(https://www.google.si/search?q=boris+kristan%C4%8Di%C4%8D&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwiN-6WSstTgAhUBi8MKHbjRD8EQ_AUIDigB&biw=1280&bih=846#imgrc=Wf2wWS6hIHXmcM:, 24. 2. 2019)

11

2.2 KOŠARKARSKA ZVEZA SLOVENIJE Po 2. svetovni vojni se je košarka bliskovito razvila v večjem delu Slovenije. Nova športna igra je navduševala mladino in je postala uspešnica med športi. Pred ustanovitvijo Košarkarske zveze Slovenije, 15. januarja leta 1950, se je košarka igrala v številnih mestih po Sloveniji, kjer so jo organizirali predvsem profesorji telesne vzgoje v šolah in športnih društvih (Šefic, 2018). Ustanovna skupščina Košarkarske zveze Slovenije je bila v Ljubljani na Taboru. Prvi predsednik Košarkarske zveze Slovenije je postal Tine Benedičič. Košarkarska zveza Slovenije je imela 19 klubov in 603 člane. Ustanovitelji Košarkarske zveze Slovenije so bili Tine Benedičič, Adi Klojčnik, Danilo Erbežnik, Vojmil Šerbec, Marko Deu, Stane Fugina, Tugomir Vozelj, Peter Breznik, Dušan Kit in Miran Počkar (Šefic, 2018). Prvi Slovenec, ki je zaigral v državni reprezentanci Jugoslavije je bil Mirko Amon, ki je igral za Železničarja iz Ljubljane in je bil leta 1950 tudi najboljši strelec jugoslovanske zvezne lige. Mirko Amon je sodeloval tudi na prvem svetovnem prvenstvu v Argentini. Za to reprezentanco je nastopal tudi kasnejši dolgoletni generalni sekretar Mednarodne košarkarske zveze FIBA Borislav Stanković. Mirku Amonu so sledili Boris Kristančič (1951), Bogdan Mueller (1954), Jože Zupančič (1955), Marjan Kandus (1956) in Ivo Daneu (1956). V naslednjih štiridesetih letih so imeli slovenski košarkarji pomembno vlogo v reprezentanci nekdanje Jugoslavije. Legendarni Ivo Daneu, ki je bil član Branika iz Maribora in AŠK (Akademsko športno društvo) Olimpije, je imel celo vodilno vlogo, saj je izbrano vrsto Jugoslavije popeljal do številnih medalj na evropskih in svetovnih prvenstvih. Slovenska košarka ima že od nekdaj posebno mesto v Evropi in svetu. To z lahkoto trdimo, saj je med drugim tudi Mednarodna košarkarska zveza FIBA v svoj hram slavnih leta 2007 v Madridu sprejela legendo slovenske košarke Iva Daneua in ga tako postavila v družbo košarkarskih legend, kot so Dražen Dalipagić (Srbija), Nikos Galis (Grčija), Sergej Belov (Rusija), Hortencia Marcari (Brazilija), Bill Russell (ZDA) (Šefic, 2018).

Slika 2: Gospod Mirko Amon

(https://www.google.si/search?q=mirko+amon&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwjwz5qAtdTgAhVGx4sKHej0DvcQ_AUIDigB&biw=1280&bih=846#imgrc=NZkbYJ01aNLaHM:, 24. 2. 2019)

12

Ivo Daneu je svojo športno pot začel v rodnem Mariboru, nadaljeval in končal pa pri ljubljanski Olimpiji. Kar 209 tekem je odigral v dresu jugoslovanske reprezentance in bil leta 1967 razglašen za športnika leta nekdanje Jugoslavije. V jugoslovanskem dresu je slavil naslov svetovnega prvaka 1970 v Ljubljani, osvojil srebrno medaljo na olimpijskih igrah v Mehiki, bil še dvakrat srebrn na svetovnih prvenstvih in trikrat drugi na evropskih prvenstvih. Leta 1967 je bil na svetovnem prvenstvu v Montevideu izbran za najkoristnejšega igralca. Bil je eden izmed najboljših igralcev v Jugoslaviji, z ljubljansko Olimpijo pa je kar šestkrat postal državni prvak nekdanje države. Prva slovenska ekipa, ki je osvojila naslov državnega prvaka v Jugoslaviji je bila AŠK Olimpija. V sezoni 1956/57 je bila najboljša v desetčlanski zvezni ligi. Za njo so se uvrstili Proleter in Crvena zvezda. Olimpija je naslov prvaka osvojila še v letih 1959, 1961, 1962, 1966 in 1970 (Šefic, 2018). Ivo Daneu se je od reprezentance poslovil leta 1970, ko je na svetovnem prvenstvu v Ljubljani postal prvak. Član zmagovite reprezentance je bil še en Slovenec, in sicer Aljoša Žorga. Kasneje so z jugoslovansko reprezentanco naslov evropskega in svetovnega prvaka osvojila še Jože Papič (1977 – EP Belgija), Peter Vilfan (1978, SP Manila ) in Jure Zdovc (1989 – EP Jugoslavija in 1991- EP Italija, 1990 – SP Argentina). Slovenski košarkarji v jugoslovanski reprezentanci so bili: Mirko Amon, Boris Kristančič, Bogdan Mueller, Jože Zupančič, Marjan Kandus, Ivo Daneu, Karel Kapelj, Matija Dermastia, Igor Jelnikar, Branko Čretnik, Miha Lokar, Vital Eiselt, Emil Logar, Borut Bassin, Ivan Potočnik, Darko Hočevar, Metod Logar, Edvard Fabjan, Aljoša Žorga, Vinko Jelovac, Peter Marter, Jože Fišer, Marko Gvardjančič, Pavle Polanec, Franci Volaj, Jože Papič, Peter Vilfan, Aleš Pipan, Zoran Golc, Žarko Djurišić, Zlatko Šantelj, Matjaž Tovornik, Slavko Kotnik in Jure Zdovc (Šefic, 2018).

Slika 3: Gospod Ivo Daneu

(http://sportdogaja.si/zgodovina/zgodovina_slovenske_kosarke_-_luka_sefic:, 24. 2. 2019)

Slika 4: Gospod Peter Vilfan

(http://sportdogaja.si/zgodovina/zgodovina_slovenske_kosarke_-_luka_sefic:, 24. 2. 2019)

Svetovno prvenstvo v Ljubljani leta 1970 je uspelo v vseh pogledih. To potrjujejo uradne ocene članov Mednarodne košarkarske zveze FIBA in drugih udeležencev. To je bilo zgodovinsko dejanje, saj je bil to pomemben mejnik v 25-letnem razvoju slovenske košarke (Šefic, 2018).

13

Prva slovenska košarkarica, ki je nastopila v reprezentanci Jugoslavije, je bila Sonja Mrak, poročena Šporar. Leta 1956 je nastopila na evropskem prvenstvu v Pragi in nato še leta 1960 na evropskem prvenstvu v Bolgariji. Leta 1959 še na svetovnem v Moskvi (nekdanji Sovjetski zvezi) in leta 1964 na svetovnem prvenstvu v Limi (Peru). Sledile so ji še Katja Daneu, Alenka Novljan-Dermastia, Mojca Mihelič, Nada Prezelj, Marjana Bremec, Biserka Komac, Meta Štoka, Nada Gubernič, Nada Vuleta, Polona Dornik, Zora Malacko, Jasna Alič, Andreja Pukšič, Maja Rak, Nevenka Topalovič, Sergeja Zupan. Največ nastopov je zbrala Polona Dornik, in sicer kar 194 (Šefic, 2018). Košarkarska zveza Slovenije je postala polnopravna članica Mednarodne košarkarske zveze FIBA 10. januarja leta 1992 (Šefic, 2018).

