ZGODOVINA NA MATURI

1

1. MATURITETNA TEMA: OD MESTNIH DRŽAVIC DOPRVIH IMPERIJEV

PRAZGODOVINA ALI PRAVEK

2. Zajema 98% zgodovinskega dogajanja (materialni zgodovinski viri) začetek z učlovečenjem človeka, traja od nastanka prvih držav

3. Prazgodovino delimo na dve podobdobji:a) kamene dobe:

1- paleolitik (stara kamena doba) (2 milj.-10.000 let pr.n.š.)2- mezolitik (srednja kamena doba) (10.000-8.000 let pr.n.š.)3- neolitik (mlajša kamena doba) (8.000-kovin)

b) kovinske dobe:1- bakrena doba2- bronasta doba (baker+kositer(10-30%))3- železna doba

(1) stara oz. haltštatska (Haltstadt, Nemčija)(2) mlajša oz. latenska (Latene, Švica)

4. Paleolitika) nastanek in razvoj človeka:

1- teorije: znanstvene, mitološke2- človečnjaki/primati (avstralopitek - južna opica) →homo habilis(2 milj spretni

človek, 700-800ml.)→homo erectus(1,6 milj.-pokončni človek) →arhaični homo sapiens (star misleči človek)

NEANDERTALEC Homo sapiens sapiens(Neandertal, Düseldorf) 1700ml. (sodobni misleči človek)

5. ŽIVLJENJE V PALEOLITIKU IN MEZOLITIKUPALEOLITIK(stara kamena doba)

MEZOLITIK (srednja kamena doba)

Čas trajanja 2 milijona-10.000pr.Kr. do 8.000 pr.KrBivališča Drevesa,jame Zemljanke (obala, reke), kolibe iz kosti, lesaPreživljanje Lov, nabiralništvo Lov, nabiralništvo, ribolovDružba horde rodovi (10) →bratstvo(10) →PLEME

(rodovno-plemenska družbena ureditev) vodi plemenski poglavar (selitve, lov, rešitve, spori,voj. pohodi) pomaga svet rodovnih poglavarjev

Orožje, orodje Kopje, lok, kamen prodnjak, les, kost

kopje, lok, pestnjak

verovanje Animizem-duša Animizem, totemizem (verovanje v živalske in rastlinske prednike) (tabu- rod jamskega medveda ne sme ubijati jamskega medveda)

Največja pridobitev

ogenj trnek, drevaki, vrše (košare) mreže, udomačitev psa

2

6. NEOLITSKA REVOLUCIJAa) začetki poljedelstva v pasu rodovitnega polmeseca (Jutrovo, Levanta, Orient, Bližnji

vzhod)1- vzroki in pogoji:

(1) dovolj padavin-900 mm/ kvadratni meter(2) pradomovina divjih žit(3) naraste število prebivalstva, ki se ni sposobno preživljati le z lovom in

nabiralništvom2- vrste poljedelstva

(1) požigalniško poljedelstvo/motično/selilnokasneje:

(2) ralno(3) namakalno(4) plužno

3- dela poljedelcev:setev→žetev→mlačev→nečkanje→mletje→ peka kruh4- udomačitev živali: ovce, kokoši…

mešano kmetijstvo

5- obrti: lončarska, tekstilna (predenje →tkanje→barvanje)b) stalna naselitev-vasi, podobne mestom zaradi obzidja (Jeriho)c) družbene spremembe:

1- velike družine2- matriarhat- vodilna vloga ženske3- pojav lastnine

(1) družbena (zemlja)(2) zasebna (hiša, obleke)

4- ravnajo se po nezapisanih zakonih, ki se prenašajo iz roda v rod in to imenujemo običajno pravo

d) religija: Verujejo v naravne pojave (sonce, dež,veter) – kult narave, kult Vener

PRVE VISOKE KULTURE ali CIVILIZACIJE

Življenje v kovinskih dobah

1. Bakrena doba – 9. tisoč. pr. Kr. – Anatolija – samorodni Cu →tolčenje →segrevanje→taljenje so postopki, s katerimi so pridobivali baker- sledijo si od najbolj primitivnega do najbolj zahtevnega.V 5. tisočletju se povpraševanje po bakru poveča in ga pridobivajo na širšem območju, ki se imenuje bakreni pas (zemljevid U/42) Uporaba bakra se razširi v Evropo, Egipt

2. Bronasta doba – 4. tisoč pr. Kr. Bližnji Vzhod (začetki visokih civilizacij)bakru dodajo 10-30% kositra in nastane zlitina bron, ki je velik bolj trdna od bakra, zato bolj primerna za orodje in orožje.

3. Železna doba – 5. tisoč pr. Kr. – najprej so uporabljali meteorno(neobdelano) železo →4. tisoč. segrevanje →2. tisoč. jeklenje- jeklo- najbolj čisto železo.

4. Izoblikujejo se novi poklici in nove dejavnosti:a) rudarjib) kovačic) trgovci (konji so tovorne živali)

3

5. Gospodarstvo:a) obrt ( METALURGIJA, RUDARSTVO)b) trgovina – naturalno gospodarstvo (blago za blago),→denarno (7. stol. pr.Kr.)druga delitev dela tretja delitev delaTrgovina se izoblikuje zaradi presežkov in pomanjkanja dobrin na določenih področjih, vodilni sloj pa je z njo želel tudi obogateti.

6. Urbanizacija – nastanek prvih mest ob rekah, kovačnicah, rudnikih7. Družbene spremembe:

a) razslojevanje družbe:1- plemstvo (vodilni)2- srednji sloj (trgovci, obrtniki)3- nižji sloj (kmetje, sužnji)

vojni ujetniki4- patriarhat- vodilno vlogo v družini ima oče, dednost otrok se določa po očetovi

liniji(1) patriarhalno suženjstvo (sužnji živijo v družini)

5- plemena se začnejo povezovati, nastanejo plemenske zveze-ljudstva. Ljudstvo nima soje države,nima knjižnega jezika, nima knjižnih del

6- vojaška demokracija (način vodenja, ko se poglavarji posvetujejo o pomembnih stvareh z vojaškimi bojevniki

8. Religija ali verovanje – kult vladarjev

PRVE VISOKE CIVILIZACIJE NASTANEJO OB REKAH MEZOPOTAMIJE- Začetkinamakalnega poljedelstva (U/44)

1. Čas in prostor prvih civilizacija) Začetki v 5. tisoč. pr.n.št. ob konicah pasu rodovitnega polmeseca,b) Naravne razmere/pogoji za nastanek

1- vodnate reke, ki poplavljajo2- rodovitna prst3- malo dežja, veliko sonca

4

kneziplemstvo

trgovci, obrtniki, kmeti

sužnji ( vojni ujetniki)

4- trgovina5- nastanek države

(zgornji Nil-spodaj, spodnji Nil-zgoraj)

2. Irigacijsko poljedelstvo v Egiptua) naravne razmere:

1- enakomerno spuščanje Nilove doline2- napovedovanje poplav (junij (enakonočje) – oktober)

b) namakalna dela in organizacija namakalnih del:1- naravno namakanje, vsaka vas je posebej organizirala dela2- naraščanje števila prebivalstva-umetno namakanje v notranjosti s pomočjo jarkov,

kanalov, bazenov, šadufov (vedra), sakij (vodna kolesa) →felahi (egipčanski kmetje)

c) vrsta namakanja: bazensko namakanje, ena žetev letno

3. Irigacijsko poljedelstvo v Mezopotamijia) naravne razmere:

1- več sonca2- globoka rečna korita v zg. toku, sp.tok-ravnina-nasipavanje materiala3- nenapovedane poplave – odvisna od taljenja snega v Anatolskih gorah

b) namakalna dela in organizacija del1- gradili so kanale, prekope, nasipe, zbiralnike vode2- dela je načrtoval sloj plemstva s svečenikom iz zigurata (tempelj), nadzorovali so

uradniki in vojaki. Okoli zigurata se naselijo trgovci, obrtniki, uradniki in nastane mesto, ki si podredi podeželje in tako nastanejo mestne državice Ur, Uruk, Babilon, Kiš…

c) izum pisave (klinopis)za lažje pobiranje davkovd) celoletno namakanje, 2 žetvie) gojili so iste rastline kot v Egiptu razen oljke in papirusovega trsa

4. Namakalno poljedelstvo se razvije tudi ob reki Ind v 3. tisočletju pr.Kr., ob reki Huang-Hona Kitajskem 2. tisoč.pr.Kr in v 1.tisoč.pr.Kr v srednji Ameriki

Egipt Mezopotamijavrsta namakanja bazensko celoletnozačetek poplav junija Nenapovedane(april)organizator namakalnih del vas→faraoni vladar→svečenikrastline, ki so jih gojili por,papirusov

trs,oljke,pšenicasolata,pšenica,por,grah

Državna organizacija in uprava v Egiptu

1. Države Bližnjega vzhoda so urejene kot orientalne despotovine.2. Kralj/faraon (velika hiša) je vladal kot despot→ima vrhovno zakonodajno, vojaško,

upravno, sodno, svečeniško oblast.3. Uradništvo izvršuje kraljeve ukaze in je urejeno hierarhično:

(1) faraon(2) vezir(3) predstojniki kraljevih uradov (za vojsko, gradnje, plovbo)

5

(4) predstojniki okrožij ali nomov, župani mest, predstojniki kraljevih žitnic, kraljevi pisarji…

(5) upravni uradniki imajo sodno oblast4. Vojska-njene naloge so skrb za red, mir, osvajalna in obrambna vloga, oprema vojakov,

oproščeni svečeniki, sužnji, odvisni kmetje; urejena je hierarhično:a) faraon→najvišji vojaški poveljnikb) vezirc) upravniki vojaških zadev (polkovnik, predstojnik skladišča orožja)d) častniki (najnižji poveljujejo enoti 50 mož)

5. Svečeniki – opravljali so verske obrede, upravljali premoženje svetišč, ukvarjali so se z znanostjo, pismenostjo;Imajo privilegije: niso obdavčeni, niso vojaki

Družbena ureditev- sužnjelastniška družba

Hierarhična ureditev

Politični pregled Egipta

1. Raziskovalci:1- Herodot2- Maneto (preddinastično in dinastično obdobje)

3100-30.pr.Kr. 31 dinastij

3- Champolion (razvozlal je hieroglife-kamen iz Rosette)2. Staroegiptovska država:

6

PLEMSTVO

MEŠČANSTVO(obrtniki,umetniki, trgovci)

KMETJE

ODVISNI KMETJE (obdelujejo veleposest faraonov, svečenikov,.. opravljajo glavna gradbena dela)

SUŽNJI (manj kot kmetov) delali so v kamnolomih, poljih,…orientalno suženjstvo

a) V 4.tisoč. naraste število prebivalstva, zato nastaneta dve egiptovski državi: Zg. in Sp. Egipt

b) Okoli leta 3100 jih je združil faraon Narmer/Menes →nastanek Staroegiptovske države. Bila je razdeljena na 42 nomov, ki so jih vodili nomarhi. Prestolnica je bila v Menfis-u. Faraone so pokopavali v piramide. Najstarejša piramida je Džoserjeva piramida, največje piramide pa so za gradili faraoni 3. in 4. dinastije )Keopsova (največja), Kefrenova, Mikerinova piramida. Pred piramidami je Sfinga, ki jih čuva.Država propade, ker se okrepijo nomarhi, ki prevzamejo oblast

3. Prvo vmesno obdobje: Država je zopet razdeljena na zgornji in spodnji Egipt.

4. Srednjeegiptovska država – združijo jo knezi iz mesta TebeNajpomembnejša dinastija - 12. dinastija →Sezostris III. →državo širi na jug (Nubija ali Kuš), na vzhod do Sinaja→centralizacija uprave v mestu Tebe→ustvari 3 upravne enote zazg., sr. in sp. Egipt.

5. Drugo vmesno obdobjeSeverni del Egipta zavzamejo Hiksi. V južnem Egiptu vladajo tebanski knezi.

6. Novoegiptovska država (16.st-11.st.pr.n.š.) – združi faraon Ahmoze→18. dinastijaNajvečji obseg države v času Tutmozis-a (600.000km2) Na jugu do Sudana, na vzhodu do Izraela, Sirije in severa Mezopotamije.HačepsutAmenofis IV. je izvedel versko reformo-monoteizem (verovanje v enega boga ,v sončnoenergijo, Aton-a), Vzroki za monoteizem:oslabiti svečenike Amon- Raja.Žena Nefreteti( lepotica, ki prihaja)

Nasledil ga je zet Tutankamon- uvede politeizem-verovanje v več bogov. H. Carter in prekletstvo-umiranje odprave ob odkrivanju. Posmrtna maska iz zlata(simbol sonca) in modrega kamna(lapis lazuli) simbol neba

Pomembni vladarji 19. dinastije:Ramzes II. :-Egipt je doživel kulturni, gospodarski in politični razcvet- prestolnica Tanis v delti-arhitektura( Ramzesovo mesto, Pitom, templji)- državo napadajo Libijci in Širdanci z egejskih otokov-spopad s HETITI - pri KADEŠU (prva mirovna pogodba v zgodovini in 1. delitev sveta na interesna območja)20. dinastija: Ramzes III- ljudstva iz morja ( nosilci kulture žarnih grobišč iz JV Evrope gredo v Sirijo, Egipt)ogrožajo Egipt, odbiti se naselijo na sirskih obalah.7. Tretje vmesno obdobje:

1- začne se po izumrtju 20. dinastije( upor delavcev, ki so gradili piramide, saj jih niso plačevali. Zato so izropali grobnice. Ohranjena ostala Tutankamonova, saj je vhod zalilo neurje s pekom in jo zasipalo. Odkrita že pred Carterjem, saj je bila delno izropana, ohranjen le sarkofag z mumijo in zlato masko- vraževerni roparji.

2- jug Egipta zavzame Nubija3- sever osvojijo Asirci

8. Poznoegiptovska država:a) Začne se, ko zavlada 25. dinastija →faraoni iz Nubije→»črni faraoni«b) 26. dinastija – SAITI→SAITSKA DRŽAVA

1- najemniška vojska (Libijci)2- navezujejo stike z Grki in Feničani

prva abeceda, največji pomorci, za Egipčane obpluli Afriko

7

3- Egipt ogroža Novobabilonska država (zaustavi Neho II.)c) v 6. st.pr.Kr. zavzamejo Perzijci-ostane do 4.st.pr.Kr.d) v 4.st.pr.Kr. zavzame Aleksander Makedonski-po smrti zavlada PTOLOMAJ (častnik-

dinastija PTOLOMAJCEV)→zadnja iz te dinastije je bila Kleopatrae) 31.pr.Kr. zavzamejo RIMLJANIKULTURNA ZAPUŠČINA EGIPTA

a) Pisava: vzroki za nastanek : gospodarski, , verski, državni→ hieroglifi ali podobopis- ni črkopisa

Hieratična /Kurziva/svečeniška,pisava( zlogovna )

Demotična/ ljudska pisava( zlogovna)

b) ZNANOST:

- matematika ( desetiški sistem- ne pozanjo 0; * + - : ; površina, prostornina, ploščina kroga)- Astrologija in astronomija- opazovanje nebesnih teles in pojavov, čas trajanja dneva in leta→Koledarji- Medicina( mumificiranje)-Imhotep http://www.youtube.com/watch?v=-MQ5dL9cQX0

c) RELIGIJA- politeistična- Amon-Ra, čaščenje sonca postane državni kult.Sonce vir življenja in in stvarnik vseh stvari- Amon Ra. mit o OzirisuČ) ARHITEKTURA: piramide, grobnice, svetišča → bogu Amon –Raju

Kulturna zapuščina drugih zgodnjih civilizacij• Izrael-Sveto pismo• Feničani- pomorska trgovina, škrlatno blago, steklo, abeceda• Hetiti- zakonik ( denarna kazen)• Indija- hinduizem( Vede), budizem

- znaki za številke 0 1 2 3

Kitajci- svila, papir, porcelan, magnet, smodnik, bankovci, tisk

MEZOPOTAMIJA-POLITIČNI PREGLED

1. Na oblikovanje civilizacije v Mezopotamiji je vplivalo: a)namakalno poljedelstvo, ki je ustvarjalo presežke

b) trgovina, ker so morali zaradi pomanjkanja domačih surovin uvažati les, kovine in gradbeno kamenje.

8

2. Organizacija in nadzor irigacijskega poljedelstva in trgovine je bila v rokah vladarjev. Kraljje bil vrhovni posvetni in verski poglavar, v lasti je imel vso zemljo. Najbolj znan sumerski vladar je bil Gilgameš, o katerem je bil napisan Ep o Gilgamešu. V mestih je živel močan srednji sloj trgovcev in meščanov, ki so se ukvarjali z obrtjo. Sumerci so razvili tudi podobopisno pisavo. Mesta imenujemo tempeljske države, saj so se razvila okrog templjev - vodilno vlogo v družbi so imeli svečeniki.

AKADSKA DRŽAVA- 23. stol. pr. Kr.