2.3 POD SLOVENSKO ZASTAVO NAJPREJ V SLOVENSKIH KONJICAH Prva tekma slovenske reprezentance je bila 20. maja 1992. Slovenska izbrana vrsta, ki jo je vodil Zmago Sagadin, je v Slovenskih Konjicah odigrala tekmo proti Hrvaški. Člani te reprezentance so bili Peter Vilfan, Roman Horvat, Zoran Golc, Bojan Brodnik, Darko Mirt, Primož Bačar, Teoman Alibegović, Dušan Hauptman, Milan Mičunović, Boris Gorenc, Slavko Kotnik, Žarko Djurišić in Jaka Daneu (Šefic, 2018).

Slika 5: Gospod Zmago Sagadin

(http://sportdogaja.si/zgodovina/zgodovina_slovenske_kosarke_-_luka_sefic:, 24. 2. 2019)

2.4 PRVA URADNA TEKMA Prvo uradno tekmo je samostojna Slovenija odigrala v kvalifikacijah za olimpijske igre, ki so bile leta 1992 v Barceloni. V Zaragozi je meseca junija leta 1992 Slovenija na svoji prvi tekmi premagala Bolgarijo (83:54). V teh kvalifikacijah je Slovenija igrala odlično, saj je na 11 tekmah slavila 7 zmag. Olimpijske igre pa so slovenski izbrani vrsti ušle za en samcat koš. Člani te reprezentance so bili Jure Zdovc, Roman Horvat, Jaka Daneu, Marijan Kraljevič, Dušan Huptman, Teoman Alibegović, Peter Vilfan, Slavko Kotnik, Primož Bačar, Zoran Golc, Boris Gorenc in Žarko Djurišić (Šefic, 2018).

14

2.5 PRVO EVROPSKO PRVENSTVO V NEMČIJI Slovenija je prvič nastopila na evropskem prvenstvu leta 1993 v Nemčiji. Na prvenstvo stare celine se je uvrstila skozi kvalifikacije, ki jih je odigrala na Poljskem. Na sedmih tekmah je slavila sedem zmag in z visokimi pričakovanji odšla v Nemčijo. Trener je bil Janez Drvarič (Šefic, 2018).

2.6 MILIČ PRVI V LIGI NBA Prvi slovenski reprezentant, ki je zaigral v ligi NBA (National basketball association), je bil Marko Milič, ki je oblekel dres moštva Phoenix Suns (1996). V ligi NBA je zaigralo kar 10 slovenskih reprezentantov in to so Marko Milič, Rašo Nesterovič, Beno Udrih, Goran Dragič, Saša Vujačič, Uroš Slokar, Primož Brezec, Boštjan Nachbar, Zoran Dragić in Luka Dončić (Šefic, 2018).

Slika 6: Gospodje Luka Dončić, Marko Milič, Goran Dragić (z leve proti desni)

(https://www.google.si/search?biw=1280&bih=846&tbm=isch&sa=1&ei=1JNyXO_pCMeQ1fAP-vKBgAM&q=mili%C4%8D+dragi%C4%8D+don%C4%8Di%C4%8D, 24. 2. 2019)

2.7 UDRIH IN NESTEROVIĆ PRVA DO NASLOVA V LIGI NBA Prva slovenska reprezentanta, ki sta osvojila naslov v ligi NBA, sta bila Beno Udrih In Rašo Nesterović. V sezoni 2004/05 sta igrala za ekipo San Antonio Spurs . Beno Udrih je v tej sezoni zaigral tudi na tekmi najboljših novincev v ligi NBA (Rookie All Star Game). Leta 2009 je naslov prvaka osvojil še Saša Vujačić (Los Angeles Lakers) (Šefic, 2018).

15

Slika 7: Gospod Beno Udrih (na sliki desno)

(https://www.google.si/search?biw=1280&bih=846&tbm=isch&sa=1&ei=dZRyXIiYDIz8kwWwrbLADQ&q=beno+udrih&oq=beno+udrih, 24. 2. 2019)

Slika 8: Gospod Rašo Nesterović

(https://www.google.si/search?biw=1280&bih=846&tbm=isch&sa=1&ei=s5RyXIOMOtG8kwXhnZnQAw&q=ra%C5%A1o+nesterovi%C4%8D&oq=ra%C5%A1o+nes, 24. 2. 2019)

Slika 9: Gospod Saša Vujačić

(https://www.google.si/search?q=sasha+vujacic&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwjvhsKxttTgAhWE_CoKHbZ0AJQQ_AUIDigB&biw=1280&bih=846#imgrc=Exgty9kgjQVr9M:, 24. 2. 2019)

16

2.8 NA JAPONSKEM PRVIČ NA SVETOVNEM PRVENSTVU Slovenska reprezentanca se je leta 2006 prvič udeležila svetovnega prvenstva. Nastop na Japonskem si je zagotovila s 6. mestom na evropskem prvenstvu v Srbiji in Črni Gori leta 2005. To reprezentanco je vodil Aleš Pipan (Šefic, 2018).

2.9 V ŠPANIJI PRVIČ V ČETRTFINALU Leta 2007 se slovenska izbrana vrsta prvič uvrsti v četrtfinale evropskega prvenstva, med osem najboljših reprezentanc na stari celini. Nasprotnik slovenskih košarkarjev je bil aktualni evropski prvak Grčija. Po duhoviti igri Slovenije uspe grški reprezentanci slaviti zmago v zadnjih sekundah (Šefic, 2018).

2.10 NA POLJSKEM PRVIČ V POLFINALU Leta 2009 je slovenska reprezentanca prišla do zgodovinskega uspeha pod taktirko trenerja Jureta Zdovca, saj se je prvič v zgodovini uvrstila v polfinale. Velika smola in poškodbe Bena Udriha, Gorana Dragića in Matjaža Smodiša so preprečile uvrstitev v veliki finale. Zdesetkana slovenska ekipa je v polfinalu izgubila proti Srbiji in to šele po fanatični borbi v podaljšku. Erazem Lorbek je bil na koncu evropskega prvenstva izbran v najboljšo peterko tega tekmovanja (Šefic, 2018).

Slika 10: Slovenija evropski prvak

(https://www.google.si/search?biw=1280&bih=846&tbm=isch&sa=1&ei=TZVyXJ7tDtKdkwXAtLCwBA&q=eurobasket+2017&oq=eurobasket+2017&gs_l=img.3..0j0i30j0i24l8.85564.90046..90339...0.0..3.127.2515.23j4......2...

.1..gws-wiz-img.....0..0i67j35i39.TTS_LMP72vA#imgrc=0VtBoLuSvbyX1M:, 24. 2. 2019)

17

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 VZOREC Osnova za obdelavo podatkov je 120 anketnih vprašalnikov, in sicer 100 (83 %), ki so jih izpolnili dijaki Srednje zdravstvene šole Celje, programa zdravstvena nega in bolničar-negovalec ter 20 (17 %) profesorji Srednje zdravstvene šole Celje. Opravljeni so bili štirje intervjuji, in sicer z:

gospodom Goranom Jurakom,

gospodom Radovanom Trifunovičem,

gospod Petrom Vilfanom in

gospodom Dragišo Drobnjakom.

3.2 ČAS RAZISKAVE Anketiranje je potekalo na Srednji zdravstveni šoli Celje, od 26. do 30. novembra 2018. Intervjuji so bili izvedeni:

20. 12. 2018 z gospodom Goranom Jurakom;

20. 2. 2019 z gospodom Radovanom Trifunovičem in gospodom Petrom Vilfanom;

23. 2. 2019 z gospodom Dragišo Drobnjakom.

3.3 OBDELAVA PODATKOV Pridobljene podatke oz. rezultate anketnih vprašalnikov sva predstavila v odstotkih ter jih prikazala v grafih. Pri tem sva uporabljala programa Microsoft Office Word in Microsoft Office Excel.

3.4 REZULTATI RAZISKAVE Na naslednjih straneh so predstavljeni podatki, pridobljeni iz anketnega vprašalnika, v grafih za vsako vprašanje posebej. Nato pa sledijo intervjuji, ki sva jih opravila.

18

3.4.1 ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA 1. Kdo je aktualni evropski prvak?

Graf 1: Kdo je aktualni evropski prvak?

Iz grafa je razvidno, da skupno 90 % anketirancev ve, da je Slovenija aktualni prvak EuroBasketa, od tega 91 % dijakov in 85 % profesorjev.

2. Koga je Slovenija premagala v finalu na EuroBasketu leta 2017?

Graf 2: Koga je Slovenija premagala v finalu na EuroBasketu leta 2017?

84 % anketiranih dijakov in 85 % anketiranih profesorjev ve, da je Slovenija na EuroBasketu leta 2017 premagala Srbijo.

2 0 24

03

91

85

90

0

0

03

155

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

DIJAKI PROFESORJI SKUPAJ

Španija Francija Slovenija Latvija Ne vem

1 0 1

84 85 84

115 10

10

13

104

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

DIJAKI PROFESORJI SKUPAJ

Rusijo Srbijo Španijo V finale se ni uvrstila Ne vem

19

3. Kateri slovenski košarkar je bil EuroBasketu 2017 razglašen za najboljšega igralca tega prvenstva?

Graf 3: Kateri slovenski košarkar je bil EuroBasketu 2017 razglašen za najboljšega igralca tega prvenstva?

Iz grafa je razvidno, da 69 % anketirancev, od tega 69 % dijakov in 70 % profesorjev ve, da je bil Goran Dragić leta 2017 razglašen za najboljšega igralca EuroBasketu.

4. Kdo je kot prvi slovenski košarkar zaigral v ligi NBA?

Graf 4: Kdo je kot prvi slovenski košarkar zaigral v ligi NBA?

41 % anketirancev, od tega 38 % dijakov in 60 % profesorjev, je odgovorilo pravilno, da je Marko Milič kot prvi slovenski košarkar zaigral v ligi NBA.

28 30 28

6970

69

2 0 21 0 1

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

DIJAKI PROFESORJI SKUPAJ

Luka Dončić Goran Dragić Klemen Prepelič Gašper Vidmar Ne vem

24

10

22

3860

41

19 0 16

10

2012

9 10 9

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

DIJAKI PROFESORJI SKUPAJ

Beno Udrih Marko Milič Goran Dragić Rašo Nesterović Ne vem

0 0 0

20

5. Kateri trije slovenski košarkarji so osvojili naslov NBA?

Graf 5: Kateri trije slovenski košarkarji so osvojili naslov NBA?

Iz grafa razberemo, da je pravilni odgovor (Saša Vujačić, Rašo Nesterović in Beno Udrih) izbralo 40 % vseh anketirancev, od tega 39 % dijakov in 45 % profesorjev.

6. Kateri slovenski košarkar je nastopil na All-Star tekmi v ligi NBA?

Graf 6: Kateri slovenski košarkar je nastopil na All-Star tekmi v ligi NBA?

83 % vseh anketirancev, od tega 85 % dijakov in 75 % profesorjev, ve, da je Goran Dragić kot edini slovenski košarkar nastopil na All-Star tekmi v ligi NBA.

1910

17

3945

40

4 10 5

8 0 7

3035 31

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

DIJAKI PROFESORJI SKUPAJ

Beno Udrih, Goran Dragić, Saša Vujačić Saša Vujačić, Rašo Nesterović in Beno Udrih

Zoran Dragić, Boštjan Nachbar in Marko Milić Primož Brezec, Goran Dragić in Zoran Dragić

Ne vem

2 0 2

83

75

83

3

0

2

5

10

6

515

7

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

DIJAKI PROFESORJI SKUPAJ

Beno Udrih Goran Dragić Saša Vujačić Marko Milić Ne vem

21

7. Koliko metrov je v Sloveniji oddaljen met za tri točke?

Graf 7: Koliko metrov je v Sloveniji oddaljen met za tri točke?

V Sloveniji je met za tri točke oddaljen 6.75 m, kar ve 44 % vseh anketirancev, od tega 44 % dijakov in 45 % profesorjev.

8. Katerega leta se je v Sloveniji začelo igrati državno prvenstvo (1. slovenska košarkarska liga)?

Graf 8: Katerega leta se je v Sloveniji začelo igrati državno prvenstvo (1. slovenska košarkarska liga)?

V Sloveniji se je začelo igrati državno prvenstvo leta 1991, kar je izbralo 46 % vseh anketirancev, od tega 42 % dijakov in 65 % profesorjev.

44 45 44

410

5

1410

13

195

17

1930

21

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

DIJAKI PROFESORJI SKUPAJ

6. 75 m 7. 24 m 7. 15 m 6. 30 m Ne vem

6 5 6

135

12

4265 46

11

5

10

2820

26

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

DIJAKI PROFESORJI SKUPAJ

1946 1972 1991 2003 Ne vem

22

9. Koliko ekip trenutno igra v državnem prvenstvu (1. slovenska košarkarska liga)?

Graf 9: Koliko ekip trenutno igra v državnem prvenstvu (1. slovenska košarkarska liga)?

40 % vseh anketirancev, od tega 42 % dijakov in 30 % profesorjev, je izbralo pravilni odgovor, da 10 ekip trenutno igra v državnem prvenstvu. 10. Katera ekipa je največkrat osvojila naslov državnega prvaka?

Graf 10: Katera ekipa je največkrat osvojila naslov državnega prvaka?

72 % vseh anketirancev, od tega 72 % dijakov in 70 % profesorjev, ve, da je največkrat naslov državnega prvaka osvojila Union/Petrol Olimpija.

115

10

42

30

40

26

10

23

7

5

7

14

50

20

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

DIJAKI PROFESORJI SKUPAJ

8 10 12 16 Ne vem

11 10 11

615

7

72

70

72

20

29 5 8

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

DIJAKI PROFESORJI SKUPAJ

Zlatorog Laško Krka Union/Petrol Olimpija Helios Suns Ne vem

23

11. Kateri slovenski košarkar je postal MVP (najboljši igralec) Evrolige?

Graf 11: Kateri slovenski košarkar je postal MVP (najboljši igralec) Evrolige?

83 % vseh anketirancev, od tega 85 % dijakov in 70 % profesorjev, ve, da je Luka Dončić edini slovenski košarkar, ki je postal MVP (najboljši igralec) Evrolige.

12. Kateri slovenski košarkar je postal MVP (najboljši igralec) finala lige ABA?

Graf 12: Kateri slovenski košarkar je postal MVP (najboljši igralec) finala lige ABA

Da je Jure Zdovc kot edini postal najboljši igralec finala lige ABA, ve 9 % vseh anketirancev, od tega 10 % dijakov in 5 % profesorjev.

2

154

8570

83

3 5 33 0 3

7 10 7

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

DIJAKI PROFESORJI SKUPAJ

Matjaž Smodiš Luka Dončić Zoran Dragić Jaka Blažič Ne vem

1520 16

105 9

28

10

25

16

10

15

31

55

35

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

DIJAKI PROFESORJI SKUPAJ

Sani Bečirović Jure Zdovc Goran Dragić Jaka Lakovič Ne vem

24

13. Kateri dve slovenski ekipi trenutno nastopata v ligi ABA?

Graf 13:Kateri dve slovenski ekipi trenutno nastopata v ligi ABA?

50 % vseh anketirancev ve, da sta Union/Petrol Olimpija in Krka edini ekipi, ki nastopata v ABA ligi.

14. Kateri slovenski košarkar je največkrat zastopal svojo reprezentanco?

Graf 14: Kateri slovenski košarkar je največkrat zastopal svojo reprezentanco?