Iz S arabske puščave so začela prodirati semitska nomadska plemena v bogate sumerske mestne državice. Ta plemena so prevzemala kulturo staroselcev. Prvi poskus združitve sumerskih mestnih državic je v 24.stol. pr. kr. propadel- Lugalzageziju ni uspelo.Uspelo pa je Sargonu I. iz Kiša ok. 23. stol. pr. kr., ,i je prestolnico imel v mestu Akad. Osvojil je S Mezopotamije in vse do Sredozemskega morja. Podrejena ljudstva so mu morala plačevati davke, bogatel tudi z dobro organizirano trgovino. Vladal je kot orientalni despot, saj so bili kralji čaščeni po božje. Oslabelost Akadske države je v 22.stol. pr. Kr. izkoristil URNAMU iz III. urske dinastije(državica UR) in sumerska civilizacija doživi kratek preporod. Urnamujev Zakonik

V 19. stoletje pr. n. št. so se v Mezopotamiji naselili semitski Amoriti, ki so naselili tudi mestoBabili-Babilon središče starobabilonske države Amoritov, ki je temeljila na sumerski civilizaciji. Vrh je država dosegla v 18. stoletju pr. n. št. s kraljem Hamurabijem (1792-1750 pr. n. št.), ki je vso Mezopotamijo združil pod enotno oblastjo in dal sestaviti zakonik v klinopisu.

Plemstvo kralj in družinauradnikivojaški častnikisvečeniki

Svobodnjaki svobodni kmetjetrgovciobrtniki

Polsvobodnjaki odvisni kmetjecehovski obrtniki

Sužnji

Iz njega je vidna družbena ureditev:1- plemstvo (kralj in družina, uradniki, vojaški častniki, svečeniki)2- svobodnjaki (svobodni kmetje, trgovci, obrtniki)3- polsvobodnjaki (odvisni kmetje, tlačani, cehovski obrtniki)4- sužnji, ki so imeli nekaj pravic. Imeli so obrite glave, vžgana znamenja. Gospodar

ni smel odločati o njegovi smrti, plačati pa je moral zdravljenje obolelega

9

sužnja. Če so pobeglega sužnja našli, so ga lahko za kazen vklenili. Lahko so si kupili svobodo, saj so z različnimi dejavnostmi pridobili premoženje. Po poreklu so bili sužnji vojni ujetniki, lahko so jih kupili ali pa so bili dolžniki( le za 3 leta sužnji, ponavadi so prodali ženo in otroke upniku) Smeli so se poročiti s svobodnožensko, otroci iz teh zakonov pa so bili svobodni.

ASIRSKO KRALJESTVO

a) po Hamurabijevi smrti so Hetiti iz Male Azije zasedli Babilon. Po propaduStarobabilonskega kraljestva (7.st. BC) je položaj velesile dobila Asirija.Kralji so v imenu boga Asurja osvojili vso Mezopotamijo, Egipt,Palestino, Fenicijo, dele Male Azije in Irana. Najpomembnejši vladarAsurbanipal, ki je imel prestolnico v Ninivah (velika knjižnica 25. 000glinastih tablic- dramska, literarna dela, upravno- državne vsebine; Ep oGilgamešu z mitom o vesoljnem potopu).

b) osvojenim državam so naložili visoke davke, veliko prebivalcev pa zasužnjili in odpeljali za obsežna gradbena dela v asirskih mestih. Upore so kaznovali z mučenjem,deportacijami plemstva in vsega prebivalstva v suženjstvo

c) razvili so izrazito vojaško družbo in množično uporabljali železo.d) državo sta leta 614 BC uničili Babilona in Medija

NOVOBABILONSKA DRŽAVAKo se je pleme Kaldejcev iz ljudstva Aramejcev znebilo asirske oblasti, je ustanovilo

novobabilonsko kraljestvo. Država je obsegala južno Mezopotamijo, Sirijo in Palestino ter postala velesila s kraljem Nebukadnezarjem II. (605–562 pr. n. št.), pod vodstvom katerega je uničila kraljestvo Juda in njeno prestolnico Jeruzalem. Tamkajšnje prebivalce Izraelce so zasužnjili.( Verdi- Nabuko??)

Državo so v 6. Stol. pr. n. št.zavzeli Perzijci.

Kulturna zapuščina Mezopotamije• Izoblikuje se prva država na svetu, ki jo upravlja svečenik-vladar z uradništvom• izumili so pisavo za pobiranje davkov, zapis zakonov- Hamurabijev- zob za zob, oko za oko• Razvoj mezopotamske pisave: slikovna piktografska→ zlogovna klinopisna• Knjižnica kralja Asurbanipala v Ninivah• Ep o Gilgamešu-mit o vesoljnem potopu

Znanost:• Uporabnost in preprostost→ zanimalo jih je, kako postopek poteka, niso pa iskali vzrokov, saj

so si jih razlagali z delovanjem nadnaravnih sil• Matematika- za potrebe gradbeništva in merjenja polj; imeli so 60 –tinski sistem• Medicina- zaščitnica boginja Bau; padarji, poklicni zdravniki;

Gradbeništvo in urbanizacija• Mesto Babilon se iz malega mesta razvije v prestolnico za časa Nebukadnezarja:- Mogočno zunanje in notranje obzidje- Obrambni jarek z vodo- Enonadstropne hiše , ulice

10

- Semiramidini viseči vrtovi- Babilonski stolp-zigurat

Kulturna zapuščina drugih zgodnjih civilizacij• Izrael-Sveto pismo• Feničani- pomorska trgovina, škrlatno blago, steklo, abeceda• Hetiti- zakonik ( denarna kazen)• Indija- hinduizem( Vede), budizem, - znaki za številke 0 1 2 3

Kitajci- svila, papir, porcelan, magnet, smodnik, bankovci, tisk

ANTIKA

GRČIJA V STAREM VEKU

Geografska in družbena podoba Grčije

1. H Grčiji je v antiki spadalo:a) celinska Grčijab) otoki v Jonskem morju

1- Itaka -rojstni kraj Odiseja2- Korkira (Krf)

c) otoki v Egejskem morju1- Evboja (ožina Termopile)2- Lesbos- pesnica Sapfo3- Kikladi (Delos- svetišča, trgovina s sužnji; Paros- beli marmor)4- Sporadi (Rodos) – velik kip Zeusa

(Kos)- Hipokratova prisega5- Kreta v Sredozemskem morju

2. Celinska Grčija:a) S Grčija

1- Tesalija (poljedelstvo, gora Olimp)2- Epir (živinoreja)

b) srednja Grčija1- Atika (Atene, rudnik srebra v Laurionu)2- Bojotija-Tebe3- Fokis- preročišče Delfi

c) J Grčija- ožina Korint- Peloponez(1) Ahaja, Argolis- Mikene (levja vrata)(2) Elida (Olimpia) – olimpijske igre

2- Lakonija-rudnik Fe polis Šparta

3- Mesenija

H Grčiji je v antiki spadala tudi obala Male Azije: Eolija, Jonija(Milet) Dorida.Heleni- so Grki imenovali sami sebe, deželo pa Helada. Beseda se je pojavila v 7.stol..pr.Kr., izivira iz male pokrajine Hellas v Tesaliji. Ime Grki so jim dali Rimljani, po pokrajini v SZ Grčiji Graeciji.

3. Kulturna zapuščina Grkov:

11

a)Prve zamisli o DEMOKRACIJI (pravo, volitve, sodstvo), modeli vladanja: aristokracija, avtonomija, tiranija …

b) KULTURA: gledališče, literarne zvrsti: drama-tragedija, komedija;

c) ZNANOST:

- temelje moderni FILOZOFIJI so postavili Platon, Aristotel, Sokrat - MEDICINA: Hipokratova prisega- MATEMATIKA: Pitagorov izrek, označevanje geometrijskih kotov- začetki ZGODOVINOPISJA: Herodot, Tukidid- ARHITEKTURA: umetnostni slogi

3. BESEDE: akustika, grafoskop, telegraf, telefon…

Egejski svet v bronasti ali heladski dobi

1. V 5.tisoč.pr.Kr. nastanejo prve neolitske kulture:a) pod vplivom Bližnjega vzhoda:

1- starčevska (Srbija)2- boianska (Bolgarija)3- seskloška (Grčija)

b) pod vplivom S Afrike (Egipta)1- jug Španije2- Francija3- Italija

2. Visoko razvite kulture heladske dobe:a) kretskab) mikenskac) trojanska

3. KRETSKO-MINOJSKA KULTURAa) obstoj kulture 2200-1375 pr.n.št.b) razvijala se je pod vplivom:

1- Egipta (papirus, pisava, arhitektura, slikarstvo, kult bika)2- Azije (božanstva, kult dvojne sekire)

c) konec 3.t.pr.Kr – naselitev ljudi iz Azije→vpliv na gospodarstvo1- kmetijstvo2- obrt( gradbeništvo, zlatarstvo)3- trgovina

d) nastanek palač – največja v Knossosu(labirint), kjer je vladal kralj Minos. Okoli palače( brez obzidja) so nastala mesta s tlakovanimi ulicami, kanalizacijo, vodovodom. Mesta so vodile plemiške družine iz palač. Okoli palače je bilo osrednje dvorišče, okoli pa delavnice in uradi. Pomembno vlogo so imele ženske. Ukvarjale so se s športom, vodile verske obrede, vsa pomembna božanstva so bila ženskega spola (Kačja boginja). Znali so pisati, vendar pisava še ni razvozlana, označili so jo pa kot »linearna A« pisava. Propad kulture (teorije):1- številni potresi 2- izbruh vulkana na otoku Tera (Santorini)3- vdor Ahajcev iz MikenKreto je raziskoval Evans (19.st.)

4. MIKENSKA KULTURAa) srednjeheladska doba 2000-1600 BC

naselitev indoevropskih grških plemen→grško ljudstvo Danajci

12

J Grčija-Ahajci S Grčija-Dorci, Eolci Srednja Grčija-Joncib) poznoheladska doba 1600-1200 BC (Ahajci)→Mikenska kulturac) nastanek države na akropoli, kjer sezidajo palačo iz kiklopskih zidakov (kiklopsko

obzidje, levja vrata, gradnja na obok, megaron-kraljeva sprejemnica)d) hierarhična družba:

vojaška družba vladar voj. Poveljnikiplemstvo, starešine

basilevsi (nadzornik kovačnic)obrtniki, trgovci, kmetje

sužnji

e) vojaška država:1- 1450 BC zavzeli Kreto in prevzeli trgovino2- 12.st. spopad s Trojanci (Iliada)

f) najdbe Schliemanna:1- palača2- grobovi (jaškasti, kupolasti→ Atrejeva zakladnica z zlato masko3- pečatniki z linearno B pisavo

g) propad 1150 BC zaradi vdora Dorcev→začetek obdobja v temi

5. TROJA- GR. ILIONNastala na SZ obali Male Azije ( na griču Hissarliku), v bližini Dardanel v 3. tisočletju pr.n.št. Mesto se je uspešno razvijalo zaradi lege, saj so nadzorovali pomorski promet, trgovsko pot čez Dardanele, med Evropo in Azijo.Na vrhu moči v 2. tisočletju pr. kr. Mesto obdano z velikim obzidjem, v središču kraljeve palače ( kralj Priam) megaron- velika dvorana, kanalizacija, vodovod.Vojna za Trojo se je menda začela, ker je trojanski princ Paris ugrabil Menelajevo( spartanski kralj) ženo Heleno, najlepšo žensko na svetu. Ahajci pod vodstvom Agamemnona so devet let neuspešno oblegali Trojo, nato pa so se domislili zvijače. Izdelali so ogromnega lesenega konja in nekaj svojih mož skrili v votli trebuh… (glej slovenščino!). Tako Troja št. 6 propade v 12. Stol. pr. n. št. Raziskoval jo je arheolog Schliemann in našel: sekire, zlato in srebrno posodo, nakit..najdbe je poimenoval Priamov zaklad.

OBDOBJE V TEMI ALI HOMERJEVA GRČIJA(1200 – 800 pr. Kr.)

1. Naselitev Grkov1- 1. val okoli 2.000 pr. Kr2- 2. val okoli 1.200 pr. Kr

2. Egejsko preseljevanje ali 1. Grška kolonizacija-dorska selitev1- začetek preseljevanja okoli 1200 BC – na Balkanski polotok so se naselili Iliri in

potisnili v selitev Dorce in SZ Grke→proti J Grčiji

13

2- selila so se tudi druga ljudstva t.i. ljudstva z morja so ogrožala Malo Azijo, kjer so uničila Hetitsko državo. Zato lahko obalo Male Azije poselijo Grki. Italiki so se naselili na Apeninskem polotoku

3. Poselitev Grkov (po končani dorski selitvi) – po 1200 BC1- Dorci – Peloponez, Kreta, J Egejski otoki, J del obale Male Azije2- Eolci – Tesalija, Bojotija, S obala Male Azije3- Jonci – Atika, Evboja, Egejska otočja, Jonija na obali Male Azije4- SZ Grki – S, Sr. Grčija5- Ahajci – Ahaja na Peloponezu J Grčija (že 2000 BC), v tem času razpršena

naselitev po otokih4. Posledice dorske selitve za celinsko Grčijo→obdobje v temi:

1- propad mikenske kulture2- izgine pisava3- povratek v rodovno plemensko ureditev4- umik z morja5- začetek železne dobe6- kolonizacija obal Male Azije z jonskim prebivalstvom

5. Posledice 1. grške kolonizacije za egejski svet:1- propad Hetitske države v Mali Aziji (1200 konec države)2- zaton Nove egipčanske države3- Egejsko morje postane grško4- najbolj razviti dej Grčije postane obala Male Azije (stik maloazijskih Grkov z

razvitimi kulturami Vzhoda)(a) zlasti Milet postane kulturno in znanstveno središče (do 5.stol.pr.Kr., nato

se prestavi središče v Atene, po peloponeških vojnah pa na Sicilijo)(b) nastanek polis(c) prevzem pisave od Feničanov

6. Družba v temnem obdobjua) viri: materialni, pisni (Homerjeva epa)b) družba:

5- propad hierarhično urejene družbe (mikenske) →povratek na rodovno plemensko ureditev-OIKOS (plemiška družina v kateri živijo tudi sužnji)→GENS (rod)→ FRATRIJA ali bratstvo→ FILA ali pleme

b) Grčija je razdeljena na številne plemenske monarhije; vladali so jim kralji ali BAZILEVSI

c) PLEMSTVO (močno), ugled si je pridobivalo z vojaškimi pohodi, bogastvo pa z ropanjem; plemiške vrline so bile: pogum, zvijačnost, darežljivost→cenijo epsko pesništvo;niso cenili dela; njihovo geslo:BITI VEDNO PRVI!SVOBODNO PREBIVALSTVO (kmetje, obrtniki, trgovci – cenjen poklic pevcev, vedeževalcev, kovačev, zdravilcev)SUŽNJITETI - svobodni, brez premoženja – berači, dninarji (delajo za hrano)

ARHAIČNO OBDOBJE (750-540 PR. KR.)Nastanek polis U/73

1. Oznaka pojmaa) mestna državicab) Grška polis je središče:

1- političnega

14

2- gospodarskega3- verskega4- kulturnega5- pravosodnega6- socialnega7- vojaškega8- upravnega življenja stare Grčije

2. Čas nastanka (pred 800 pr.Kr. – Mala Azija)a) najprej nastanejo ob obalah Male Azije, zaradi stika z razvitejšimi kulturami Bližnjega

Vzhodab) okoli leta 800 (arhaična doba) pa začnejo nastajati na celinski Grčiji

3. Način nastankaa) ob akropoli npr. ATENE – taka polis je sestavljena iz treh delov:

1- vzpetini/griči, na katerem je palača, kasneje pa svetišča – obdana z obzidjem2- vznožje akropole – mestni del3- podeželje, kjer živijo kmetje

b) združitev več vasi v polis – SPARTA, polis brez obzidja4. Obseg

1- po obsegu so bile različne; največji Sparta (8400km2) in Atene (2550 km2)5. Vzroki za nastanek večjega števila polis

a) velika razčlenjenost – težka prehodnostb) naselitev v več valovih in več grških plemen

c) prepričanje, da je velika država neučinkovita, ker ne morejo ljudje enakopravno sodelovati v političnem življenje

č) ni bilo zunanje nevarnostid) le v polis se lahko uresniči grški način življenja:- red- pravica do razpravljanja in odločanja državljanov- spoštovanje zakonov- iskanje pravično urejene družbe

6. Trojna oblika samostojnostia) avtarkija – gospodarska neodvisnostb) elevterija – zunanja politična neodvisnostc) avtonomija – notranja politična neodvisnost(zakoni, politične institucije, koledar, verski

prazniki)7. Ureditev polis

a) po obliki vladavine1- monarhija (vladar/kralj – dedovanje ali volitve)2- republika (predsednik z mandatom, ljudska skupščina)

b) po obliki politične ureditve1- aristokratske (plemstvo, elita, vladanje najboljših)

(1) Oligarhija (peščica najbogatejših, majhna skupina)(2) Tiranija (en človek [tiran] se s silo polasti oblasti)

2- demokratske (demos-ljudstvo; vladavina ljudstva)8. Kaj je Grke povezovalo-konstituitivni elementi:

1- olimpijske igre2- pisava3- jezik4- Homerjeva epa

15

5- strah pred sovražnikom, zaradi česar se povezujejo v vojaško-politične zveze (Peloponeška, atiško-delska, helenska…)skupna božanstva – Olimp

VELIKA GRŠKA KOLONIZACIJA 8.-6.stol.

❶ POJEM● Naseljevanje ljudi in preseljenje Grkov ob obalah Sredozemskega morja

❷ ČAS● 8. – 6. stol.