Največkrat je svojo reprezentanco zastopal Jaka Lakovič, kar ve 32 % vseh anketirancev, od tega 31 % dijakov in 35 % profesorjev.

23

1021

5

5

5

10

0

8

50

50

50

12

35

16

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

DIJAKI PROFESORJI SKUPAJ

Helios Suns in Union/Petrol Olimpija Krka in Sixt Primorska

KK Rogaška in Zlatorog Laško Union/Petrol Olimpija in Krka

Ne vem

49

30

46

31

35

32

2

5

23

5

3

1525

17

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

DIJAKI PROFESORJI SKUPAJ

Goran Dragić Jaka Lakovič Teoman Alibegović Boris Gorenc Ne vem

25

15. Kateri slovenski košarkar je v svoji reprezentančni karieri zabeležil največ točk?

Graf 15: Kateri slovenski košarkar je v svoji reprezentančni karieri zabeležil največ točk?

V svoji reprezentančni karieri je največ točk zabeležil Teoman Alibegović, kar ve 17 % anketiranih dijakov in 15 % anketiranih profesorjev.

16. Kateri slovenski trener velja za najboljšega oz. najuspešnejšega?

Graf 16: Kateri slovenski trener velja za najboljšega oz. najuspešnejšega?

42 % vseh anketirancev, od tega 37 % dijakov in 70 % profesorjev, je odgovorilo, da je najboljši oz. najuspešnejši slovenski trener Zmago Sagadin.

17 15 17

1210

12

35

3

5045

49

1825

19

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

DIJAKI PROFESORJI SKUPAJ

Teoman Alibegović Jure Zdovc Slavko Kotnik Goran Dragič Ne vem

29

15

27

9

0

8

37

70

42

6

05

19 15 18

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

DIJAKI PROFESORJI SKUPAJ

Jure Zdovc Aleš Pipan Zmago Sagadin Sašo Filipovski Ne vem

26

3.5 TERENSKO DELO V veliko pomoč pa so nama bili tudi podatki, ki sva jih pridobila od intervjuvanih košarkarjev. Opravila sva 4 intervjuje, in sicer enega na Srednji zdravstveni šoli Celje, 2 v Ljubljani in enega v Laškem.

3.5.1 INTERVJU Z GOSPODOM GORANOM JURAKOM Intervju z g. Goranom Jurakom sva opravila 20. 12. 2018 na Srednji zdravstveni šoli Celje. Namen za izvedbo tega intervjuja je bil, da spoznava kariero g. Gorana Juraka ter mu zastaviva nekaj vprašanj glede zgodovinskega razvoja košarke v Sloveniji. Goran Jurak se je rodil 4. 3. 1977 v Celju. Pri šestih letih se je začel profesionalno ukvarjati s plavanjem na 50 in 100 metrov. Postavil je številne rekorde v mladinski in članski kategoriji. Pri petnajstih letih je začel trenirati tudi košarko. Torej je vzporedno treniral dva športa. Zaradi slabih razmer celjskega bazena pa je opustil plavanje in se posvetil le košarki. Njegova profesionalna košarkarska kariera je trajala od leta 1995 do leta 2016. Igral je na poziciji krilnega centra, nosil pa številko 4 na dresu. Igral je za naslednje klube: 1995 – 1996 Celje KK, 1996 – 2002 Pivovarna Laško, 2002 – 2003 Union Olimpija, 2003 – 2004 Olympiacos Piraeus, 2004 – 2005 Sicc BPA Jesi, 2005 – 2006 Vertical Vision Cantù, 2006 – 2007 Union Olimpija, 2007 Climamio Bologna, 2007 – 2008 Žalgiris Kaunas, 2008 – 2009 Pallacanestro Biella, 2009 – 2010 Banca Tercas Teramo, 2010 – 2013 Pallacanestro Biella, 2013 – 2016 Zlatorog Laško.

Slika 11: Intervjuvanje g. Gorana Juraka (z leve proti

desni: g. Goran Jurak, Fazli Gashi, Dejan Cencelj) (Čepin Tovornik, 20. 12. 2018)

Slika 12: Po intervjuju z g. Goranom Jurakom (z leve

proti desni: Fazli Gashi, g. Goran Jurak, Dejan Cencelj)

(Čepin Tovornik, 20. 12. 2018) Nastopal je v Jadranski ligi, Evroligi in slovenskem, litovskem, grškem ter italijanskem državnem prvenstvu. V Srbiji in na Švedskem je bil tudi član moške članske reprezentance. Zelo lepe spomine ima iz časov, ko je Pivovarna Laško nastopala v Evroligi in ko je v dresu Union Olimpije premagoval vse velike evropske klube. Ker je bil zelo marljiv, visok in

27

eksploziven igralec so ga v tujini zelo cenili in ga imeli radi tako trenerji kot soigralci. Bil je tudi dober obrambni igralec, zato je pokrival tudi velike zvezdnike, kot npr. Dirka Nowitzkega in Jamesa LeBrona. Njegov največji idol pa je bil Toni Kukoć, saj je bil vsestranski igralec. Njegovemu uspehu v karieri pa so največ pripomogli naslednji trenerji: Mile Čepin, Zmago Sagadin in Sašo Filipovski. Kot je povedal, pa je svojo športno pot zaključil predčasno, zaradi pomanjkanja financ v Pivovarni Laško, in sedaj opravlja funkcijo direktorja KK Celje.

3.5.2 INTERVJU Z GOSPODOM RADOVANOM TRIFUNOVIČEM Intervju z gospodom Radovanom Trifunovičem sva opravila 20. 2. 2019 v Avstrija trend hotelu v Ljubljani, kjer je slovenska moška reprezentanca imela nastanitev, saj so ravno takrat imeli priprave na kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2019, ki bo potekalo na Kitajskem. Za začetek nama je povedal nekaj o svojih začetkih košarkarske poti. Kot otrok je raje igral nogomet, veselila ga je vloga vratarja, a ga je v tretjem razredu osnovne šole za košarko navdušil njegov starejši brat. Svojo profesionalno košarkarsko kariero je začel v klubu Helios Domžale, kjer je igral 5 sezon, poleg kluba Helios Domžale pa je svojo kariero nadaljeval v različnih košarkarskih klubih (Koper, Šentjur, Hopsi Polzela), med drugimi tudi v portugalskem klubu Leiria. V letih od 1996 do 1998 pa je tudi zastopal slovensko člansko reprezentanco. Skozi vsa leta svoje igralske kariere pa se mu je želja po trenerski vlogi le stopnjevala. Želja se mu je tudi izpolnila, saj je bil trener mnogih ekip, tako članskih kot mladinskih, sedaj pa je tudi trener moške reprezentančne košarkarske ekipe. G. Trifunovič je dosegal različne uspehe: kot igralec naslov državnega prvaka s klubom Helios Domžale in pa kot trener oz. pomočnik trenerja naslov evropskega prvaka na EuroBasketu 2017. Opisal nama je priprave na EuroBasket 2017, sam potek vseh tekem na tem prvenstvu in svoje občutke ob takem velikem dosežku. Meni, da je bila tekma proti reprezentanci Finske najpomembnejša, tekma proti reprezentanci Latvije pa najtežja. Zmage na EuroBasketu 2017 je bil izjemno vesel in še zdaj komaj verjame, da je Sloveniji uspel tako velik dosežek, o katerem se bo govorilo še mnoga leta. G. Trifunović nama je med drugimi razložil spremembo pravil košarke skozi leta. Omenil pa je tudi drastično spremembo košarkarske opreme. Povedal je, da se spomni oprijetih in tesnih sintetičnih dresov ter neudobnih platnenih kratkih hlač. Vprašala sva ga tudi, kako je bilo na samem začetku razvoja slovenske košarke po osamosvojitvi. Povedal je, da so v primerjavi z danes bile plače veliko manjše, poleg tega pa so velikokrat plače tudi zamujale po več dni ali celo tednov. Omenil je tudi, kako negativne in pozitivne kritike publike navijačev vplivajo na igralce in trenerje. G. Trifunović meni, da je sedanja publika dosti bolj izobražena glede športa kot pred 15 leti in da so zaradi tega tudi navijači dosti bolj kritični. Ne glede na vse pa meni, da Slovenija, kljub temu da je država z majhnim številom prebivalstva, tako na ekipnih kot individualnih športih dosega velike uspehe in da smo na te uspehe lahko zelo ponosni. Poleg kritik publike pa nama je povedal, da so tudi poškodbe lahko veliko psihično breme igralcev, saj jih lahko

28

pripeljejo do predčasne upokojitve. Sam je v svoji karieri doživel veliko poškodb, njegova najhujša pa je bila poškodba stopalne mišice, zaradi tega je moral košarko opustiti za skoraj 2 leti. Med pogovorom nama je opisal razliko slovenske košarkarske lige z Euroligo ter NBA-ligo. Izvedela sva, da če hočeš postati močna liga, moraš imeti dosti finančnih sredstev, saj na takšen način privabiš dobre košarkarje, da bi igrali v tvoji ligi. Zaradi tega je nivo in kvaliteta igre v Euroligi in ligi NBA dosti boljša kot v Sloveniji. Povedal nama je tudi, da se v Euroligi igra več obrambe kot v ligi NBA, saj pravila obrambe v ligi NBA določajo, da je določen igralec v raketi le 3 sekunde, nato mora igralec ven in ponovno notri v raketo ali pa ga zamenja drugi igralec. Zaradi tega pravila so možnosti, da igralci zadenejo večje število košev dosti lažje, med tem ko v Evroligi to pravilo ne obstaja. Žal pa je omenil, da je v zadnjih treh letih nivo slovenske košarke padel, saj meni, da je največji problem v denarju. Upa in verjame, da se bo nivo slovenske košarke v prihajajočih letih izboljšal.

Slika 13: Intervjuvanje g. Radovana Trifunoviča (z

leve proti desni: g Radovan Trifunovič, Dejan Cencelj, Fazli Gashi)

(Čepin Tovornik, 20. 2. 2019)

Slika 14: Po intervjuju z g. Radovanom Trifunovičem

(z leve proti desni: Fazli Gashi, g. Radovan Trifunovič, Dejan Cencelj)

(Čepin Tovornik, 20. 2. 2019)

3.5.3 INTERVJU Z GOSPODOM PETROM VILFANOM Intervju z g. Petrom Vilfanom sva opravila 20. 2. 2019 v eni izmed kavarn v parku Tivoli. Gospoda Vilfana sva intervjuvala z namenom, da nama predstavi razvoj košarke iz časov Jugoslavije pa do danes in njegovo vlogo pri tem. Peter Vilfan se je rodil 29. 6. 1957 v Mariboru. V petem razredu osnovne šole je v prostem času igral s prijatelji košarko na zunanjem igrišču II. gimnazije v Mariboru. Nekega dne jih je po naključju opazoval trener mariborskega košarkarskega kluba. Ravno takrat je g. Vilfan zadel 27 prostih metov zapored in prejel povabilo, da začne trenirati košarko. Kot pravi, mu je ta odločitev spremenila življenje. Njegova profesionalna kariera je trajala od leta 1976 do leta 1993. Igral je za naslednje klube: 1976 – 1978 Split, 1979 – 1984 Olimpija, 1985 – 1986 Partizan Beograd, 1987 – 1993 Olimpija. Z višino 190 cm je igral na poziciji organizatorja igre ter branilca.

29

Bil je tudi član takratne jugoslovanske reprezentance. Za to reprezentanco je zbral 121 nastopov, in sicer med letoma 1977 in 1983. Na EuroBasketu je leta 1979 v Italiji osvojil bronasto medaljo, leta 1981 na Češkoslovaškem pa srebrno. Na svetovnem prvenstvu na Filipinih leta 1978 je osvojil zlato medaljo, leta 1982 v Kolumbiji pa bronasto. Bil je eden redkih igralcev, ki so prišli iz druge lige v člansko reprezentanco. Povedal nama je, da je igral tudi proti legendam košarke, kot so: Larry Bird, Michael Jordan in Charles Barkley. Po osamosvojitvi leta 1991 pa je postal prvi kapetan prve slovenske reprezentance. Istega leta se je začel ukvarjati tudi s komentiranjem tekem. Najprej v paru, kasneje pa samostojno. Že približno 25 let komentira vse pomembne tekme na svetu. Najbolj mu je ostalo v spominu komentiranje EuroBasketa leta 2017 in finala lige NBA med Orlando Magici in Houston Rocketsi. Razložil nama je tudi, da so imeli nekoč zelo ozke in tesne drese ter obutev slabše kakovosti. Kasneje se je oprema izboljšala, postala bolj udobna in ohlapna. Povedal nama je, da se pravila niso kaj dosti spreminjala. Velikost igrišča in koša je enaka. Spremenila se je le dolžina meta za tri točke in sprememba pri izvajanju prostih metov, evropska pravila se vedno bolj približujejo pravilom lige NBA. G. Vilfan trdi, da je bila košarka v Sloveniji na vrhuncu do leta 2006, saj so imeli dobre ekipe in trenerje. Zdaj so klubi in reprezentanca v krizi. Zdaj je vedno več tekem, več potovanj in manj časa za treninge. Takratne plače niso primerljive z današnjimi. Igranje za reprezentanco je bilo nekoč ključnega pomena, da je igralec lahko odšel igrat v tujino. G. Peter Vilfan pravi, da idola ni imel, saj je vedno gojil svoj stil igre. Največ pa se je naučil od legendarnih Krešimirja Ćošića in Dražena Dalipagića, s katerima je še vedno v kontaktu.

Slika 15: Intervjuvanje g. Petra Vilfana (z leve proti

desni: Fazli Gashi, Dejan Cencelj, g. Peter Vilfan) (Čepin Tovornik, 20. 2. 2019)

Slika 16: Po intervjuju z g. Petrom Vilfanom (z leve

proti desni: Dejan Cencelj, g. Peter Vilfan, Fazli Gashi)

(Čepin Tovornik, 20. 2. 2019)

Kot zanimivost velja omeniti, da je ravno g. Vilfan uredil državljanstvo za Anthonyja Randolpha, ki je zastopal slovensko reprezentanco na EuroBasketu leta 2017. Za konec pa nama je še povedal, da se je poročil že pri rosnih 18 letih ter da ga je žena vseskozi podpirala pri košarki. Njegova hči Anja pa je poročena z nekdanjim makedonskim košarkarjem Vladom Ilievskim.

30

Sedaj g. Vilfan opravlja funkcijo državnega sekretarja za šport, v prostem času pa si rad ogleda kakšno tekmo Evrolige.