❸ VZROKI● rast števila prebivalcev● pomanjkanje obdelovalnih površin● politična nasprotja v polis● izgon (ostrakizem)● socialne stiske, propadanje kmetov, dolžniško suženjstvo● avanturizem (želja po spoznavanju novega)● želja po navezovanju trgovskih stikov

❹ POTEK● kolonizacijo usmerja preročišče Delfi● matična polis je izbrala voditelja odprav – OIKISTES, v novi koloniji je bil tudi voditelj, po

smrti so ga častili kot heroja❺ UREDITEVNova kolonija je bila neodvisna država, bila pa je še v stikih z matično polis❻ POMEN KOLONIZACIJE

a) za Grčijo● Pospeševanje trgovskih stikov:kolonije so v Grčijo uvažale – kmetijske pridelke (žito), les,

rude, sužnje;matična Grčija je izvažala – olje, vino, oljke, vinska trta● Vpliv na grško filozofijo● Stik z Egiptom(prevzeli kamnito arhitekturo) s Hetiti (živalski friz-relief)b) za Evropo: gospodarski (izsuševalne, namakalne naprave, denarno gospodarstvo, oljke, vinska

trta) kulturni(religija, pisava, jezik, viden v narečjih, mestni način življenja, slikarske, kiparske tehnike…)

❼ SMERI● Z Sredozemlje (J Italija- Tarent, Neapelj, Kime; Sicilija - Sirakuze← Velika Grčija) ● Obale Francije (Masilija), Španije (bolj redko)● SV Sredozemlje (Halkidika, obale Črnega morja[gostoljubno morje])● V obale Jadranskega morja (izvajale grške kolonije iz J Italije- Hvar, Vis, Korčula)● SV obale Afrike – Kirene (Libija), Naukratis (Egipt)

▪ Milet (90 kolonij) GRŠKIH KOLONIJ ni v: *notranjosti Male Azije * SZ obala Afrike (Kartagina-Feničani)

* Ob obalah Fenicije (Feničani) Konec kolonizacije-bitka pri Alaliji na Korziki,porazijo jih Etr. In Kartažani

SPARTA❶ NASTANEK

● Poselitev že v mikenski dobi (Peloponez 1600, Ahajci)

16

največ kolonij

● Dorska selitev 1200 BC● Ustanovitev Sparte –okoli leta 900 BC; združitev 5 vasi v mesto ob reki Evrotas,

pokrajina Lakonija

● VELIKOST- 8400 km2, do okoli 300.000 prebivalcev❖ Problem pomanjkanja zemlje je reševala z osvajalnimi pohodi❖ naravne razmere: dobri pogoji za kmetijstvo; rudnik železa

❷ UREDITEV● zakonodajalec Likurg 8.stol.pr. Kr.● ustava: velika retra● 2 KRALJA (enakopravna v odločitvah – soglasno poveljevala vojski, v primeru

vojne je eden poveljeval vojski, drugi pa ostal doma, skrbela sta za verske brede in za sodne zadeve); njuno oblast omejujejo EFORISVET STAREŠIN – GERUZIJA – 28 nad 60 let stari spartiati + 2 kralja (30) –dosmrtno članstvo (pristojnosti – priprava zakonov, varovanje ustavne ureditve in sodne zadeve)LJUDSKA SKUPŠČINA – APELA – vsi nad 20 let stari spartiati (pristojnosti – potrjevanje ali zavračanje zakonov ([vzklikanje], volitve eforov [člani geruzije], odločanje o vojni)EFORAT – 5 eforov, nad 30 let, voljeni za 1 leto, za to funkcijo so bili izvoljeni samo 1-krat (pristojnosti – nadzor nad kraljema, sodne zadeve, napovedovanje vojne, spremljali kralja na vojno, pravica aretacije kralja)

❸ DRUŽBA● razslojena na 3 sloje● SPARTIATI – Dorci – 9000 jih je živelo v občini enakopravnih(homoioi), živeli

v mestu, vojaki, imeli posest (državna last)-obdelovali so jo heloti, imeli so vse politične pravice- v vseh političnih organih so le spartiati!!!, osebno svobodniPERIOIKI – Dorci – 40-60.000, živeli na podeželju, obdelovali zemljo,trgovci, obrtniki, brez političnih pravic, opravljali vojaško službo, plačevali davke, osebno svobodniHELOTI – Ahajci – 200.000, staroselci, državni sužnji, obdelovali zemljo spartiatov in svojo, brez osebne svobode, družine, vojaki samo v izrednih primerih, prirejali so lov na helote – KRIPTIJE

❹ ŠPARTANSKA VZGOJA● stroga disciplina, ubogljivost, pokornost, odpovedovanje, vojaški duh, vojaška in

telesna pripravljenost, izurjenost● pomanjkanje zasebnosti v življenju● vzgoja deklet doma

❺ ŠPARTANSKA VOJSKA● hopliti (stalna pripravljenost, disciplina – oprema → ščit, meč, kopje)● falanga → strnjena skupina hoplitov

❻ PELOPONEŠKA ZVEZA● zveza Sparte z nekaterimi drugimi polis na Peloponezu● vodila jo je Sparta● zaveznice dajo vojsko v primeru vojne, falanga● Sparta doseže prevlado na Peloponezu, ki je trajala do sredine 5. Stoletja Pr. Kr.

17

lakedaimonci

ATENE-ZAČETKI DEMOKRACIJE

1. Nastanek:a) Atika poseljena že v neolitiku, prvi razcvet Aten v mikenski dobi (poznoheladski)-

kraljevina. Atenska država oz. Atene, nastala v sr. Grčiji na Atiki, bila rezultat daljšegarazvoja, izvršena je bila združitev (SINOIKIZEM) – podeželja + mesta Atene. Ta proces se je zaključil v 7.stol.pr.Kr. Po legendi naj bi združitev Atike izpeljal heroj Tezej. Zaščitnica Aten postane boginja Atena.

b) velika je bila 2550 km2, druga po velikosti, okoli 250.000 prebivalcev.c) mesto Atene je imelo 50.000 prebivalcevd) naravne razmere →ugodne za poljedelstvo, dobro so razvite obrt, trgovina in

pomorstvo- 6km oddaljen Pirej je največje pristanišče; rudnik srebra Laurion in marmorja

2. Državna urediteva) monarhija – vodi jo bazilevs (kralj-vojaška, verska in sodna oblast)b) plemstvo (evpatridi) 682 pr.Kr. odstrani kralja →postane aristokratska republika

1- namesto kralja – 9 arhontov (državni uradniki), mandat 1 leto; na začetku so vodilivso državno upravo, nato le sodstvo in verske zadeve; po končani službi dobijo mesto v svetu starešin (areopag)

2- areopag (svet starešin) članstvo dosmrtno →sodne zadeve3- ljudska skupščina (agora) – odrasli državljani stari nad 20 let, potrjevanje zakonov,

volitve uradnikovAtene so morale reševati družbene probleme: kmetje so bili gospodarsko in osebno odvisni odplemstva, ki jim je sodilo po nezapisanih zakonih. Z reševanjem teh problemov se začne razvijati atenska demokracija.3. Reforme arhontov:

Prve reforme je že izvedel Drakon: zapis običajnega prava: odprava krvnega maščevanja, ločitev umora od uboja, državljan Aten le hoplit; drakonske kazni-visoke za majhne prekrškea) arhont Solon (594/93 pr. Kr.); reformator, pesnik, priljubljenb) reforme:

▪ gospodarske(1) podpiranje obrti, trgovine in pomorstva(2) poenotenje mer, uteži, denarja(3) gojenje oljk, prepoved izvoza žita

▪ socialneo vzroki

- kriza atiških kmetov, saj so morali 1/6 pridelka dati plemstvu (šestinarji)- rast števila prebivalstva- drobljenje kmetij- uvoz cenejšega žita- pritisk veleposestnikov na kmeta

o posledice- zadolževanje-na »dolžniških kamnih« zapisan dolg in rok za vrnitev. Če ni

zmogel vrniti, je izgubil del posesti ali pa postane suženj→dolžniško suženjstvo

o reforme- črtanje dolgov

18

- odprava dolžniškega suženjstva (nihče ni mogel postati suženj zaradi dolga)

- odkupovanje dolžniških sužnjev na stroške države- določitev zemljiškega maksimuma za veleposestnika s čimer prepreči

kopičenje zemlje v njegovih rokah▪ politične – spremenil je atensko ustavo

o uvedel TIMOKRACIJO (razdelitev prebivalstva v razrede po premoženju, po pridelanih mernikih žita-razdelitev tudi v vojski)

- 1. razred – 500 mernikarji (izbirajo se arhonti 9-konjeniki)- 2. razred – vitezi (300-500 mernikov – hopliti)- 3. razred – zeugiti-vprežniki (150-300)- 4. razred – teti-lahko oboroženi (150)

o

o ustanovil svet 400-tih – BOULE so vodili iz prvih treh razredov; pripravlja zakonske predloge

o ustanovil porotno sodišče-HELIAIA v katerem so sodelovali tudi teti▪ pomen Solonovih reform

o pomembno je premoženje, sposobnosti, rojstvo nio zmanjšal moč plemstva-evpatridov/dodelitev pravic srednjemu sloju

4. PEJZISTRATa) Solon se umakne iz Aten, saj večina z njegovimi reformami ni bila zadovoljna

(aristokrati preveč izgubili, ljudstvo premalo dobilo)b) pojavijo se strankarske razprtijec) stranke:

1- POLJANCI →aristokracija2- OBMORCI →meščanstvo, pomorci3- GORJANCI → podeželsko kmečko prebivalstvo, stranka skrajne ljudske

demokracije, ki jo vodi Pizistratd) 560 pr.Kr. zavladal kot TIRAN, saj je z vojsko zavzel akropolo in vladal brez ustave;

blag tirane) reforme:

1- dajanje posojil kmetom z nizkimi obrestmi, znižal davke; gradnje na Akropoli, vodovod, ceste; atenska keramika svetovno znana,izvoz olja kovanec z likom Atene

f) Atene začnejo razvijati zunanjo politiko5. KLEJSTEN:

a) Nova teritorialna razdelitev Atike na 10 fil, vsaka sestavljena iz treh 1/3→ odpravljena Solonova delitev po premoženju, državljani bili izenačeni

b) Svet 500ih→ vsaka fila vodi državo 1/10 leta, nj. člani so se imenovali pritani-začasno predsedstvo države. Eden izmed njih je bil izvoljen za predsednika-mandat 1 dan.

c) Ostrakizem- črepinjska sodba za preprečitev tiranije( 6000 glasov).

Grško – perzijske vojne(opisoval Herodot)

1. Indoevropski Arijci so okoli 1500 pr.n.št. naselijo v osrednjo Azijo in svojo deželo imenujejo dežela Arijcev ali IRAN. Država je dosegla največji obseg v 6.st.pr.n.št.

19

Najpomembnejša vladarja sta bila DAREJ in KSERKSES. Takrat so se na V razširili do reke Ind na Z pa do obal Male Azije.

2. Vzroki za vojne:a) Perzijci postavijo na oblast grške tirane v malo- azijskih polisb) Perzijci zavirajo grško trgovino in pospešujejo feničansko

3. Potek vojn:a) Jonski upor 500 pr.n.št.-Milet se upre Perzijcem in prosi za pomoč celinske Grke.

Prišli so prepozno, saj so Perzijci Milet požgali – prebivalce so odpeljali v Mezopotamijo, kjer jih zasužnjijo

b) bitke: med celinskimi Grki in Perzijci:1- spopad na Maratonskem polju-490pr.n.št. zmaga Atencev (priprave za naslednjo

bitko trajajo 10 let)triere ali trireme – grške ladje s tremi vrstami veslačev 30 grških polis se poveže v Helensko zvezo

2- 480 pr.n.št. – bitka pri Termopilah, Salamini, Plataje, Mikala – 479 pr.n.št.

4. Posledice grško-Perzijskih vojn:-v Grčiji naraste moč Atenam-Perzijci se umaknejo nazaj v Azijo

5. Vzroki za grški uspeh:-boljša opremljenost grške vojske (kopje, ladje [triere-manjše ladje])-branijo svoje ozemlje-prednost domačega terena-nemotiviranost perzijskih vojakov, ki so bili številne narodnosti

KLASIČNA DOBA

Zlata doba Aten

1. Atene ustanovijo atiško-delsko pomorsko zvezo (ADPZ). Vzrok-Perzijci. Članice so iz Egejskega morja, Atike in obal Male Azijea) njene obveznosti:

1- gradnja ladij za zvezo – triere2- prispevali denarna sredstva

b) Atenci pošljejo KLERUHE v članice zveze (rešili so prenaseljenost doma, sporočajo jim o možnosti upora); maščevanje Atencev

c) prestavitev blagajne ADPZ iz Delosa v Atene →obnova Aten, plačevanje politikov2. Razvoj sužnjelastniške demokracijeV Atenah vlada Periklej.

a) Najpomembnejši politični organ postane ljudski zbor/ljudska skupščina/eklezija (polnoletni moški). Imajo bule, porotno sodišče. (Teti DOBIJO politične pravice). Aeropag (vlada).

b) pozitivne strani demokracije:1- dnevnice, kratkotrajne službe, žrebanje-niso žrebali vojaških poveljnikov in

finančnikov→volitve2- politične pravice polnoletni moški državljani →TETI

c) negativne strani demokracije1- večina brez političnih pravic →10-20% ima pravice (sužnji, ženske, tujci niso

imeli pravic)2- hitro menjavanje zakonov3- pojav DEMAGOGOV (politiki, ki veliko obljubljajo)

20

3. Kulturni razvoj Aten:a) obnova akropole: PARTENON, EREHTEJON (manjše od partenona), PROPILEJE

(široke stopnice na akropolo), tempelj NIKE, ODEON kiparji: Fidijas, Miron – metalec diskaknjiževniki: Sofokles, Aristofanzgodovinarji: Herodo, Tukidid

Peloponeške vojne( opisoval Tukidid)

1.Sparta Atene

Gospodarstvo Obrt, kmetijstvo Obrt, trgovina, bančništvo, pomorstvo

Politični režim Aristokratska/oligarhična vladavina Kraljevina → aristokratska rep.→ tiranija → sužnjelast. demokracija

Vojska Kopenska-hopliti Mornarica-triereVojaška zveza Peloponeška zveza ADPZKultura nerazvita Književnost,umetnost,zgodovina,

filozofija

2. Vzrok za peloponeške vojne – obe vodilni polis (Sparta in Atene) hočeta prevladati v grškem svetu.

3. Povod za vojno – Atene prepovejo Megari trgovati v pristaniščih ADPZ zato Megara prosiza pomoč Sparto.

4. Potek vojne 431 – 404 pr.n.št. (potekala je v treh fazah):a) Sparta napade Atiko, Atenska mornarica začne ropati Peloponeške obale. V Atenah

izbruhne kuga, zanjo umre 1/3 prebivalstva (tudi Periklej) in zato Atenci podpišejo s Sparto mir – NIKIJEV MIR. Določal je 50 letno premirje – status quo (nespremenjen položaj)

b) Siciljska ekspedicija – Atenci so hoteli zavzeti V dele Sicilije, kjer je imela svoje kolonije Sparta. Doživeli so popoln poraz (7000 mrtvih, ostale so zasužnjili v siciljskih kamnolomih). Voditelj atenske vojske je bil ALKIBIADOS.

c) Spartanci se povežejo s Perzijci in napadejo Atene ter jih pri Kozjih Rekah porazijo.5. Posledice peloponeških vojn:

a) za Atene:1- razpustiti so morali ADPZ in se vključiti v Peloponeško zvezo2- porušiti so morali Dolgi zid (od Aten do Pireja)3- ukiniti so morali demokracijo-na oblast so jim postavili spartanske tirane

b) za Grški svet:1- Grške polis so oslabljene. Najmočnejša polis so TEBE, ki premagajo Sparto in za

10 let prevladajo v grškem svetu – HEGEMONIJA2- Atene in Sparta se povežeta in napadeta Tebe3- zaradi vojne je bil Grški svet oslabljen- lahek plen Makedoncem

HELENISTIČNO OBDOBJE (323-31 pr. Kr)Makedonija in Aleksander Veliki

1. Nastanek Makedonske državea) izvor Makedoncev – Grki, Iliri, Tračanib) družbena ureditev – rodovno-plemenska ureditev→ vojaška demokracija→

sužnjelastniška ureditev

21

c) odlikovanje države v 5. stol.pr.Kr. →močna postane v času Filip II. v 4.stol.pr.Kr.1- razvito gospodarstvo (gozdarstvo, rudarstvo, trgovina→izvažanje v Grčijo)2- reorganizacija vojske – ustanovi se makedonska falanga

2. Makedonski poseg v Grčijoa) razcepljenost Grkov (protimakedonski tabor-vodi Demosten-govori proti

Makedoncev→filipike)b) poraz Grkov pri Hajroneji 338.pr.Kr.c) nastanek panhelenske zveze (združijo se Grki in Makedonci→skupen boj proti

Perzijcem)-polisi iz peloponeza niso bili vključeni3. Osvajanja Aleksandra Makedonskega

a) obračun z nasprotniki v Makedoniji in Grčijib) priprave na pohod proti Perzijcev (30 000 pešcev,5000 konjenikov)c) porazi perzijske vojske Granik, Iss, Gavgameled) obseg države: na V reka Ind, na Z do Jadranskega morja, Egipt

4. Pomen države Aleksandra Velikegaa) obnova gospodarstva (enoten denar, mere in uteži, gradijo namakalne sisteme, obrt,

trgovina)b) ustanavljanje mestc) helenizem:

1- širjenje grške kulture, jezika, ki izpodrine aramejščino2- kolonizacija Grkov na V, medsebojne poroke 3- razvoj znanosti-geografije, biologije