3.5.4 INTERVJU Z GOSPODOM DRAGIŠO DROBNJAKOM Intervju z gospodom Dragišo Drobnjakom sva opravila 23. 2. 2019 v Thermani Laško. Namen tega intervjuja je bil, da izveva nekaj o karieri g. Drobnjaka ter da nama predstavi, v kakšnem stanju je bila slovenska košarka skozi leta. G. Drobnjak nama je za začetek intervjuja na kratko predstavil svojo bogato 25-letno košarkarsko kariero. Velja za enega izmed najuspešnejših košarkarjev v Sloveniji. Povedal nama je, da je svojo profesionalno košarkarsko kariero začel v drugem letniku srednje šole v rojstnem kraju v Kranju. Kasneje je igral 4 sezone za klub Krka Novo mesto, kjer je že prvo sezono postal državni prvak. Zadnjo sezono s Krko pa je imel tudi to čast, da je postal kapetan ekipe ter ponovno osvojil naslov državnega prvaka. Igral je še za veliko ostalih klubov, tako slovenskih kot tudi tujih, npr. Union Olimpija, Geoplin Slovan, Turów Zgorzelec (Poljska), Alba Berlin (Nemčija), B. C. Oostende (Belgija), KK (košarkarski klub) Šentjur, KK Rogaška, s katerimi je dosegal mnoge uspehe. Sam je povedal, da ga z vsakim klubom, za katerega je igral veže veliko lepih spominov in zato ne more izbrati, kateri klub je njemu najljubši. Reprezentančni dres je prvič oblekel za mlajšo selekcijo moške reprezentance. Prvo uradno tekmo članske reprezentance je odigral leta 2008. Svojo kariero je končal po sezoni 2017/18 s KK Rogaška. Povedal je, da je vesel, da razlog njegove upokojitve ni bila kakšna poškodba, temveč njegova lastna volja. Sedaj se izobražuje za košarkarskega trenerja, trenutno pa je pomočnik trenerja pri mlajših selekcijah moške košarkarske reprezentance. G. Drobnjak meni, da je med njegovo kariero slovenska košarka imela vzpone in padce. Povedal je tudi, da je po osamosvojitvi Slovenija veliko denarja namenila za šport, saj je bila to odlična reklama za novo nastalo državo. Meni, da je eden izmed velikih padcev slovenske košarke bilo tudi krizno obdobje, ki je Slovenijo doletelo leta 2008, saj so takrat kot pričakovano sponzorji nehali vlagati denar v klube, kar je posledično pomenilo dosti slabši razvoj kluba, slabše plače, nekateri klubi pa so zaradi tega bili prisiljeni iti v nižjo ligo. Današnja slovenska košarka pa po njegovem mnenju še ni prišla na takšen nivo, kot je bila pred 15 leti. Ne glede na vse pa je mnenja, da je bila košarka vedno najbolj priljubljen ekipni šport Slovencev. O uspehu slovenske košarkarske reprezentance na EuroBasketu leta 2017 je povedal, da se počuti zelo ponosnega, da je Sloveniji uspel takšen uspeh, saj je mnenja, da ji je v prejšnjih letih vedno zmanjkalo ali malo srečo v zadnjih minutah na ključnih tekmah za medalje ali pa so bile za neuspeh krive poškodbe ključnih igralcev takratne reprezentance. Pohvalil je tudi vse prejšnje trenerje reprezentance v mlajših kategorijah, saj meni, da so tudi oni zaslužni za ta uspeh. Ko sva ga vprašala za vzornika, je povedal, da je največji vzornik v njegovem življenju njegov oče, saj mu je kot delovni priseljenec poskušal ponuditi najboljše možne pogoje za njegov uspeh v življenju. Povedal je, da je v športu zelo pomembno, da ti družina stoji ob strani, te

31

podpira pri odločitvah in razume tvojo naravo dela, saj ga velikokrat ni bilo doma, ker je imel priprave ali pa tekmo v tujini. Meni, da je težko najti partnerja, ki te razume, sam pa je zelo vesel, da ima takšno partnerko in otroke, ki ga podpirajo že mnogo let, tako kot igralca in tudi kot trenerja.

Slika 17: Intervjuvanje g. Dragiše Drobnjaka (z leve

proti desni: Dejan Cencelj, Fazli Gashi, g. Dragiša Drobnjak)

(Čepin Tovornik, 23. 2. 2019)

Slika 18: Po intervjuju z g. Dragišo Drobnjakom (z

leve proti desni: Dejan Cencelj, g. Dragiša Drobnjak, Fazli Gashi)

(Čepin Tovornik, 23. 2. 2019)

32

3.6 RAZPRAVA Pri najini raziskovalni nalogi sva intervjuvanje nekdanjih slovenskih košarkarjev in prebiranje virov ter literature štela kot poglavitni faktor pri potrjevanju oz. nepotrjevanju hipotez. Statistične podatke in seznam državnih prvakov sva poiskala v literaturi, glede razvoja same košarke po osamosvojitvi ter spremembe pravil pa sva odgovore dobila od intervjuvancev. Najino raziskavo bi lahko nadgradila oz. razširila v smeri, da bi podrobneje raziskala tudi razvoj ženske košarke v Sloveniji. Kot sva pričakovala, sva prišla do spoznanja, da splošno gledano profesorji več vedo o zgodovini slovenske košarke kot dijaki. O tem pričajo tudi rezultati, pridobljeni iz anketnih vprašalnikov. Zanimivo bi bilo tudi, da bi anketirala le dijake, ki trenirajo košarko, saj bi tako nedvomno prišla do drugačnih rezultatov. Možne pa so še številne dodatne raziskave in nadgradnje s tega področja. Iz raziskave je razvidno, da ve, da je Slovenija aktualni prvak EuroBasketa, 91 % dijakov in 85 % profesorjev. 84 % dijakov in 85 % profesorjev ve, da je Slovenija na EuroBasketu leta 2017 premagala Srbijo. Ta rezultat lahko primerjamo z raziskavo (Jagodič, Steblovnik, 2018, str. 45), ki je na vzorcu 172 anketirancev, od tega 72 anketirancev starih 60 let ali več in 100 anketirancev mlajših od 60 let, na vprašanje: »Proti kateri reprezentanci je slovenska reprezentanca igrala odločilno tekmo?«, pokazala, da je 148 anketirancev (86 %) vedelo, da je Slovenija na evropskem prvenstvu v košarki leta 2017 odločilno tekmo odigrala proti Srbiji, 8 (5 %) jih je navedlo napačno državo (Hrvaška, Rusija, Latvija, Francija, Norveška, 3-krat Španija), 16 (9 %) pa jih na vprašanje ni odgovorilo. 69 % dijakov in 70 % profesorjev ve, da je bil Goran Dragić razglašen za najboljšega igralca na EuroBasketu leta 2017. Prva hipoteza se glasi: Marko Milič je prvi Slovenec, ki je zaigral v ligi NBA, in za to ve več anketiranih profesorjev kot dijakov. Marko Milič je prvi Slovenec, ki je zaigral v ligi NBA. To nama je v intervjuju povedal gospod Peter Vilfan. Z grafa 4 pa je razvidno, da je na vprašanje: »Kdo je kot prvi slovenski košarkar zaigral v ligi NBA?« 60 % profesorjev odgovorilo Marko Milić, dijakov pa le 38 %, zato je prva hipoteza potrjena. 39 % dijakov in 45 % profesorjev ve, da so Saša Vujačić, Rašo Nesterović in Beno Udrih edini trije slovenski košarkarji osvojili naslov lige NBA. Goran Dragić je edini slovenski košarkar, ki je nastopil na All-Star tekmi v ligi NBA, to ve 85 % dijakov in 75 % profesorjev.

33

Druga hipoteza se glasi: Pred osamosvojitvijo je bil met za 3 točke manj oddaljen, kot je danes. 44 % dijakov in 45 % profesorjev ve, da je v Sloveniji met za tri točke oddaljen 6,75 metra. To nama je v intervjuju obrazložil tudi g. Radovan Trifunović. Povedal nama je, da so se leta 2010 sprejela nova košarkarska pravila v Evropi, med drugimi tudi to, da se je met za 3 točke iz 6,25 metra spremenil na 6,75 metra. S tem je druga hipoteza potrjena. Da se je leta 1991 začelo igrati državno prvenstvo (1. slovenska košarkarska liga), ve 42 % dijakov in 65 % profesorjev. V 1. slovenski košarkarski ligi igra 10 ekip (KK Sixt Primorska, KK Krka, KK Rogaška, KK Petrol Olimpija, KD Hopsi Polzela, KK Helios Suns, KK Zlatorog, KK Šentjur, KK Šenčur GGD, KK Ilirija), in to ve 42 % dijakov in 30 % profesorjev. Tretja hipoteza se glasi: Največkrat je naslov državnega prvaka osvojila Union/Petrol Olimpija. Z grafa 10 je razvidno, da to ve 72 % dijakov in 70 % profesorjev. 1. slovenska košarkarska liga (uradno ime: Liga Nova KBM) je najpomembnejše klubsko košarkarsko tekmovanje v Republiki Sloveniji. Liga je bila ustanovljena leta 1991, poteka pa pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije. Glavni sponzor lige je Nova Kreditna banka Maribor. Naslov slovenskega državnega prvaka so osvojili klubi KK Olimpija, sedemnajstkrat, KK Krka, sedemkrat, KK Helios Domžale, dvakrat, in KK Tajfun, enkrat (Pavlovič, 2000, str. 111-113). S tem je tretja hipoteza potrjena. 85 % dijakov in 70 % profesorjev ve, da je Luka Dončić kot edini slovenski košarkar postal MVP (najboljši igralec) Evrolige. Luka Dončič je postal MVP (najboljši igralec) Evrolige lansko sezono (2017/18). S tem pa je postal najmlajši igralec v zgodovini Evrolige ter edini Slovenec, ki si je pridobil ta naziv. V svoji MVP sezoni je v povprečju na tekmo dosegal 16,1 točk, 4,9 skokov in 4,4 podaj (Newman, 2018). Le 10 % dijakov in 5 % profesorjev ve, da je Jure Zdovc edini slovenski košarkar, ki je postal MVP (najboljši igralec) finala lige ABA. Polovica vseh anketirancev ve, da sta Union/Petrol Olimpija in Krka edini ekipi, ki nastopata v ABA ligi. 49 % dijakov in 30 % profesorjev meni, da je Goran Dragić slovenski košarkar, ki je največkrat zastopal svojo reprezentanco, kar je napačno. Jaka Lakovič je slovenski košarkar, ki je največkrat zastopal svojo reprezentanco. To ve 31 % dijakov in 35 % profesorjev. Četrta hipoteza se glasi: Največ vseh anketirancev meni, da je Teoman Alibegović v svoji reprezentančni karieri dosegel največ točk in je nepotrjena, saj je z grafa 15 razvidno, da je ta odgovor izbralo le 17 % dijakov in 15 % profesorjev. 37 % dijakov in 70 % profesorjev ve, da je najboljši oz. najuspešnejši slovenski trener Zmago Sagadin.

Peta hipoteza se glasi: Pred osamosvojitvijo je bilo manj delujočih košarkarskih klubov kot po njej in je potrjena, saj nama je to natančno obrazložil g. Goran Jurak, nekdanji profesionalni

34

košarkar in slovenski reprezentant. Povedal nama je, da je Slovenija spadala v jugoslovansko ligo in je posledično zaradi tega bilo tudi manj delujočih slovenskih košarkarskih klubov, po osamosvojitvi je Slovenija dobila svojo košarkarsko ligo in skozi leta tudi več košarkarskih klubov. Šesta hipoteza se glasi: Slovenska košarka je doživela največji razcvet po osamosvojitvi in je potrjena, saj nama je g. Peter Vilfan razložil, da je bila slovenska košarka tudi finančno bolje podkrepljena po osamosvojitvi. Povedal nama je tudi, da je na razcvet slovenske košarke skozi leta vplivala tudi sprememba pravil, boljša košarkarska oprema (dresi, obutev, žoge), trenerska ekipa, zdravniška ekipa (fizioterapevti). Sedma hipoteza se glasi: Slovenija je na EuroBasketu nastopila več kot 20-krat in je nepotrjena, saj sva s pomočjo spletnih virov izvedela, da je na EuroBasketu nastopila le 13-krat, od prvega nastopa leta 1993 pa vse do zadnjega leta 2017. Evropska prvenstva, na katerih je Slovenija sodelovala, so potekala vsaki 2 leti (Wikipedija, 2019).

35

4 ZAKLJUČEK Prišla sva do zaključka najine raziskovalne naloge. Ta naloga in samo delo nama bo dolgo ostalo v spominu. Kot velika ljubitelja košarke sva raziskovalno delo opravljala z največjim veseljem in pa seveda z ljubeznijo, kar nama je precej olajšalo delo. Izvedela sva veliko novih in poučnih stvari, med drugim sva spoznala tudi nekaj najinih najljubših bivših igralcev slovenske reprezentance. Večina intervjuvancev je bilo zelo navdušenih in veselih, da sva se lotila tovrstne raziskave. Ker sva bila mnenja, da se mladi premalo zavedamo, kako bogato košarkarsko zgodovino imamo, sva poskušala zbrati čim več gradiva, tako ustnih kot pisnih virov, fotografij in vse to zbrala v raziskovalno nalogo. Meniva, da bi morali biti kot narod zelo ponosni na našo košarkarsko zgodovino, sploh pa po izjemnem dosežku slovenske reprezentance na EuroBasketu leta 2017. Ta dosežek je bil tudi eden izmed razlogov, ki naju je še dodatno navdihnil in dal idejo za izdelavo te raziskovalne naloge. Verjameva tudi, da je navdihnil veliko mladih k začetku prvih košarkarskih korakov. Žal pa meniva, da se o tej temi premalo govori. Veliko več gradiva bi moralo biti na razpolago, mogoče bi se moral o slovenski košarkarski zgodovini in njenem uspehu na vseh tekmovanjih posneti tudi kakšen dokumentarni film, ki bi zajel celotno zgodovino od samega začetka košarke na slovenskih tleh in vse do danes. Z upanjem, da se bo na tem področju več delalo, z veseljem in ponosom na najino delo pa to raziskovalno delo tudi zaključujeva. Iskreno sva hvaležna vsem, ki so bili pripravljeni sodelovati in pomagati k uresničevanju izdelave raziskovalne naloge. Brez njih ne bi mogla uresničiti zastavljenih ciljev

36

5 VIRI IN LITERATURA

5.1 LITERATURA Jagodič, T. Steblovnik, M. Od horogov v Ljubljani 1970 do zabijanj v Carigradu 2017, raziskovalna naloga. III. osnovna šola Celje, marec 2018. Dostopno na: https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201803044.pdf (2. 3. 2019). Newman, L. Luka Doncic becomes youngest player to win EuroLeague MVP. Arizona sports, 19. 5. 2018. Dostopno na: http://arizonasports.com/story/1532750/luka-doncic-youngest-euroleague-mvp/ (2. 3. 2019). Pavlovič, M. Mejniki slovenske košarke. Pisanica in Bonus Pavlovič K. D., Ljubljana, 2000, str. 111-113. Šefic, L. Zgodovina slovenske košarke. Sport Dogaja.si. Dostopno na: http://sportdogaja.si/zgodovina/zgodovina_slovenske_kosarke_-_luka_sefic (30. 1. 2019). Wikipedija, Prosta enciklopedija. Slovenska košarkarska reprezentanca, 14. februar 2019. Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_ko%C5%A1arkarska_reprezentanca (6. 3. 2019).

5.2 USTNI VIRI Drobnjak, D., 23. 2. 2019. Jurak, G., 20. 12. 2018. Trifunovič, R., 20. 2 . 2019. Vilfan, P., 20. 2. 2019.

5.3 VIRI SLIK Čepin Tovornik, P. Slike: 11 - 18. Slika 1: Gospod Boris Kristančič. Dostopno na: https://www.google.si/search?q=boris+kristan%C4%8Di%C4%8D&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwiN-6WSstTgAhUBi8MKHbjRD8EQ_AUIDigB&biw=1280&bih=846#imgrc=Wf2wWS6hIHXmcM: (24. 2. 2019).