5. Razpad državea) državljanske vojne – spopadejo se vojaški poveljniki-diadohib) razpad države na

1- Država Ptolomejcev (Egipt, Ciper, Palestina, Fenicija-Aleksandrija z Muzeionom)2- država Selevkidov (Sredozemlje-Ind→osamosvojitev posameznih

država:Pergamon, Pont)3- Država Antigonidov (Grčija, Makedonija, Mala Azija)

6. Prihod Rimljanova) v treh makedonskih vojnah so Rimljani porazili Antigonide-146 pr.n.št. provinca

Makedonijab) 64 pr.n.št. zavzamejo ostanke države Selevkidov – provinca Sirijac) 30 pr.n.št. zavzamejo državo Ptolomejcev – provinca Egipt

RIMSKI IMPERIJ

APENINSKI POLOTOK PRED NASTANKOM RIMA

1. Geografska podoba Apeninskega polotokaa) leži v J Evropi – Sredozemljub) ima sredozemsko podnebjec) na V ga omejuje Jadransko morje, na Z pa Tirensko, na J Jonsko morjed) ime dobil po Apeninihe) za ime Italija je več različic izvora:

1- ime po kralju Italu2- mlado govedo3- po ljudstvu Italiki

2. Poselitev Apeninskega polotokaa) poseljen že v paleolitikub) pod vplivom S Afrike se razvije neolitska kultura

22

c) v 2. tisoč. pr.n.št. (železna doba) pride do indoevropeizacije – naseljujejo se indoevropska plemena na Apeninski polotok1- Italiki (Umbri, Sabini, Latini, Samniti, Oski, Marsi, Kampani, Sikuli)2- Veneti3- v Genovskem zalivu Liguri4- Grki

3. Na Apeninskem polotoku so živeli tudi ETRUŠČANI in sicer med rekama Tibero in Arno. Pokrajina se v antiki imenuje Etrurija, danes Toskana.a) o njihovem izvoru obstaja več teorij:

1- so neindoevropsko ljudstvo2- nastali so z mešanjem staroselcev in priseljencev iz Male Azije

b) imeli so mestni način življenja, mesta z okolico so vodili kralji. 12 mest se je povezalov politično enoto (DODEKAPOLIS), ki jo je vodil kralj

c) gospodarstvo:1- razvito so imeli pastirstvo2- poljedelstvo3- obrt (zlatarska, izdelava nakita iz srebra, slonove kosti)4- rudarstvo (rudniki železa, bakra, svinca)5- pomorska trgovina z Grki

d) družba1- živeli so v družinah (vodilno vlogo plemiči2- obstajali so velike, aristokratske ali plemiške družine (pomembno vlogo so imele

ženske-sodelovale so lahko v javnem življenju)

Nastanek in razvoj Rima(U/108)

Nastanek Rima – AB URBE CONDITA1. Rim je bil v 1. tisočletju pr.n.š. naselje na J bregu Tibere – Palatinu, ki so ga postavili

Latini (pokrajina Lacij)2. V 8. st. pr.n.št. so še na treh gričih zgradili vasi, ki so se povezale v občine→sinoikizem

(največji Rim in Alba Longa). Občine→latinsko zvezo.3. Zgodovino antičnega Rima delimo na:

a) Doba kraljev 753-510 pr.n.št.b) Doba republike 510-30 pr.n.št.c) Doba cesarstva 30 pr.n.št. -476 n.št.

4. Rimsko kraljestvo 753-510 pr.n.št.a) V 6. st.pr.n.št. nastane mesto z obzidjem in forumom (svetišče,

pokopališča),izsuševalne napraveb) v okolici nekropole, lončarske delavnice, Marsovo polje, kjer so se urili vojakiObzidje je postavil Servij Julij.

5. Rim v času republike 509-30 pr.n.št.a) gradnja številnih templjevb) Galci/Kelti ga požgejo→obnova brez urbanističnega načrtac) Gradnja obzidjad) Nov razcvet Rima po punskih vojnah 146 pr.n.št.

6. Rim v času cesarstva – vir str.110a) Cesar Avgust:« Našel sem Rim iz opeke, zapuščam ga v marmorju«. Svetišče Panteon,

cirkus maximus, forumi, bazilika, terme…

23

Od kraljestva do republike

SPQR – senat in ljudstvo Rima

1. Rimsko kraljestvo (753-510 pr.n.št.)a) družbena ureditev

1- FAMILIJA (pater familias str.111→ član senata, član sodišča, vodi finance družine,verske zadeve) otroci, žene, patriciji, plebejci (kmetje), sužnji

2- več familij se poveže v GENS→KURIJA(bratstvo)→TRIBUS-pleme (3 populus Romanus – rimska ljudstva)

b) državna ureditev – volilna kraljevina (monarhija)1- 7 kraljev (REX)-vrh. vojaški poveljnik, sodna, svečeniško, izvršilno oblast. Zadnji

3je kralji so dokazani (Etruščani). Najpomembnejši je bil predzadnji – Servij Tulij. Okoli Rima je zgradil obzidje in ga utrdil – Servijansko obzidje. Prebivalstvo razdeli na 5 davčnih razredov glede na premoženje. Iz teh se oblikujejo 2 družbeni skupini → patriciji in plebejci.

2- SENAT – zakonodajna oblast (sprejema, potrjuje zakone). Senat sestavljajo patresi.

Zadnji rimski kralj je bil Tarkvinij Ošabni – tiran. Izvedel je tiranijo, iz oblasti ga spravijo aristokratske družine → razglasijo republiko pod vodstvom Junija Bruta. Postane aristokratskarepublika.2. Aristokratska republika → RES PUBLIKA (stvar ljudstva).

Politična ureditev:To republiko je vodil Junij Brut, nato pa so imenovali politične organe. Najpomembnejši politični organi so bili :a) magistrature ali uradniške službe, ki so brezplačne

1- dva konzula – imata enoletni mandat, po enem letu gresta v senat in imata pravico VETA.

2- diktator3- pretorji – imajo sodno oblast4- cenzorji – izvaja cenzuro-sestavljajo spiske senatorjev5- edili – skrbijo za red, mir, ceste, izvajajo tržni nadzor, nadzor nad svetišči,

kanalizacijo, vodovodom6- kvestorji – skrbijo za finance7- kasneje-ljudski tribuni (2-10) – zastopniki plebejcev (imajo pravico VETA na

sklepe senatov in konzulov)b) senat

1- sestavljen je iz nekdanjih konzulov in patricijev2- število članov je bilo ob nastanku 300, v določenem obdobju 600, v času Julija

Cezarja 900 senatorjev, v času Avgustusa pa na 600.3- svetoval je konzulu in sprejemal odločitve z glasovanjem4- postane pomembnejši od ljudske skupščine

c) ljudske skupščine1- kuriatna skupščina – sestavlja jo 30 voditeljev kurij2- tributna skuščina – najpomembnejša-njene odločitve je moral potrditi senat, šele

nato postanejo zakonsko veljavne.Družbena ureditev:

a) v času zgodnje republike (od 5.-3.st.)

24

1- sužnjelastniška družba, vendar deljena na patricije, plebejce in sužnje2- patriciji so bili veleposestniki, lastniki čred, imeli so politične pravice, živeli so v

samem Rimu in bili potomci Latinov in Sabinov3- plebejci so bili trgovci, obrtniki, kmetje, bili so osebno svobodni, vendar brez

političnih pravic, živeli so v okolici Rima, bili so potomci priseljencev4- poroke med patriciji in plebejci niso bile dovoljene, zato se niso mogli dvigniti na

družbeni lestvici5- zaradi podrejenega položaja začnejo plebejci z bojem za enakopravnost s patriciji.

Plebejci so najprej grozili, da bodo zapustili Rim in odpeljali delovno silo v konkurenčno mesto. Zato so patriciji določili, da imajo lahko 2 svoja zastopnika ali ljudska tribuna s pravico VETA (494.pr.n.št.). Sredi 5.st.pr.Kr. so plebejci zapisali svoje zakone na 12 bronastih ploščic ali tablic. Postavili so jih na ogled sredi Rimskega foruma. Napisani so zakoni zasebnega, kazenskega, javnega in verskega prava.

6- 287 pr.n.št. so sklepi ljudske skupščine postali obvezni za vse. Plebejci dobijo položaj enega izmed konzulov, položaj svečenikov, lahko so se poročali s patriciji, vstop v magistrature in senat (te službe lahko opravljajo le bogati plebejci ali nobili, zato ker so brezplačne).

Revolucionarno obdobje – kriza republike in njeno reševanje

1. V 3.st.pr.n.št. so se Rimljani začeli širiti po Sredozemlju, kjer so trčili na Kartažane in med njimi se začnejo PUNSKE VOJNE. Zaradi njih pride do velikih družbenih sprememb:

1- vojaški poveljniki obogatijo z vojnim plenom2- kmetje propadajo

(1) ker so bili v vojni so bile njihove kmetije neobdelane(2) niso bili konkurenčni veleposestvom ali latifundijem, saj so te obdelovali

sužnji – usmerjene so bile v gojenje ene poljedelske kulture(3) izhod iz krize iščejo ob odhodu v mesto (postanejo brezposelni mestni reveži

ali proletariji).3- vitezi ali equites – to so bili bankirji in trgovci, ki so posojali denar z visokimi

obrestmi-denarna aristokracija – volilce so poskušali dobiti z geslom »kruha in iger«. To pomeni, da so zastonj delili žito, vino, oljčno olje in za njih organizirali zastonj gladiatorske igre.

2. Poskusi reševanja krize:a) poskus reševanja agrarne krize – brata Grakh (ljudska tribuna)

1- Tiberij je v 2.st.pr.n.št. izda agrarni zakon. Določal je, da ima lahko 1 veleposestnik največ 125 ha obdelovalne zemlje + 125 ha za odrasla sinova→zemljiški max. (1) 7,5 ha da država eni kmečki družini (če ma kdo več kot 125)(2) če imajo več kot 250 ha obdavčijo(3) uprejo se veleposestniki, pride do nemirov v katerij je Tiberij ubit

2- Čez 10 let nadaljuje z njegovimi reformami Gaj Grakh, Tiberijev brat. (1) obnovi njegov zakon(2) določi zakon o žitu(3) izda zakon o naselbinah/kolonijah, kar pomeni, da so začeli mestne reveže

naseljevati v province (Sicilija, Sardinija, S Afrika)(4) upor plemstva, nemiri, Gaj pobegne iz Rima, na begu naredi samomor.

Večino njunih zakonov ukinejo in pobijejo več kot 1000 njunih privržencev.

25

b) pojavijo se 2 politični stranki:1- OPTIMATI – veleposestniki, senatorji, plemstvo2- POPULARI – privrženci bratov Grakh

c) poskus reševanja vojaške krize1- reševal jo je Gaj Marij, saj je bila vojska v tem času zelo neuspešna. Sestavljena je

bila iz latifundistov ali veleposestnikov, ki se niso imeli interesa bojevati. Takrat soRimsko državo ogrožali na S Kimbri in Tevtoni. V severni Afriki pa niso mogli premagati Numudijskega kralja Jogurto.

2- zato je Gaj Marij določil, da gre lahko v vojsko vsak fant star nad16 let. Od državedobijo plačo, orožje, hrano, obdržijo lahko del vojnega plena, po 20-ih letih služenja postanejo vojni veterani in dobijo v provincah kmetijo.

3- s takšno vojsko premaga Kimbre in Tevtone in Jogurtod) zaradi te vojaške reforme je narasla moč vojaškim poveljnikom, vojska se bojuje zanje

in ne za državo.1- polega Gaja Marija, je pridobil na moči tudi Sula, ki je bil tudi vodja optimatov.

Postal je tudi konzul, toda vrhovni vojaški poveljnik je še vedno ostal Gaj Marij 2- zato med njima pride do državljanske vojne.3- Sula z vojsko vkoraka v Rim in prevzame oblast (prvič je vojska uporabljena za

dosego političnega cilja-državni udar ali puč).4- Sula uvede diktaturo, ki traja 3 leta. Diktaturo je prevzel s proskripcijskimi listi

(po seznamu ubijanje nasprotnikov). Sprejme aristokratsko ustavo s katero poveča moč senatu in optimatom. Senat postane 600-članski in zopet dobi vrhovno oblast. Po tej ustavi je konzul le uradnik, ne pa več vrhovni vojaški poveljnik. S tem je ločil politično oblast od vojaške. Na pomenu izgubijo ljudski tribuni in vitezi.

5- 79 pr.Kr. Sula odstopi, republika postane še šibkejša.

Od republike k cesarstvu

1. Kriza republike se tudi po odstopu Sule nadaljuje, saj je prihajalo do državljanskih vojn. Upirati se začnejo tudi sužnji. Najbolj znan je bil Spartakov upor leta 73 pr.n.št – voditelj gladiatorske šole. V uporu je sodelovalo od 60.000-120.000 upornikov, saj so se sužnjem priključili tudi kmetje. Ker so imeli različne interese (sužnji-osvoboditev in vrnitev v domovino, kmetje želijo zemljo) je upor propadel. Upornike je premagal vojskovodja Kras in jih dal 6.000 križati ob »VIA APIA«.Kras postane konzul, drugi konzul pa postane Pompej, ki se je izkazal v vojnah v Mali Aziji in Hispaniji, v Sredozemlju je premagal pirate. V tem času se izkaže tudi Julij Cezar, ki se bojuje z Galci.

2. 1.TRIUMVIRAT (leta 60pr.n.št.)– trije možje. Vsak od treh je imel oporo v določenem družbenem sloju ljudi:a) POMPEJ med vojakib) KRAS med vitezic) JULIJ CEZAR med navadnim ljudstvom

Vsi trije so bili pristaši stranke popularov. Triumvirusi si nato razdelijo upravo nad ozemljem.a) Pompej – Hispanijab) Julij Cezar – Galijo, Galijo Cisalpino in Ilirikc) Kras – Sirijo

Kras je padel v vojni s Parti, med Pompejem in Cezarjem pride do državljanske vojne, saj je Pompej dosegel od senata, da je odpoklical Cezarja iz Galije. Cezar ni hotel razpustiti svoje vojske, nasprotno- z njo je prekoračil Rubikon, (rekel, Kocka je padla!)- meja med Italijo in Galijo Cisalpino -in zasedel Rim. Pompej je s pristaši zbežal v Grčijo-bitka je bila leta 48

26

pr.n.št. pri Farsalu (pri Atenah). Zmaga Cezar. Pompej zbeži v Egipt, kjer ga da Cezar umoriti,na prestol pa postavi Kleopatro.3. DIKTATURA JULIJA CEZARJA –IMEL JE NAZIVE

1- vrhovni vojaški poveljnik (imperator)2- vrhovni svečenik (pontifix maksimus)3- diktator4- konzul za 10 let ( prej 1 letni mandat)5- dosmrtni ljudski tribun s pravico VETA6- cenzor( vpliva na sestavo senata in imenuje magistrate)

- oče domovine (najvišji naziv za rimske vladarje); odklonil kraljevo krono3. Po prihodu na oblast je začel izvajati številne reforme:

a) politične1- senat postane 900-članski. Vanj lahko pridejo tudi ljudje iz provinc (Sicilije,

Hispanije, Galije Cisalpine). Senat je podrejen Cezarju, je njegov svetovalni organ- zmanjša mu moč

2- na novo uvede občine, vendar Rim ostane glavno mesto imperija. Prebivalci Sicilije, Hispanije in Galije Cisalpine je dodelil rimsko državljanstvo in prestavil meje Italije iz reke Rubikon na reko Timav, saj Galija Cisalpina ni več rimska provinca, temveč regija Italije.

b) gospodarske1- obnovil je agrarni zakon (zemljiški maksimum in razdeljevanje žita najnižjim

slojem)2- za brezposelne organizira javna dela3- organizira čiščenje cest4- tovorni vozovi lahko vozijo le ponoči5- bolj pravična obdavčitev provinc, odpravljeno izžemanje

c) kulturne1- dal je reformirati koledar – julijanski koledar (solarni) in uvede prestopno leto,

mesec julij- . V Rimu je dal zgraditi Forum Iulium z baziliko, v centru mesta pa govorniški oder,

sodišče in nov senat.2- zakon proti razkošju – omejeval je nakit, obleke.

d) družbene reforme1- veterane in proletarce so naseljevali izven Italije (Kartagina, Korint)2- tem naseljencem so plačali odškodnino3- bolj pravična obdavčitev provinc, prenehalo izžemanje

4. 2. TRIUMVIRAT- OKTAVIJANOV PREVZEM OBLASTIb) ker Cezar ni hotel odstopiti in je resno ogrozil republiko(vso oblast ima v rokah) so

republikanci pod vodstvom Bruta in Kasija nanj izvedli atentat (15.3. 44 pr.n.št. – dan marčevih id so ga umorili v senatu).

c) Cezar je v oporoki določil:1- da dobi vsak Rimljan 300 sestercijev( zato je Antoniju po pogrebu uspelo

nahujskati ljudstvo na Cezarjeve morilce) 2- svoje naslednike, ki so sestavili 2.triumvirat.( Antonij- Cezarjev svetovalec, ki

mu je uspelo doseči, da so funkcionarji, ki jih je nastavil Cezar, ostali na položajih)Lepid, posinovljenec Oktavijan, ki mu je zapustil tudi premoženje). Uvedli so vojaško didktaturo, zbrali svojo vojsko in dobili konzulska pooblastila.

č) Republikanci( Cezarjevi morilci) so zato triumvirusom napovedali vojno, vzhodne province so bile še v njihovih rokah. Spopad je bil pri Filipih (pri Makedoniji) leta 42 pr.n.št. Brut in Kasij naredita samomor. Zmagali so triumvirusi in si razdelili oblast.

27

3- Mark Antonij je dobil vzhodne province ( poročen je bil z Oktavijanovo sestro Oktavijo, zaljubil se je v Kleopatro in živel v Egipti. Obstajala je nevarnost, da bi ustanovila vzhodno helenistično kraljestvo)

4- Mark Lepid je dobil Afriko 5- Gaj Oktavijan je dobil zahodne province in Italijo

d) drugi triumvirat je razpadel, ko je Lepidova vojska zbežala k Oktavijanu →Lepid pa jepostal vrhovni svečenik in se vrne v Rim. Med Oktavijanom in Antonijem pride do državljanske vojne. Bitka je bila pri Akciju leta 31 pr. Kr. Zmagal je Oktavijan, ki je postal 1. rimski cesar.

e) Oktavijanov poseg v Egipt: Antonija premaga na aleksandrijskem hipodromu→ naredi samomor.Oktavijan zavzame Aleksandrijo→ ptolomejska država propade.Kleopatra naredisamomor s kačjim pikom( simbolno- kobra je sveta žival, na faraonovem diademu, njen pik prinaša nebolečo smrt in povzdignjenje med bogove).Oktavijan v Rimu proslavi triumfe: Ilirik, Akcij, Egipt

RIMSKO CESARSTVO (27 PR.N.ŠT.-476)

1. Obdobje principata (27.pr.n.št. – 284 n.št.)2. Obdobje dominata (284 n.št. – 476 n.št.)

Doba principata

1. Po bitki pri Akciju je Egipt postal rimska provinca. Edini vladar pa je postal Oktavijan, ki obnovil republikanske ustanove (senat, ljudska skupščina) tako, da je bila država navidezno republika, dejansko pa urejena kot cesarstvo. leta 27 pr.n.št. se je oklical za cesarja.

2. Senat je Oktavijanu podelil dva naslova:a) princeps (prvak, prvi med državljani)b) augustus (vzvišeni, dvignil se je nad magistrate)

3. Bil je tudi:1- imperator (vrhovni vojaški poveljnik)2- pontifex maximus (vrhovni svečenik)3- dosmrtni ljudski tribun s pravico veta4- konzul5- prokonzul6- caesar- v spomin na Cezarja

4. Imenovali so ga tudi prinašalec miru in drugi ustanovitelj Rima – »Našel sem Rim iz opeke, zapuščam ga v marmorju«, končal je tudi državljanske vojne.

5. Avgustusove reforme:a) Politične in upravne:

1- senat 600 članski, lj.skupščina izgubi pomen;2- mesta postanejo upravna središča; magistrature plačane!; 3- centralizacija uprave: Vse poti vodijo v Rim! 4- reforma provinc( cesarske, senatske; pravična obdavčitev,odpravljeno

izkoriščanje)b) gospodarske: enoten merski in denarni sistem; gradnja in vzdrževanje cestc) družbene:popis prebivalstva( za novo določanje davkov);podpora družin z več otroki; Kruha in iger!

28

č) vojaška: poklicna vojska (28 legij), pomožne čete, pretorijanska garda (10 000), mornarica;

d) kulturne: obnova starih verskih kultov, rimske noše, načina življenja; gradnje, mesec avgust; Horac in Vergile) Izvedel je popis prebivalstva in njihovega premoženja in na osnovi tega določil davke

– prvi popis prebivalstvaPax Romana

1. Obdobje 200 letnega miru, kar pomeni, da ni državljanskih vojn, bojevali so se na mejah, tako so bili poraženi proti Germanom v Tevtoburškem gozdu. Na Balkanu so se jim upirali Iliri, upor je bil med leti 6 in 9 n.št. Po zadrtju upora so Rimljani provinco Ilirik razdelili na dve provinci: Dalmatia, Panonia.. Na V se bojujejo s Parti.

2. Gospodarstvo se je v principatu dobro razvijalo zaradi Rimskega miru, enotnih mer in uteži, dobrih cest .a) Najbolj razvito je bilo kmetijstvo, zemljo so obdelovali z dvoletnim kolobarjenjem.

Poznajo plug → plužno poljedelstvo. Največ žita so Rimljani uvažali iz Egipta in Sicilije. Izpopolnili so mline na veter, vodo.

b) Trgovina se je dobro razvijala zaradi cestnega omrežja, poenotenja mer, uteži, denarja.Več so uvažali kakor izvažali, zato so imeli deficitarno trgovino (ustvarili so primanjkljaj). Z vzhodom so trgovali po svilni (kopno) poti in dišavni (morje) poti.

c) Obrt: kovaštvo, lončarstvo, zlatarstvo, steklarstvo, kamnoseštvo. d) Imeli so dobro razvit promet. Ceste so merili (potomer), izdelali so zemljevid cestnega

omrežja.3. Romanizacija je proces širjenja rimske kulture – politeistična vera, latinski jezik, običaji,

navade, arhitektura, pisava, prava. Nosilci romanizacije so bili trgovci, vojaki, uradniki, vojni veterani.Najprej se romanizirajo prebivalci mest (višji sloji), saj so tako obdržali službe, privilegije. Kasneje se romanizirajo na podeželju in nižji sloji. Romanizacija doseže vrh leta 212.n.št. s Karakalovim ediktom(odlok, listina)-rimsko državljanstvo dobijo vsi svobodno rojeni v Rimskem imperiju.

Principat po Avgustovi smrti

1. Leta 14 n.št. je Avgustus umrl, še vedno pa je vladala Julijsko-klavdijska dinastija. Prvi, ki je zavladal je bil cesar Tiberij (v tem času križajo Kristusa). Njegov naslednik je bil Kaligula. Umorili so ga pretorijanci.V času Klavdija so bila osvojena nova ozemlja (Britanija, Norik, Trakija, v S Afriki provinca Mavretanija). Žena ga je dala umoriti, zavladal je sin Neron. Organiziral je požigRima, da je dobil navdih za pesnitev. Za to je obtožil Kristjane, ki jih je začel množično preganjati, ubijati.

2. Flavijci. Pomembni vladarji iz te dinastije so Vespazijan (dal je graditi Kolosej), nasledil ga je sin Tit. V njegovem času je zopet gorel Rim, izbruhnil je vulkan Vezuv- Pompeji, Stabije, Herkulanum.

3. Antonini (posinovljeni cesarji). Cesar Nerva je posinovil Trajana. V času Trajana doseže Rimska država največji obseg (konec 1., začetek 2.st.), saj so priključene nove province (Armenija, Asirija – meja se prestavi iz Evfrata na Tigris, Arabija – Sinajski polotok, Dacija).Cesar Hadrijan prestavi mejo iz Tigrisa nazaj na Evfrat. Zgraditi je dal obrambni sistem ali limes med Britanijo in Škotsko.

29

4. Severi – cesarji iz severne Afrike. Najpomembnejši je bil Karakala- edikt 212.Vsi svobodno rojeni v rimski državi dobijo rimsko državljanstvo. Izdal, da bi dobil več davkov in vojakov.

5. Obdobje vojaških cesarjev. V tem obdobju je vladalo 38 cesarjev in 24 proticesarjev, le 9 umrlo naravne smrti.

Dominat (284-476)

1. Dioklecijan – DOMINUS ET DEUS – zavlada kot gospod in bog. Država postane despotovina oz. absolutna monarhija Ni senata in ljudske skupščine. Z reformami za približno 170 let zaustavi propadanje države.

2. Njegove reforme:a) reforma vladanja

1- uvede vladanje štirih ali tetrahija2- Dioklecijan in Maksimijan (avgustusa; Maksimijan vlada iz Milana)

Galerij in Konstancij (cesarja)b) gospodarske reforme

1- zakon o poklicih, ki je določal, da se poklic podeduje2- zakon o cenah(max. Cene za osnovne življ. potrebščine, min. plače)

c) davčna reforma1- zemljarina, glavarina( dva neposredna davka)2- uvede proračun – razdelitev finančnih sredstev v državne namene

d) vojaška reforma1- konjenica (na mejah okrepil konjenico)2- tajna policija

e) upravna reforma1- province poveže v DIACEZE

V njegovem času je zadnje preganjanje kristjanov.3. Po smrti tetrarhov so se vnele državljanske vojne (trajale 20 let), zmagovalec v njih pa je

bil Konstantin Veliki – 313 n.št. je izdal Milanski edikt s katerim so prenehali preganjati kristjane – krščanska vera postane dovoljena.Novo prestolnico postavi v Bizancu – Konstantinopolis, Rim postane popolnoma nepomemben, Z del ogrožajo Germani. .

4. Cesar Teodozij ga nasledi – 391 n.št.postane rimska državna vera krščanstvo.a) 394 leta se v bitki pri Frigidusu ali Mrzli reki (Ajdovščina) spopadeta Teodozij in

Evgenij kot poganski cesar. Zmaga Teodozij in s tem krščanstvo.b) 395 leta razdeli Teodozij Rimsko državo na dva dela. Meja poteka po:

1- Beograd- Kotor- Sredozemsko morje-zaliv Velika sirta (S Afrika)Nastane Zahodno Rimsko cesarstvo (traja do 476 leta) in Vzhodno Rimsko cesarstvo (Bizantinsko cesarstvo) – traja do 1453 n.št. Ohranilo se je zaradi ugodne lege, manj vpadov tujih ljudstev, manj federatov v vojski, ohranila so se mesta kot središča, trgovine, obrti, uprave- ohrani se rimski upravni sistem. Rzavija se na temelju grške- helenistične kulture in krščanstva. Zavzamejo ga Turki in Istanbul postane prestolnicaTurškega cesarstva.

Širjenje Rimskega imperija

1. Širjenje Rimljanov po Apeninskem polotoku – v zgodnjem obdobju republike (od 5.-3.st.pr.n.št.)

30

a) Etruščani – vojna z etruščanskim mestom Veji je trajala 10 let. Premagali so jih in se razširili v Etrurijo

b) premagali so tudi Latine in se razširili v Lacijc) iz Padske nižine so v Rim vdrli Kelti/Galci, ga požgali in oropali Kapitol. Rimljani so

se pritoževali nad utežmi, keltski poveljnik Brenus pa je vzkliknil »Gorje premaganim!« (poraženci morajo sprejeti pogoje zmagovalcev) in odpeljal še več bogastva

d) v osrednjem delu Apeninskega polotoka so se Rimljani spopadli s Samniti in zavzeli njihovo ozemlje

e) na jugu Apeninskega polotoka so se spopadli z grško kolonijo Tarent, ki jim pride na pomoč epirski kralj Pir. Pirova vojska premaga rimsko, vendar izgubi toliko vojakov, da ne zmore obdržati osvojenega ozemlja – Pirova zmaga

Po teh vojnah je rimska država segala od reke Rubikon na severu do skrajnega juga polotoka.

2. Odnos Rimljanov do osvojenih ozemelj. Z njimi so ravnali po načelu »Deli in vladaj«, saj so ozemlja dobila različen pravni položaja) latinska mesta – imeli so enake pravice kot rimski državljani, leta 89 pr.n.št. dobijo

rimsko državljanstvob) zavezniki (vsa nelatinska ljudstva) – obdržijo svoje navade, običaje, zakone, z

Rimljani pa sklepajo pogodbe (vojaške, trgovske). Med leti 90-88 pr.n.št. so vodili zavezniško vojno in dobili državljanske pravice

c) municipiji so samostojna mesta. Imajo svoje navade, običaje, pravo, plačujejo le vojni davek

d) kolonije – v njih naselijo vojne veterane, ljudi brez zemlje, širijo romanizacijo, imajo podoben status kot latinska mesta

Širjenje po Sredozemlju – Punske vojne

1. Rimske patricijske družine so se hotele širiti po Sredozemlju, predvsem pa prevladati v zahodno-sredozemski trgovini. Trčili so na Kartažane, ki so jih imenovali Punci in z njimi bojevali 3 punske vojne.a) 1. punska vojna se je začela 264 pr.n.št.

1- Povod zanjo je bil na Siciliji, kjer so se sprli Grki in Kartažani. Grkom pridejo na pomoč Rimljani, premagajo Kartažane in Sicilijo spremenijo v svojo prvo provinco (Rimska upravna enota izven Apeninskega polotoka). Priključili so si tudi Korziko in Sardinijo in so ustanovili 2.provinco.

2- Bojujejo se tudi s Kelti ali Galci – ustanovijo provinco Galio Cisalpino.b) 2. punska vojna ali Hanibalova vojna

1- Kartažani so prestavili sedež svoje vojske na Iberski polotok na novo Kartagino. Z Rimljani so se dogovorili za demarkacijsko črto po reki Ebro/Iberus

2- Hanibal je ni upošteval, zbral je vojsko, opremil jo je s sloni in izvedel je pohod čet Alpe na Apeninski polotok. V štirih bitkah premagajo Rimljane, zadnja je bila pri Kanah 216 pr.n.št. V Rimu je zavladala panika – Hanibal je pred vrati

3- Rimljani pod vodstvom Scipia Africanusa napadejo Kartažane v Afriki in jih v bitki pri Zami premagajo.

4- Hispanija postane rimska provinca5- konča se s sklenitvijo miru, po katerem lahko Kartažani obdržijo le posesti v Afriki

in se ne smejo več ozemeljsko širitic) 3. punska vojna se je začela zaradi spora med Kartagino in Numidijo

1- Kartažani so napadli Numidijce, katerim so na pomoč prišli Rimljani

31

2- 164 pr.n.št. so Kartažani poraženi, Rimljani požgejo Kartagino in jo spremenijo v provinco Africo.

d) v času punskih vojn so se Rimljani bojevali tudi z Iliri na Balkanu. Leta 181 pr.n.št. soustanovili kolonijo Aquilleio, ki jim je služila kot izhodiščna točka za osvajanje Balkana1- premagali so Karne, Histre (Istra), Japode (Albanija, Črna Gora) in Dalmate

(Dalmacija)2- v treh makedonskih vojnah so porazili Antigonide in leta 168 pr.n.št. ustanovijo

provinco Macedonio. 3- leta 146 pr.n.št. porušijo Korint → podredijo si Grčijo in jo spremenijo v provinco

Ahajo4- leta 133 pr.n.št. si podredijo države Selevkidov in jo spremenijo v provinco Azijo5- leta 30 pr.n.št. Rimljani zavzamejo Egipt in ga spremenijo v svojo provinco Egipt

2. Rimska država postane svetovna država ali IMPERIJ.

Zaton Rimskega imperija

1. Vzroki za zaton so notranji in zunanji, strokovnjaki pa si niso enotni, saj obstaja vrsta teorij o propadu RIa) ZUNANJI – vpadi številnih ljudstev- v 4. stol. pr. n.št. se v Z Evropo naselijo Kelti, v

2. st. p. n. š germanski Kimbri in Tevtoni,Markomani; v 4. stol. n.št. Huni, Alani- azijska ljudstva, Med 100-500 nšt številna germanska ljudstva:1- preseljevanje ljudstev se je začelo z azijskimi Huni v 4. St.nš, ki so ob Črnem

morju trčili na germanske Gote in sprožili njihove selitve2- Vizigoti ali zahodni Goti se naselijo v rimsko provinco Hispanijo in na jug Galije,

kjer ustanovijo svoji državi na svoji poti so uničili in požgali Rim 4613- Ostrogoti ali vzhodni Goti se selijo na Apeninski polotok in zahodni del Balkana,

kjer nastane Ostrogotska država pod vodstvom Teoderika.4- Vandali (Germani) se selijo čez zahodno Evropo v severno Afriko, kjer ustanovijo

svojo državo (vandalizem-rušenje, uničevanje brez vzroka, vpadajo na otoke, porušijo Rim 455)

5- na področju rimske province Galije se naselijo še ostala germanska plemena (Alemani, Bavarci, Franki, Burgundi, Sasi – vse te si podredi Frankovska država)

b) NOTRANJI* POLITIČNA KRIZA – zaradi številnih državljanskih vojn, saj so pretorijanci imenovali svoje cesarje; po Teodozijevi smrti nestabilne razmere v RI, cesarji so šibki,* DEMOGRAFSKI RAZLOGI - število rimskega prebivalstva se je v 4. stol. zmanjšalo za 1/3, kar je povzročilo pomanjkanje delovne sile, vojakov in večjo odvisnost od tujcev. V vojsko so začeli najemati tujce- federate, ki so jih plačevaliz zemljo- tako je v RI živelo veliko germanskih plemen* EKONOMSKI RAZLOGI:

1- gospodarstvo je bilo v razsulu, saj je temeljilo na izkoriščanju osvojenih dežel2- vedno večji davki za neuspešne vojne, razkošno življenje cesarjev in dvora,

uradništvo3- kmetijstvo je doživljalo krizo, saj ni bilo dotoka suženjske delovne sile, zato so

latifundisti delili zemljo malim in srednjim kmetom (koloni) v zakup. Sistem se imenuje kolonat ali zakupništvo, kar pomeni, da mora kolon za kmetijo, ki jo ima

32

v zakupu, dajati latifundistu naturalne dajatve- 1/3 pridelka. S tem so položeni temelji novemu družbenemu sistemu – fevdalizmu.