37

Slika 2: Gospod Mirko Amon. Dostopno na: https://www.google.si/search?q=mirko+amon&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwjwz5qAtdTgAhVGx4sKHej0DvcQ_AUIDigB&biw=1280&bih=846#imgrc=NZkbYJ01aNLaHM: (24. 2. 2019). Slika 3: Gospod Ivo Daneu. Dostopno na: http://sportdogaja.si/zgodovina/zgodovina_slovenske_kosarke_-_luka_sefic (24. 2. 2019). Slika 4: Gospod Peter Vilfan. Dostopno na: http://sportdogaja.si/zgodovina/zgodovina_slovenske_kosarke_-_luka_sefic (24. 2. 2019). Slika 5: Gospod Zmago Sagadin. Dostopno na: http://sportdogaja.si/zgodovina/zgodovina_slovenske_kosarke_-_luka_sefic (24. 2. 2019). Slika 6: Gospodje Luka Dončić, Marko Milič, Goran Dragić. Dostopno na: https://www.google.si/search?biw=1280&bih=846&tbm=isch&sa=1&ei=1JNyXO_pCMeQ1fAP-vKBgAM&q=mili%C4%8D+dragi%C4%8D+don%C4%8Di%C4%8D&oq=mili%C4%8D+dragi%C4%8D+don%C4%8Di%C4%8D&gs_l=img.3...153198.159382..159690...2.0..3.97.2307.26......2....1..gws-wiz-img.....0..0i8i30j0i24j35i39j0i67j0j0i30j0i5i30.MviCWQpNq0Q#imgrc=KeM8BuY1dYmHWM: (24. 2. 2019). Slika 7: Gospod Beno Udrih. Dostopno na: https://www.google.si/search?biw=1280&bih=846&tbm=isch&sa=1&ei=dZRyXIiYDIz8kwWwrbLADQ&q=beno+udrih&oq=beno+udrih&gs_l=img.3..0l2j0i30l3j0i24l5.57085.61259..61460...0.0..3.121.2496.27j1......2....1..gws-wiz-img.....0..35i39j0i8i30._XRqNsXouWA#imgrc=TKHQvXyR9s8XQM: (24. 2. 2019). Slika 8: Gospod Rašo Nesterović. Dostopno na: https://www.google.si/search?biw=1280&bih=846&tbm=isch&sa=1&ei=s5RyXIOMOtG8kwXhnZnQAw&q=ra%C5%A1o+nesterovi%C4%8D&oq=ra%C5%A1o+nes&gs_l=img.3.1.0l2j0i24l6.51252.54846..56375...0.0..3.148.1614.15j2......2....1..gws-wiz-img.....0..0i67j0i30j35i39j0i5i30j0i8i30.JIa0IUsL1VE#imgrc=NrLXy5DZEytjiM: (24. 2. 2019). Slika 9: Gospod Saša Vujačić. Dostopno na: https://www.google.si/search?q=sasha+vujacic&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwjvhsKxttTgAhWE_CoKHbZ0AJQQ_AUIDigB&biw=1280&bih=846#imgrc=Exgty9kgjQVr9M: (24. 2. 2019). Slika 10: Slovenija evropski prvak. Dostopno na: https://www.google.si/search?biw=1280&bih=846&tbm=isch&sa=1&ei=TZVyXJ7tDtKdkwXAtLCwBA&q=eurobasket+2017&oq=eurobasket+2017&gs_l=img.3..0j0i30j0i24l8.85564.90046..90339...0.0..3.127.2515.23j4......2....1..gws-wiz-img.....0..0i67j35i39.TTS_LMP72vA#imgrc=0VtBoLuSvbyX1M: (24. 2. 2019).

38

6 PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik, Zgodovina slovenske košarke – pot do evropskega prvaka

39

Zgodovina slovenske košarke -

pot do evropskega prvaka Spoštovani! Sva Dejan Cencelj in Fazli Gashi, dijaka 3. letnika Srednje zdravstvene šole Celje. Raziskujeva zgodovino slovenske košarke. Prosila bi vas, če odgovorite na spodaj zastavljena vprašanja v zvezi s to temo in nama tako pomagate priti do pomembnih rezultatov, ki nama bodo v veliko pomoč pri raziskovanju ter kasnejši izdelavi same raziskovalne naloge. Želiva ugotoviti in primerjati, kakšno je poznavanje zgodovine slovenske košarke pri dijakih in profesorjih. Pri vsakem vprašanju je možen samo en odgovor. Datum izpolnjevanja anketnega vprašalnika: _________________________ Spol (ustrezno obkrožite): M Ž Starost: _____ (dopolnjena leta) 1. Kdo je aktualni evropski prvak?

a) Španija b) Francija c) Slovenija d) Latvija e) Ne vem

2. Koga je Slovenija premagala v finalu na EuroBasketu leta 2017?

a) Rusijo b) Srbijo c) Španijo d) V finale se ni uvrstila e) Ne vem

3. Kateri slovenski košarkar je bil na EuroBasketu leta 2017 razglašen za najboljšega igralca

tega prvenstva?

a) Luka Dončić b) Goran Dragić c) Klemen Prepelič d) Gašper Vidmar e) Ne vem

Anketni vprašalnik

40

4. Kdo je kot prvi slovenski košarkar zaigral v ligi NBA?

a) Beno Udrih b) Marko Milič c) Goran Dragić d) Rašo Nesterović e) Ne vem

5. Kateri trije slovenski košarkarji so osvojili naslov lige NBA?

a) Beno Udrih, Goran Dragić in Saša Vujačić b) Saša Vujačić, Rašo Nesterović in Beno Udrih c) Zoran Dragić, Boštjan Nachbar in Marko Milič d) Primož Brezec, Goran Dragić in Zoran Dragić e) Ne vem

6. Kateri slovenski košarkar je nastopil na All-Star tekmi v ligi NBA?

a) Beno Udrih b) Goran Dragić c) Saša Vujačić d) Marko Milić e) Ne vem

7. Koliko metrov je v Sloveniji oddaljen met za tri točke?

a) 6. 75 m b) 7. 24 m c) 7. 15 m d) 6. 30 m e) Ne vem

8. Katerega leta se je v Sloveniji začelo igrati državno prvenstvo (1. slovenska košarkarska

liga)?

a) 1946 b) 1972 c) 1991 d) 2003 e) Ne vem

41

9. Koliko ekip trenutno igra v državnem prvenstvu (1. slovenska košarkarska liga)?

a) 8 b) 10 c) 12 d) 16 e) Ne vem

10. Katera ekipa je največkrat osvojila naslov državnega prvaka?

a) Zlatorog Laško b) Krka c) Union/Petrol Olimpija d) Helios Suns e) Ne vem

11. Kateri slovenski košarkar je postal MVP (najboljši igralec) Evrolige?

a) Matjaž Smodiš b) Luka Dončić c) Zoran Dragić d) Jaka Blažič e) Ne vem

12. Kateri slovenski košarkar je postal MVP (najboljši igralec) finala lige ABA?

a) Sani Bečirović b) Jure Zdovc c) Goran Dragić d) Jaka Lakovič e) Ne vem

13. Kateri dve slovenski ekipi trenutno nastopata v ligi ABA?

a) Helios Suns in Union/Petrol Olimpija b) Krka in Sixt Primorska c) KK Rogaška in Zlatorog Laško d) Union/Petrol Olimpija in Krka e) Ne vem

14. Kateri slovenski košarkar je največkrat zastopal svojo reprezentanco?

a) Goran Dragić b) Jaka Lakovič c) Teoman Alibegović d) Boris Gorenc e) Ne vem

42

15. Kateri slovenski košarkar je v svoji reprezentančni karieri zabeležil največ točk?

a) Teoman Alibegović b) Jure Zdovc c) Slavko Kotnik d) Goran Dragić e) Ne vem

16. Kateri slovenski trener velja za najboljšega oz. najuspešnejšega?

a) Jure Zdovc b) Aleš Pipan c) Zmago Sagadin d) Sašo Filipovski e) Ne vem

Hvala za pomoč in sodelovanje.