4- trgovina : razvita je le s sužnji, ostala se ne razvija, saj trgovce ogrožajo roparji in tudi zaradi velike inflacije, ki je prerasla v hiperinflacijo- 15.000%; razvita je blagovna menjava

5- obrt je razvita le tista, ki proizvaja za vojsko* DUHOVNA KRIZA se kaže v sprejemanju novih religij, ki se širijo iz V(1) krščanstvo- rimska bojevitost, krepost sta izhajali iz politeistične in

militantne religije. Obstoj RI je bil odvisen od močne vojske, ki je morala imeti boga vojne(Mars), ki so ga častili s triumfi. Rimska religija je častila prednike, kristjani pa so spoštovali samo svojega Boga, zato so postali apatični, leni, nebojeviti. Krščanstva so se oprijele najprej revne množice, saj govori o enakosti vseh, ljubezni do bližnjega-10 božjih zapovedi, kasneje tudi bogati-od preganjane do državne vere. Ko so bili preganjani so se skrivali po katakombah- podzemne dvorane, kjer so opravljali verske obrede in pokopavali mrtve.

(2) Mitraizem- bog Mitra naj bi z zakolom belega bika opravil obredno dejanje -rešil sebe in svet grehov- razširjen med vojaki, prepovedan ob k.4. stol., ko je krščanstvo postala državna religija.

33

RAZLIČNI MODELI VLADANJA

Selitve ljudstev

1. Vzroki za preseljevanjea) Naraste število prebivalstva →pomanjkanje obdelovalnih površinb) Pritisk drugih ljudstev (Huni)c) Medplemenski spopadid) Želja po bogastvu sosednjih držav – ZRC

2. Ljudstva, ki so se selilaa) Azijska – Huni, Obri/Avari, Bolgari, Ogri/ Madžari,Turki, Mongolib) Germanska – Goti, Burgundi, Franki, Angli, Sasi, Vandali, Langobardic) Slovani

1- Z (Čehi, Slovaki, Poljaki, Lužiški Srbi)2- V (Rusi, Belorusi, Ukrajinci)3- J (Srbi, Slovenci, Hrvati)

3.Germani Slovani

Prvotna domovina Južna Skandinavija, Nemško poljsko nižavje

Krpati

Družba Rodovno plemenska, začetki razslojevanja

Rodovno plemenska, začetki razslojevanja

Gospodarstvo Poljedelstvo (selilno), živinoreja (pašna),Trgovina (menjava tudi z Rimljani)

Poljedelstvo (požigalniško, selilno), živinoreja (pašna), trgovina

Obrt Kovaštvo (orožje), zlatarstvo Kovaštvo, tkalstvo, lončarstvo, predilstvo

Pravo Običajno pravo Običajno pravoVera Mnogoboštvo (Thor) Mnogoboštvo (Vesna, Morana)Selitve (konec) Angli, Sasi → Velika Britanija (11.st.

Normani)Z Goti, Vizigoti → Pirenejski polotok (8.st. Arabci)V Goti, Ostrogoti → Apeninski polotokZ Balkan – Ostrogotska država (6.st. Bizantinci)Franki → Galija (9.st.)Langobardi → Apeninski polotok (8.st. Franki)Burginci → Galija (6.st. Franki)Vandali → S Afrika

Proti Z go reke LabeProti V do reke VolgeProti J na Balkanski polotok in VAlpe

34

4. Stiki med barbari in rimskim prebivalstvoma) Trgovski: po jantarjevi poti z Germani, Slovanib) Vojaški:

1- 2 poraza proti Germanom – Tevtoburški gozd (9.nš), Adrianopel (4.st.)2- Germani so postali najemniki ali federati v rimski vojski, ki naj bi branili meje Rimske

države (Rimljani jim niso plačevali)3- Plenjenje in požiganje Rima → najprej Z Goti, potem Vandali

c) Kulturni stiki:1- Vera – Germani so bili politeisti, po naselitvi v Z Evropo so ga začeli opuščati in prestopati

v krščanstvo (arijanizem). Cesar Konstantin obsodi arijanizem kot krivoverstvo, zato se morajo ponovno krstiti.

Zahodne Gote je v Španiji pokristjanjeval Izidor Sevilski: njegovo znano literarno delo je ETIMOLOGIJE (enciklopedija, ki je zajemala vse dotedanje znanje)

2- Pismenost – Germani so svojo runsko pisavo začeli kombinirati z grško in latinsko pisavo in prevedli Sveto pismo v gotski jezik.

Napisani so tudi prvi germanski zakoniki – Salijski zakonik je eden prvih (6.st.)3- Umetnost Germanov se je preoblikovala v stiku z azijskim in grško-rimskih svetom. Zanjo

so značilne fibule, ki so močno okrašene, orodje, orožje5. Ureditev germanskih držav

a) Rimski cesarji so germanskim poveljnikom podeljevali nazive rimskih konzulov in patricijev. Tako so germanski vladarji dobili dvojno vlogo:1- bili so kralji, ki so vladali germanskemu prebivalstvu2- opravljali so tudi vlogo cesarjev za staroselce.

b) Prizadevali so si za sožitje med Germani in Rimljani, kar je bilo vidno pri ostrogotskemu kralju Teodoriku. Sodeloval je s cerkvijo, njegova pomočnika sta bila filozofa Boetij (prevod Aristotlovega dela o logiki) in Kasiodor (zgodovina Rima in Gotov). Vladal je iz Ravene, kjer je obnavljal spomenike antičnega Rima

35

c) Kljub temu se v novonastalih germanskih državicah kaže dvojnost:1- V pravu (germansko in rimsko)2- V upravi (vrh uprave so vodili germanski grofje, nižja v rokah Romanov)3- V jeziku (romanizacija Germanov je bila počasna, germanski:romanski jeziki)

d) V novonastalih germanskih državicah so se prepletali krščanstvo, germanska in antična kultura. Institucija rimske države so izginjale in germanske državice s krščansko cerkvijo in papežem so postale osnova srednjeveške fevdalne družbe.

Justinijanov poskus obnove cesarske oblasti nad celotnim imperijem –Bizantinska država

1. VRC do Justinijana395 – Razdelitev rimskega cesarstva na ZRC in VRC (Teodozij)a) Z odstavitvijo Romulusa Avgustusa 476 in nastankom germanskih državic, na Z nikoli ni bil več

imenovan cesar. Vladali so različni germanski kralji v imenu cesarja iz Carigrada.b) VRC je bilo veliko bolj razvito kot zahodni del. Razlogi za ohranitev VRC:

1- Nadaljevanje blagovno-denarnega gospodarstva (obrt, trgovina)2- Razvito kmetijstvo3- Manjša prizadevnost zaradi vpadov barbarov4- manj najemniške vojske5- Učinkovit davčni sistem – ohranili in nadgradili Rimskega

2. Bizanc za Justinijana in poskus obnove RC (6.st.)a) Cesar Justinijan je hotel uresničiti idejo o enotnosti Rimskega cesarstva, in obnoviti

neposredno cesarsko oblast nad celotnim imperijem. Njegova vojskovodja Belizar in Narzes sta se uspešno bojevala z:1- Vandali – S Afrika (uničil) 2- Z Goti (vizigoti) – Španija, Francija (samo obalni del)3- V Goti (ostrogoti) – Balkan, Apeninski polotok (uničil)4- Slovani, Obri (Balkan) – mir so si kupovali5- Perzijci (Azija) – mir so si kupovali

b) Obseg:Mala Azija, Bližnji Vzhod (Sirija, Palestina), S Afrika, obale Pirenejskega polotoka, Apeninski in Balkanski polotokNi posrečilo – ozemlje Frankov in Z Gotov (v notranjosti)

c) Način vladanja: Cezaropapizem – združitev posvetne in verske oblasti v rokah cesarja1- Cesar se je upiral na uradništvo, vojsko, cerkev2- Pravica pri izbiri carigrajskega patriarha3- Skliceval je tudi koncile → zbor visokih cerkvenih dostojanstvenikov (škofi, nadškofi)4- Cerkvi podeljuje zemljo

d) Reforme1- Kodifikacija rimskega prava (sistematična ureditev zakonov v enoten kodeks ali zbornik) ←

Justinijanov zakonik2- Kovanje denarja – zlatniki3- Podpiranje obrti, trgovine4- Podpiranje gojenja sviloprejke5- Gradnje (cerkev sv. Sofije)

e) Vzroki za neuspeh obnove rimskega cesarstva1- Vpadi Slovanov, Avarov, Bolgarov, Perzijcev, Arabcev v Bizantinsko državo2- Jezikovne razlike (latinščina, grščina)3- Močna rimska cerkev, ki se je opirala na germanske vladarje4- Verski spori glede primata v krščanstvu (carigrajski patriarh:papež)

36

5- Razlike v bogoslužju in krščanskem nauku na Z in V privedejo do shizme leta 1054 – nastanka katoliške (RKC) in ortodoksne (pravoslavne) cerkve

3. VZHODNORIMSKO ALI BIZANTINSKO CESARSTVO?Življenje v VRC in njegova ureditev sta imela čedalje manj skupnih točk z antično rimsko ureditvijo. To se kaže v:

a) veri- cesar je postal zaščitnik krščanske Cerkve. V svojih rokah je združil posvetno in versko oblast-cezaropapizem. Imel je pravico pri izbiri carigrajskega patriarha, skliceval je tudi koncile → zbor visokih cerkvenih dostojanstvenikov (škofi, nadškofi),cerkvi podeljuje zemljo,ukine atensko pogansko Akademijo. Pod vplivom krščanstva so se spremenili odnosi v družbi in pravu-olajšano osvobajanje sužnjev, zmanjša se moč očetom nad življenjem otrok, uzakonijo preganjanje krivovercev-( zapis v Justinijanovem zakoniku)- tega Rim ni poznal.

b) Gospodarstvu- VRC trguje z Perzijo, Indijo, Kitajsko, ne z deželami ob Sredozemljuc) Kulturi- v VRC se okrepi helenistična kulturad) VRC ustanovi teme( vojaško- upravne enote) in svoj tip fevdalizma

Ko Z dobi »rimskega« cesarja( K. Veliki je dobil ta naziv, ker niso priznavali cesarja VRC Irene, ker jebila ženska in papež vidi tako nezaseden cesarski prestol; Oton Saški) so v carigrajskem cesarju videli le grškega kralja in VRC so imeli za kraljestvo Grkov, ne pa za naslednico rimskega imperija. Zato se za to državo začne v novem veku uporabljati ime bizantinsko cesarstvo- po Bizancu, enem največjih mest, ki so mu Arabci pravili Zlato jabolko.

Frankovska državaPolitični razvoj

1. Sredi 5. st. so se Franki naselili na ozemlje rimske Galije. Najmočnejši so bili Salijski Franki, ki so zavzeli celo Galijo. Vodil jih je Klodvik (481-511), izhajal je iz družine Merovingov

1- Sprejel je krščanstvo( žena Burgundka, že kristjanka) → Franki2- Priznal papeža v Rimu → Frankovska država postane zaščitnica in razširjevalka krščanstva

2. Osvajanja so se nadaljevala po njegovi smrti.a) Država je segala: Pireneji-Alpe-Laba (4. Zemljevid)b) Bila je last kralja, ki jo je razdelil med vse sinove → slabitev, nastanek manjših kraljestev:

Avstrazija, Nevstrija, Akvitanija, Burgundija.c) V vsaki kraljevini je bil dvor z aristokracijo, ki je od kralja dobivala veleposestva in najvišje

funkcije (začne se fevdalizem).1- Senešal2- Majordom → najpomembnejši – upravnik kraljevega dvora in zastopnik aristokracije

3. Moč vladarja se je manjšala, krepila pa se je moč frankovskih majordomov – Karel Martel (8.st.)1- Združil majordomske funkcije vseh kraljevskih dvorov v Frankovski državi2- Ni posegel po kroni3- 732 – Poitiers [poatje] premagal Arabce, ustanovil konjenico (viteška vojska)4- Sledil mu je sin Pipin Mali

4. Začetnik nove dinastije Karolingov – Pipin Mali (751) (ni bil zadovoljen z nazivom majordom, hotelje postati kralj)a) Pipin obljubi papežu zaščito v boju proti Langobardomb) Papežu prepusti ozemlje od Rima do Ravene ← razširitev Papeške državec) Papež mu prizna kraljevski naslov (maziljenje – prepojen z božjo močjo, vladar po božji

milosti;ima neposredno vez z bogom-takšno videnje izvora kraljeve moči se je ohranilo do razsvetljenstva)

d) Državo je razdelil med svoja sinova (Karlman, Karel Veliki)5. Po Karlmanovi smrti zavlada Karel Veliki (768-814) → višek Frankovske države

a) Obseg države1- S → S morje (po 30 letih premaga Sase)2- Z → do Atlantskega oceana

37

3- V → reka Laba (premaga Avare)4- J → do reke Ebro na Pirenejskem polotoku ( ustanovi Špansko marko kot zametek

kasnejših španskih kraljestev)in do papeške države na Apeninskem polotoku-podredil langobardsko kraljestvo; V Alpe – naši kraji so vključeni v okvir države; Benečija, Istra- stik z Bizantinsko državo

b) V osvojene dežele širi krščanstvoc) Leta 800 se da kronati za cesarja (Rim, sv. Peter); doba cesarstva

Spor za cesarski naslov: bizantinski cesar (Irena)Karlu Velikemu prizna naslov leta 812 z mirovnim sporazumom v Aachnu( palača, palatinska kapela, kjer so posvečali v sr. veku nemške cesarje), Karel Veliki prepusti Benetke in dele Dalmacije bizantinskemu cesarju6. Leta 814 Karel V. umre, nasledi ga Ludvik Pobožni (upor Ljudevita Posavskega v Slavoniji), ki 843 z

verdunsko pogodbo razdeli frankovsko državo na 3 dele (3 sinovi)a) Z frankovsko kraljestvo (Karel Plešasti) → v 10.st. nastane Francijab) V frankovsko kraljestvo (Ludvik Nemški) → v 10.st. nastane Nemčija (RNC – rimsko nemško

cesarstvo)c) Osrednje frankovsko kraljestvo (Lothar) → nastane več političnih tvorb v S Italiji, švicarski

kantoni

Oblikovanja fevdalne družbe

1. Gospodarstvo:1- Je nazadovalo zaradi ropanj, vojn, selitev ljudstev2- Trgovina in obrt sta propadali, v Frankovski državi lokalna trgovina ni bila razvita, saj so

vse pridelali sami, kar so potrebovali → gospodarstvo je bilo AVTARKIČNO ali samozadostno

3- Denar ni imel vrednosti, v Frankovsko državo so prihajali redki tuji trgovci (Bizantinci, Arabci) od katerih je frankovsko plemstvo dobivalo luksuzne izdelke (začimbe, dišave). Frankovski trgovci so jih zamenjavali za kože, les, kovino, živino. Uveljavi se naturalno gospodarstvo in menjava blago za blago.

4- Največje bogastvo je v Frankovski državi predstavljala zemlja, ki je bila last vladarja. Ti so jo dodeljevali plemstvu v zameno za vojaško podporo in podporo pri vladanju. Osnova za tak razvoj dogodkov je bilo spoznanje, da se bo mogoče zoperstaviti arabski konjenici samo z lastno konjenico. Osnoval jo je Karel Martel. Ker je bila oprema vitezov zelo draga, si je frankovski vitezi niso mogli privoščiti sami. Zato je majordom zasegel cerkveno posest in jo razdelil med svoje viteze( prisežnike).

5- Merovinški vladarji so jim zemljo dajali v trajno last ali alod6- Karolinški vladarji so jo dajali v užitek ali beneficij (fevd)7- Začne se oblikovati nova družbena ureditev FEVDALIZEM. Zanj je značilna fevdalizacija s

katero se oblikujejo fevdni in fevdalni odnosi.2. Fevdni odnosi so med samimi fevdalnimi plemiči med seniorjem (zemljo podeljuje) in njegovim

vazalom (zemljo prejme). Zemlja se podeli z vazalnim obredom.

38

3. Fevdalni odnosi med fevdalci in podložniki.Prebivalstvo je bilo izpostavljeno ropanju, vojnam. Nihče jih ni mogel zaščititi, saj centralne oblasti ni bilo več. Zato so se šibkejši začeli zatekati v varstvo močnejšim. Take razmere so bile tudi v merovinški državi. Številni kmetje so se zaradi revščine, lakote, nezmožnosti zagotavljati svojo vojaško obveznost…zatekali pod zaščito mogočnih veleposestnikov. V zameno za zaščito so jim prepustili zemljo in včasih tudi osebno svobodo. Na prepuščeni zemlji so imeli pravico njenega užitka. S tem procesom je začel nastajati sloj podložnega prebivalstva, njihovi zaščitniki pa so postajali zemljiški gospodje in njihovi gospodarji. Kmetje živijo na kmetijah, ki jih imajo v zakupu. Ker so kmetije last fevdalca so jim dolžni dajati dajatve in opravljati tlako (delovno obveznost). Podložniške obveznosti:

a) Dajatve1- Naturalne (do 11.st.)

I. Velika pravda (živina, žita)II. Mala pravda (kokoši…)

2- Denarne (od 11.st naprej)b) Dajatve v zvezi z javno upravo

1- Sodna taksa2- Cerkvena desetina (10. stvar gre cerkvi)3- Spremembe na kmetijah: umrščina, odselnina, naselnina, primščina (če je sin prejel od

očeta kmetijo – najboljša glava živine gre fevdalcu)c) Tlaka

1- Ročna2- Vozna3- Izmerjena – določeno število dni, ko more kmet delati za fevdalca → URBARIJ4- Neizmerjena – kadar je fevdalec potreboval delovno silo, je sklical kmete (je

prevladovala)

4. Organizacija zemljiškega gospostva.

39

Dominikalna zemlja – tisti kmetje, ki ne pridelajo dovolj, da bi z naturalnimi dajatvami poravnali obveznost do fevdalca, obdelujejo te njive v obliki tlakea) Zakupna zemlja – tukaj živijo kmetje, ki imajo kmetije v zakupu- imajo obveznostib) Srenja( gozdovi, pašniki, potoki) – za koriščenje srenjske zemlje, morajo kmetje dajati dajatveZemljiško gospostvo ali fevd je samostojna:

1- upravna (se vodi iz gradu)2- sodna (fevdalec ima sodno oblast na zemljiškem gospostvu)3- gospodarska enota (vse kar potrebujejo pridelajo sami)

Frankovska državna organizacija

Frankovska država je temeljila na podeljevanju fevdov. K. Veliki je z večanjem države izpopolnil njeno organizacijo. Novo osvojene dežele je razdelil med svoje prisežnike/ vazale. Na njej so imeli vso oblast in s tem so vladarju in cerkvi omogočili pokristjanjevanje pokorjenega prebivalstva.Državo je razdelil na ok. 200 grofij, ki so bile v notranjosti, na mejah pa so nastale mejne grofije/marke. Na čelu grofij so bili grofje oz. mejni grofje, ki so v imenu kralja izvrševali sodno, upravno, vojaško in finančno oblast. Vladar jih je nadziral preko svojih potujočih nadzornikov. V ta namen je vladar izdajal predpise, ki so veljali za celo državo-kapitulariji ( razdeljeni so bili v poglavja –lat. capitula).S krepitvijo vladarjeve oblasti se poveča tudi število upravnikov na dvoru:

4- kancler→ vodil kraljevo pisarno5- komornik→ skrbel za vladarjevo zakladnico6- vladarjev točaj→ skrbel za oskrbo dvora s pijačo7- konjar→ nadzornik vl. konjušnic8- majordomi izginejo v času Karolingov

Kulturni razvoj – Karolinška renesansa

1. V merovinški državi kultura ni bila razvita, tudi pismenost je skoraj izginila. Državni pisarji so uporabljali nečitljivo pisavo (velike črke z okrajšavami – merovingiko .

Redek sloj izobražencev so predstavljali duhovniki, ki so se osnovne molitve učili na pamet. Skoraj nihče več ni znal klasične latinščine.

2. Prenova kulturnega življenja se je začela s Karlom Velikim, saj je za vodenje državne uprave je potreboval izobražence. Zato je ukazal, da morajo v škofijah in samostanih ustanoviti šole. Duhovniki bi se naučili pisati, preračunavati koledarje, peti, slovnice. V ta namen so začeli pisati posebne knjige- kodekse. Po vsej državi so začeli po samostanih (v skriptorijih) menihi prepisovaliantična dela . Nastala je nova pisava karolinška minuskula (uporabljali do 12.st.;Brižinski spomeniki, v humanizmu so jo imenovali antikva, saj so mislili, da je antična rimska pisava in se jez iznajdbo tiska zelo razširila ter postala osnova moderni pisavi).

40

Na svojem dvoru v Aachen-u :-je cesar zbral izobražence – zgodovinarja (P. Diakon) in slovničarja (Alkuin-a iz Britanije in Peter iz Pise).- ustanovili so dvorno akademijo in dvorno šolo. Poučevali so cesarjeve sinove in sinove nj. najpomembnejših zaupnikov. Učili so se 7 znanosti: astronomija, aritmetika, geometrija, retorika, glasba, dialektika, gramatika. Predvsem so sodelovali v razpravah po antičnem vzoru. Napredovala je arhitektura, gradili so po bizantinskem in rimskem vzoru. Ker je izobrazba začela v Evropi zopet pridobivati na pomenu in se je ohranjala antična dediščina, napredek v znanosti, umetnosti, se je za to obdobje uveljavilo ime karolinška renesansa.3. Po smrti Karla Velikega je kultura nazadovala, imela je izrazito cerkveni značaj.

Nastanek cerkvene države

1. Organizacija krščanske cerkvea) Krščanstvo sta po rimski državi širila apostola Peter in Pavel. Je preganjano vse do cesarja

Konstantina- Milanski edikt- ko postane dovoljena vera, v času cesarja Teodozija pa državna vera.

b) Cerkvena hierarhija in upravne enote: DIACEZE (škof) se povežejo→ PATRIARHATI (patriarh)c) 5 patriarhatov: rimski, carigrajski, antiohijski, aleksandrijski, jeruzalemskid) Pomembna ostaneta rimski in carigrajski patriarh (ostalo je že v 7. stol. pod Arabci)

2. Vloga bizantinskega cesarja in rimskega škofaa) Cezaropapizem kot model vladanja na vzhodu – ponovib) Na zahodu vpadi ljudstev →cesar nima oblasti, na Apeninskem polotoku ga začne

nadomeščati rimski škof kot naslednik sv. Petra.Organizira upravo, zagotovi varnost (reši Rim pred napadom Hunov, Vizigotov). Poleg verskega voditelja postane rimski škof tudi politični voditelj → papež( papa= oče).TEOKRACIJA – model vladanja na Apeninskem polotoku (verski voditelj ima tudi posvetno oblast) – isti model vladanja imajo tudi Arabci

3. Oblikovanje cerkvene državea) Nastala iz patrimonija sv.Petra v Rimub) Z darovi in zapuščinami vernikov dobila veliko posesti na Apeninskem polotoku-bogatenje

Cerkvec) Papež Gregor Veliki (U/35) nastopi proti bogatenju Cerkve in duhovščine

4. Samostani in meništvoa) Nastanejo zaradi protesta proti nepravilnostim v uradni cerkvib) Z odrekanjem vsemu je lažje doseči povezanost z bogom in odrešenjec) Sv. Benedikt – Monte Cassino (prvi samostan) – ora et labora (moli in delaj)

5. Zavezništvo med frankovsko državo in cerkvijoa) Se je začelo s krstom Klodvika in nadaljevalo v času Pipina Malega, ki premaga Langobarde,

papež ga mazili/okrona za frankovskega kraljab) Karel Veliki – določi cerkveno desetino, pokristjanjuje Sase… in omogoči, da se okrepi vloga

papeža kot verskega voditelja v osrednji Italiji

41

c) Krščanstvo postane vezivo, ki drži skupaj evropsko družbe.

STANOVSKA MONARHIJA: RIMSKO-NEMŠKO CESARSTVO ( učbenik 2 str. 40-43)

Družba srednjega veka je bila razdeljena v tri rede:- duhovščina( tisti, ki molijo)- plemstvo ( tisti, ki se vojskujejo)- kmetje ( tisti, ki delajo)Njihov položaj je bil določen z rojstvom ali posvetitvijo. Le prvi in drugi red sta sodelovala pri vladanju. Zato so se v 13. stoletju začele pojavljati zahteve po enakosti vseh verujočih, kar je katoliškacerkev razglasila za herezije/krivoverstva.

V 13. Stol. se izoblikuje nov stan- meščanstvo, ki ga uvrstijo v 3. stan, saj so to trgovci in obrtniki, kidelajo. V poznem srednjem veku se države centralizirajo in iz redov se oblikujejo stanovi in vzpostavljeni so stanovski zbori/ skupščine. Stanovsko monarhijo vodi vladar, nj. naloga je braniti ureditev kot jo je zapovedal bog

1. NASTAJANJE NEMŠKE DRŽAVEV začetku 10. stoletja je tudi v Vzhodnofrankovski državi izumrla dinastijaKarolingov. Vodilno vlogo so prevzeli vojvode plemenskih vojvodin. Država je namreč bila sestavljena iz več plemenskih vojvodin ( glej zemljevid) frankovske,saške,bavarske …, kar imenujemo fevdalni partikularizem.Frankovska in saška plemena so za kralja izvolila (opustili so načelo delitve države) kneza Konrada in tako se je Vzhodna-frankovska monarhija dokončno ločila od karolinške dinastije in se začela razvijati kot samostojno, nemško kraljestvo.Moč kralja je bila šibka, saj je bila oblast skoncentrirana v rokah škofov, vojvod, grofov. 2. OTONSKA/ SAŠKA DINASTIJA Sredi 10. Stol. je prestol zasedla nova dinastija, ki je ime dobila po Sasih/ treh Otonih. Oton I je pomemben, ker je:.* Zatrl je vstajo vojvod in Slovanov na Češkem ter ob reki Labi.* Leta 955 je na Leškem polju pri Augsburgu premagal Madžare in s tem je bilo konec njihovega prodiranja v Evropo.* Glavna opora njihove oblasti je bila visoka duhovščina, ki si jo je pridobil tako, da jim je dajal v fevd posestva ter jim priznal mnoge kraljeve pravice: ustanavljanje svoje vojske, kovanje denarja…- tapa mu je pomagala z vojsko.* Imel je pravico do laične investiture = (umestitve na položaj) pravico do imenovanja papeža _. Postal je zaščitnik papeža in cerkvene države. Papež pa ga je leta 962 okronal za cesarja in tako je

postal vladar » svetega rimskega cesarstva«, kar pomeni, da naj bi se obnovilo rimsko cesarstvo, v katerem naj bi papež in cesar sodelovala za blagor krščanskega sveta. Imenujemo ga tudi

Rimsko- nemško cesarstvo, ker je imelo središče v Rimu, nemške države pa so imele prevladujočo vlogo..

3. INVESTITURNI BOJ( str. 48)S politiko tesnega sodelovanja cesarja s cerkvijo ( potrjevali so papeže, imenovali škofe)so nadaljevali tudi Otonovi nasledniki, vendar so papeži temu začeli oporekati,saj so hoteli biti neodvisni od posvetne oblasti. To pa je pripeljalo do investiturnega boja.V samostanu Cluny se je začelo gibanje katerega cilj je bil povečati ugled in moč cerkve in jo osvoboditi od vpliva cesarja. Najodločneje se je za clunyske zahteve zavzel papež Gregor VII.Clunyskih sklepov pa ni priznal nemški cesar Henrik IV. in tudi Gregorja VII. ni hotel priznati za papeža , ker ga ni sam imenoval. S tem se je začel investiturni boj . Papež je cesarja izobčil, cesar pa se mu je moral podrediti in sprejeti reformne sklepe-pot v Canosso 1077. Spor o investituri se je končal šele leta 1122 z wormskim konkordatom, (pogodba sklenjena med državo in cerkvijo), ki je določil, da je posvetni vladar lahko umeščal duhovščino na cerkvena posestva, njena posvetitev

42

pa je izključno stvar cerkve .S tem se je uresničila zahteva papežev, da mora biti cerkev neodvisna od posvetne oblasti. Tudi v naslednjih stoletjih se je nadaljeval boj med posvetno in cerkveno oblastjo. V Franciji, Angliji so se oblikovale nacionalne cerkve, to pa se ni posrečilo v RNC, saj je papež v 14. Stoletju še okrepil svoj položaj.Pri tem je prišel tudi v spor s francoskim kraljem zaradi tega, ker je hotel obdavčiti francosko duhovščino in prevzeti moč nad francosko cerkvijo. V sporu je zmagal fr. kralj Filip IV. Lepi in v začetku 14. stoletja se je sedež papežev prestavil v Francijo-Avignon.

4. UREDITEV RNC- VOLILNA MONARHIJA( str 42)RNC ni imelo pravega političnega središča. Bilo je zveza številnih političnih tvorb (posvetnih kneževin, mest, cerkvenih teritorijev)- decentralizirana država. Cesarji so poskušali za papeže nastavljati njim zveste cerkvene dostojanstvenike. Najznamenitejši cesar staufovske dinastije je bil Friderik Barbarossa.

Leta 1254 je nastopilo obdobje brezvladja = interegnum, ki je trajalo do 1273, ko so za cesarja izvolili Rudolfa Habsburškega. Premagal je češkega kralja Otokarja II. Premisla in svojim sinovom pridobil Avstrijo in Štajersko. S tem je začela nastajati nova državica znotraj RN cesarstva Habsburška monarhija. Težišče državne politike se je preneslo S od Alp,v nemške dežele. Za RN

cesarstvo se je začelo uveljavljati ime Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti.Po smrti Rudolfa Habsburškega so volili cesarje iz različnih nemških družin, najpomembnejša je bila rodbina Luksemburžanov (Karel IV., Sigismund). Cesarja je volil kolegij 7-ih volilnih knezov po postopku, ki ga je določil cesar Karel IV. Luksemburški z Zlato bulo. Cesarji niso imeli moči, imeli pa so ugled. Od sredine 15. stol. pa so nosili nemško krono zopet Habsburžani, vse do leta 1806, ko RN cesarstvo ukine Napoleon Bonaparte.

Stanovska monarhija – Španija

1. Država je nastajala od 11. – 15.st. z vojno/rekonkvisto med krščanskimi kraljestvi (na S) in Mavri (na J v Kordobskem kalifatu) Iberskega polotoka.

2. Vodilna v vojni je bila KASTILIJA (Toledo), kjer so kraljevi vojski pomagali svobodni kmetje, mali fevdalci in meščani. Zato so imela kastilska mesta veliko samouprave in njihovi predstavniki so skupaj s plemstvom in duhovščino vstopali v KORTES (srednjeveški stanovski parlament) in vladarjem pomagali v boju proti plemstvu. (odlomek str.44) Zakoni so veljali le, če sta jih potrdila kralj in kortes.

3. Vzpon Kastilje in Aragona se je začel s poroko aragonskega kralja Ferdinanda in kastiljske kraljice Izabele v 15.st . Skupaj sta začela vojno proti Granadi in jo 1492 zavzela – konec rekonkviste . Ferdinand je vladal s pomočjo mest in izvajanjem inkvizicije (izgon muslimanov, Judov in nasprotnikov kralja)

4. Špansko kraljestvo dokončno nastane v 16.st z združitvijo Kastilije in Aragona – zavladajo Habsburžani, začne se pospešen razvoj umetnosti in znanosti, saj so prišli v stik z mnogo bolj razvito arabsko znanostjo:

1- Muderaj – mešanje evropskih gotskih gradbenih materialov in arabskih (Alhambra)2- matematika, astronomija, kemija, filozofija3- Ep o Cidu – zavzel Valencio

5. Razvoj absolutizma se je začel po španskem odkritju Amerike.a) Krištof Kolumb za Špance odkrije srednjo Ameriko, kjer nastanejo španske kolonije. Iz njih so

španski vladarji dobivali zlato, zato se vladarju Filipu II. poveča moč in lahko zavlada absolutistično. Prenehal je sklicevati kortes in stanovska monarhija se je preoblikovala v 1. absolutistično monarhijo. 16.st. = ŠPANSKI VEK

b) Filip II. vlada v ameriških kolonijah, Neapeljskem kraljestvu, Milanski vojvodini, Nizozemskido 1581, Portugalski – ustvari nepremagljivo armado ( premaga ga Elizabeta)

c) nadaljuje z inkvizicijo – izselitev 200 000 Judov, Mavrov → upad moči mestomd) nadzoruje upravo, gospodarstvo

43

e) visoko obdavči kmetef) kolonialno trgovino da v roke tujcem- flandrijskim mestom

6. V z. 18. stol. je izumrla španska veja HBS, začela se španska nasledstvena vojna, ki so jo HBS izgubili. S tem je bilo konec španske moči in izgubili so ozemlje: Ap. p. dobijo Savojci; Belgijo Avstrijci. V Španiji zavlada Filip V. iz fr. dinastije Burbon.

Italijanske mestne države

Serenissima ali Beneška republika(prekrasna, prejasna državica) od mestne države do republike

1. Nastajati je začela v 5.stoletju, ko so se prebivalci Ogleja umaknili pred »barbarskimi plemeni«(pred Vizigoti, Ostrogoti, Huni) na beneške lagune.

2. Pod bizantinsko oblastjo so beneške lagune vodili tribuni (predstavniki teritorialno-vojaške aristokracije) nad njimi je bil bizantinski vojvoda – dux (dož). V 9.st. so jih volile skupnosti same.

3. V 12.st. nastane nov oblastni organ → veliki svet (namesto ljudske skupščine), ki ga sestavlja lahko le beneško plemstvo.

4. Postale so najmočnejša pomorska republika. V visokem srednjem veku so zaradi trgovine z Levanto, postale ena glavnih trgovskih in vojaških velesil v vzhodnem Sredozemlju (ustanavljali trgovske postojanke). Tako se je država v začetku 11.st. začela širiti na vzhodno obalo Jadrana in zasedla Istro, Dalmacijo in Albanijo.

5. Beneško ladjevje je odločilno pripomoglo k zavzetju Konstantinopla v 4. križarski vojni leta 1204.Benetke so dobile ozemlje v Egejskem morju (Kreto in Ciper)

6. Začetki bančništva (banca= klop; banca rotta=prebrnjena klop)7. V začetku 15.st.( širjenje po kopnem) so pridobile velik del milanske vojvodine, 1420 so zrušile

posvetno oblast oglejskega patriarha in si priključile ozemlje od Furlanije do Istre.8. Po geografskih odkritjih začnejo izgubljati na moči – trgovsko središče se prestavi na Atlantik9. 1797 jih zasede Napoleon Bonaparte.

Ostale italijanske republike

1. Genova, Pisa, Amalfi…obmorska mesta-samostojne pomorske velesile z domačim vojaškim plemstvom in doži.

2. Firence Milano.. celinska mesta z močno tekstilno in orožarsko proizvodnjo.3. Mecenstvo, vojne, diplomacija

a) te države so gmotno podpirale humanistične in renesančne umetnike in znanstvenike→ mecenstvo

b) medsebojne spore so državice reševale z vojnami (najemniški vojaki in poveljniki-kondotjerji)c) med vojnami se vzpostavijo zavezništva, mreža ovaduhov, diplomatov – stalni predstavniki

pri nasprotnikih→ razvoj diplomacije

Absolutizem

1. Prehod stanovskih monarhij v absolutističnea) Značilnosti stanovskih monarhij (stanovi:vladar so bili enakopravni). Po 16.st. nekateri

vladarji prenehajo sklicevati stanove in zavladajo absolutistično (niso več seniorji).a) Da bi vladarji lahko zavladali absolutistično morajo zmanjšati moč plemstvu in okrepiti svojo

moč. To jim uspe v v 16. stol.:- S pomočjo meščanstva ( sodeluje v državnih in deželnih zborih in postane vladarjev politični

zaveznik proti plemstvu), ki pomaga kralju zlomiti moč plemstva

- S pomočjo VOJSKE(najemniška, poklicna; pehota, topništvo; ni več fevdalne vojske, ki je temeljila na težki konjenici)

1- uradništvo se začne razvijati2- davki (za vojsko, uradništvo; potrjevali stanovi, sedaj pa vladarji)

44

3- dohodki iz zgodnjekapitalistične proizvodnje 4- iz založništva – trgovec, bančnik kupil surovino, orodje in s tem založi obrtnika, izdela

izdelek in ga vrne založniku, založnik ga proda in si ustvari dobiček/kapital5- manufakture – večje delavnice, kjer se dela ročno in se delo deli → trgovci potrebujejo

delovno silo in področje za prodajo6- dohodki kolonij in merkantilistične gospodarske teorije7- merkantilizem – gospodarska teorija 17.st, avtor je Colbert – vrsta gospodarstva. Izvoz je

večji od uvoza, odpravijo notranje carine, gradijo kanale in prekope, spodbujajo rojstvo otrok, povečajo število manufaktur. Prvi način, kjer država poseže v razvoj gospodarstva.

b) položaj plemstva – ima družbeno in gospodarsko moč, ne pa politične2. Vrste absolutizma

a) politični → stanovi še obstajajo, vendar nimajo nobene močib) pravni → vladar piše zakonec) razsvetljeni → 18. st. → vladar poskuša vladati v korist nižjih slojev ljudid) konservativni → 19.st. Habsburška monarhija – Metternichov in Bachov

3. Teoretiki – zagovorniki absolutizma1. Machiavelli – Il principe (naslov knjige – vladar)

1- Cilj upravičuje vsa sredstva. → združitev Apeninskega polotoka2. Jean Bodin – napisal je Šest knjig republike (1576) → bistvo države je v njeni suverenosti,

nosilec le te je absolutni vladar → BOŽJA TEORIJA o absolutizmu pravi, da vladar za svoja dejanja ne odgovarja nikomur.

3. T. Hobbes – knjiga Leviathan (morska pošast ali močna osebnost) – absolutna oblast je nujna, ker varuje življenje in lastnino podanikov pred napadi in ropanjem drugih

FRANCIJA

1. Francija kot stanovska monarhijaa) nastanek države

1- nastala je iz zahodno-frankovske države2- po izumrtju Karolingov v 10.st. zavlada Hugo Capet → dinastija Kapetingov ima posest le

v pariški kotlini3- ostala Francija je razdeljena med grofe in vojvode ter angleškega kralja (anžujsko

kraljestvo) → Fevdalni partikularizemb) centralizacija Francije – večanje moči francoskim kraljem po 12.st. zaradi različnih vzrokov:

1- gospodarski vzpon → Champagna s sejmi, enoten denar2- kralj ustanovi centralno sodišče3- boj kralja s fevdalci, angleškim kraljem Ivanom Brez zemlje4- Francoski kralj ima oporo v uradništvu, mestih, vojski, šolah, univerzah

c) spor s papežem1- Filip IV. Lepi (2.pol.13.st.) se je sprl s papežem Bonifacijem VIII. zaradi cerkvenih

davkov2- 1302 prvi sklic stanovske skupščine, ki podpre kralja – stanovska monarhija3- selitev papeža Avignon (1309-1377) – avignonsko izgnanstvo papežev

d) stoletna vojna (1337-1453)1- vzrok – zahteva angleških kraljev po francoski kroni2- zmage angleških lokostrelcev, ki zavzamejo večja mesta3- kmečki upor – žakerija4- pobuda Jeanine d' Arc → zmaga Francozov5- dokončana centralizacija Francije

Absolutizem Ludvika XIV. v Franciji

1. Zakaj se je Luj XIV. imenoval SONČNI KRALJ?Ker je najbolj živa prispodoba takšnega vladarja – svetloba, moč, veličina.2. Koliko je bil star ko je postal kralj? Kdo je v resnici vladal?

45

Star je bil še ne 5 let. Vladala je njegova mati Ana Avstrijska.3. Po smrti svojega prvega ministra je zavladal sam. Kateri izrek najbolje ponazori njegov način

vladanja?Umrl je Mazarin. Država, to sem jaz.4. Zaradi vstaje fronde (prače) se v Parizu ni počutil varno, zato je dal graditi novo kraljevo palačo v

Versaillesu, 14km oddaljeno od Pariza. Kdo vse živi v tej rezidenci? Pojasni njihov položaj. Prostora je bilo za 15000 ljudi. Tu so živeli vsi ministri, plemiči, znanstveniki, umetniki, arhitekti, glasbeniki. Vstaja fronde je upor visokega plemstva. So svetovalci, ki nimajo nobene odločilne vloge, imajo le družbeni ugled, priviligirani (niso obdavčeni), živeli od državnega denarja5. Opiši francosko modo (obleka, frizura) tega časa.Imeli so visoke, dolge, lasulje, visoke pete, klobuka, nakičene obleke z naborki, volančki, ogromne klobuke, hlače do kolen. Niso se umivali, so se le parfumirali.6. Luj XIV se je lotil temeljitih reform države. Pojasni njegove reforme:

a) upravna1- razdelil je državo na province, vodijo jih intendanti (kraljevo uradništvo iz vrst

meščanstva)→to službo jim da vladar 2- kabinet (ministri) je dal predloge, vladar se je sam odločil, če bo sprejel3- država se je vodila iz Versaillesa, o vsem odloča kralj

b) cerkvena1- duhovščina je podrejena kralju2- En bog, en kralj, ena vera (katoliška)3- preklical je Nantski edikt in začel preganjati Hugenote (francoske protestante) in se

zatečejo na Nizozemskoc) vojaška

1- poveča vojsko na 170.000 vojakov2- nov obrambni sistem v obliki zvezde3- šolanje, redna plača za vojake4- sodobno orožje5- ½ državnih financ gre za vojsko6- vojaški poveljniki prihajajo iz plemstva

d) Poimenuj ministra, ki je izvedel davčno in gospodarsko reformo. Opiši ju1- Jean Colbert2- tarifni sistem davkov3- 1/3 pridelka je moral kmet dati zemljiškemu gospodu4- merkantilizem → poudarek na razvoju trgovine, nove manufakture orožja, stekla, tkanin,

gradili so kanale,5- graditi in povečati ladjevje (Ludvik ni sprejel)6- morajo se boriti proti brezposelnosti

7. Luj XIV. je hotel narediti močno Francijo in jo ozemeljsko razširiti. Katera ozemlja je osvojil?Špansko nizozemsko (Belgija), Alzacija in Lorena, osvajalna-kolonialna politika v S Ameriki (Luisiana dobi ime po Ludviku).8. Na evropskih dvorih so zelo radi posnemali francosko modo, šege, jezik, kulinariko… Nekateri

vladarji pa so celo dali zgraditi podobne dvorce kot je bil v Versaillesu. Kateri?Schönbrunn, palača v Sankt Petersburgu

Razsvetljeni absolutizem

1. Vpliv razsvetljenstva na evropske vladarje- ponovi razsvetljenstvo!!!:a) Voltaire, Descartes , Diderot , Motesquieu – francoski filozofi-s svojimi idejami ( naravno

pravo, enakost vseh, verska svoboda…)vplivajo na nekatere evropske vladarje, ki zaradi tega zavladajo kot razsvetljeni absolutistični vladarji

b) cilji teh vladarjev:

46

1- z reformami posodobiti svoje monarhije, ne pa odpraviti fevdalizma2- okrepiti vojsko in gospodarsko moč države3- povečati narodni dohodek (kmetije, plemstvo, duhovščina)

Prusija – Friderik II. Pruski 1740-1786

1. Nastanek Prusije v 17.st. in kneževine Brandenburg, ozemlje ob Renu in Visli (nemško-vzhodna kolonizacija)

2. Vladar mora vladati absolutistično, vendar v korist svojim podložnikom (prvi služabnik države in njen lastnik

3. Vse za ljudstvo, toda nič z ljudstvom4. Njegove reforme

a) oslabi stanove in jim dodeli številne privilegije →upor junkerjev – vojaško plemstvob) vlada s pomočjo kabineta in ob priporočilih ministrov (kabinet je najpomembnejši del poleg

ministra)c) cerkvena: ločitev cerkve od države, izgon jezuitov (učitelji), verska tolerancad) kodifikacija prava – odpravijo mučenje, neodvisnost sodstva, osvobodi podložnike na lastnih

posestvihe) gospodarska: merkantilizem in fiziokratizem – glavna gospodarska dejavnost je kmetijstvo,

njen avtor je Quesnay(izg.kene). Osvoboditi je treba podložnike, uvesti hlevsko živinorejo, in s tem stalno gnojenje njiv in ukinili 3 letno kolobarjenje, ustanavljali so kmetijske šole

f) vojaška: močna vojska, ki je slepo vdana poveljnikom, vojaki so bili v vojašnicahg) zunanja politika: Šlezijski vojni z Marijo Terezijo→pridobi Šlezijo, 7 letna vojna in sodeluje

pri delitvi Poljske → dobi zahodni del.

Absolutizem v Rusiji

1. Srednji vek – številne kneževine – ustanovili so jih švedski Vikingi Varjagi. Mesta se razširijo in nastanejo številne kneževine (Moskovska, Kijevska, Novgorodska) in mongolska država Zlata horda.2. Širjenje moskovske kneževine v 15.st. Vlada Ivan III. Premaga Mongole, Rostovsko,

Novgorodsko kneževino, omejijo vpliv bojarjev (visoko plemstvo)a) Poroči se s sestrično zadnjega bizantinskega carja → dobi carski naslov → postane naslednik

VRC/bizantinske države in varuh prave vere (pravoslavne vere).b) sedež carigrajskega patriarha se prestavi v Moskvo

3. Ivan IV. Grozni – dinastija Rurikia) 1547 se okrona za carja vseh Rusovb) centralizacija države – dal je graditi grad Kremeljc) evropeizacijad) osvajalna politika (Kazan; Astrahan, Sibirija; Arhangelsk-Belo morje)

4. Cerkev Vasilija Blaženega je v Moskvi na Rdečem trgu v 16.st. Dal jo je graditi Ivan Grozni; sestavlja jo 9 cerkva s čebulastimi kupolami; Moskovski zapiski – Žiga Herberstein (Slovenec, ki je deloval kot diplomat, poslan je bil v Moskvo in je opisoval Rusijo in Moskvo ter življenje)

5. Peter Veliki (1682-1725) – dinastija Romanovia) Gregor Voglar iz Naklega je bil zdravnik Petra Velikegab) model vladanja – absolutna monarhija: senat, kolegiji (ministrstva)-imajo vlogo svetovalcevc) upravna reforma – država je bila razdeljena na gubernije, te pa na vojvodstva z uradništvom.

Vse uradniške in vojaške službe so opravljali plemiči, ki so bili razporejeni v 14 razredov in so morali pred službovanjem opraviti šolanje. Meščani v državni službi so lahko postali plemiči, če so dosegli določen razred

d) vojaška reforma in osvajalna zunanja politika – zgrajena je vojna mornarica in z njo je premagal Švede in Turke ob Črnem morju

e) gospodarska reforma – mornarica, manufakture, rudarstvo, trgovina z zahodno Evropof) družbena reforma:

1- evropeizacija (prepoved nošenja brad in zakrivanja obraza)

47

2- plemstvo je govorilo francosko, otroke plemičev so dajali v francoske šole3- podredi si Cerkev4- uvede julijanski koledar5- poslabša se položaj podložnikov → kmečki upori

Razsvetljeni absolutizem v Rusiji

1. Katarina II. Velika (1762-1796)a) Dopisovala si je z Voltairom, Diderotom in pisala komedije, ustanovi akademijo znanosti in

univerzob) Nadaljuje z reformami Petra Velikega – razvoj rudarstva, manufaktur, trgovine, širjenje

pismenosti in kulturec) Poslabša se položaj Podložnikov (stvar) in poveča moč plemičev – kmečki uporid) Zunanja politika – reševanje vzhodnega vprašanja, kar pomeni propadanje Turškega cesarstva

in vpletanje velesil (Rusije, Prusije, Avstrije, VB), ki hočejo zasesti njegovo ozemlje (Potemkin – kulise), odkrivanje Sibirije, delitev Poljske

Nizozemska meščanska revolucija – parlamentarizem(osvobodilna in verska vojna – 1567-1609)

1. Razmere pred revolucijoa) področje Beneluxa in S Francije je bilo v 16.st. pod špansko oblastjob) sestavljalo ga je 17 provincc) spadale so med najbogatejše dežele v Evropi (Antwerpen – sejmi, borza, trgovina, obrt,

pomorstvo, kmetijstvo)2. Vzroki za revolucijo

a) gospodarski: špansko izkoriščanje provinc – visoki davkib) verski: izvajanje inkvizicije (preganjanje kalvincev) in protireformacijec) politični: uvajanje absolutizma in ukinitev samouprave (vojvoda Alba)d) obglavljenih 8.000 in 30.000 vzeto premoženje

3. Potek revolucijea) province so se uprle – uporniki GEZI, vodilo jih je visoko plemstvo (Viljem Oranski, grof

Horn)b) Geze podpre Anglija, Francija; beg Burov (kmetov) na J Afrikec) sedem severnih provinc je 1581 razglasilo samostojnost → združene holandske province,

Španija prizna neodvisnost 1609 – mednarodno priznana 1648 z vestfalskim mirom.d) 10 južnih provinc (Belgija) še naprej pod špansko oblastjo (vsi so katoliki) do 1815.

4. Model vladanja – republikaa) generalni stanovi – vrhovna oblastb) državni svet – izvršilna oblastc) državni upravitelj – Viljem Oranski – izvršilna oblast

5. Ena izmed vodilnih trgovskih pomorskih sil 17. stoletjaa) imajo Novi Amsterdam (New York), Nizozemska Gvajana (Surinam), trgovske postojanke ob

zahodno-afriški obali, države južne Afrike (Kap, Transval, Oranje), Indonezijab) Amsterdam postane največje trgovsko mesto, banke, borze…c) umetnost: Rembrandt, Rubens (slikala sta portrete)d) filozofija: Descartes (Mislim, torej sem.)e) naravoslovja: Leeuwenhoek-mikrobiolog, izpopolnitev mikroskopa; Huyghens-astronom in

matematik

Anglija kot stanovska monarhija

1. Naseljevanje britanskega otočjaa) preseljevanje ljudstev in nastanek anglo-saških državic (5. – 8.st.)

48

b) vpadi Normanov iz Danske od 9.st. dalje → kralj Knut v 11.st.c) vpadi Normanov iz Francije – Viljem Osvajalec – 1066 bitka pri Hastingsu

2. Normani zavladajo otoku – vladanje Viljema Osvajalcaa) odstavi močne anglosaške teritorialne knezeb) zapleni njihovo posest in jo podeljuje svojim baronomc) zahteva prisego od vseh fevdalcevd) uvede zemljiški davek → plačevanje vojakov, uradnikove) izdelana je zemljiška knjiga (Doomesday book),tu so napisani davki

3. Nastanek parlamentaa) Zaradi vojne s Francijo mora Ivan Brez zemlje povečati davke, kar povzroči splošno

nezadovoljstvob) V zameno za dobre odnose s papežem mu je predal ang. kraljestvo, ki ga je dobil nazaj v fevdc) Ivan Brez zemlje podpiše 1215 Veliko listino svoboščin s katero je ustanovljen svet baronov-

izoblikovanje stanovske monarhijed) parlament je nastal postopoma iz sveta baronove) v 14.st. že razdeljen na

1- zgornji – lordska zbornica (visoko plemstvo, cerkveni dostojanstveniki) 2- spodnji dom (nižje plemstvo, predstavniki mest in grofij)

f) pravice: davki, potrjuje zakone, nadzira državne finance4. Vojna dveh rož (1455-1485)

a) po stoletni vojni so Angleži v Franciji obdržali le Calais [Kale]b) doma se je začel boj med plemiškima družinama Lancastri (rdeča vrtnica) in Yorki (bela

vrtnica)c) obe družini sta izumrli, začnejo vladati Tudorji (združitev dveh vrtnic)d) poskus absolutističnega vladanja Henrika VIII. Tudorja – reformacija in nastanek anglikanske

cerkve5. Elizabetinska doba (1558-1603)- zlata doba

a) Anglija doseže stabilnost in blagostanje; ne vmešava se v zadeve na evropski celini; postane vodilna pomorska velesila, zlasti potem, ko premaga špansko mornarico; Anglija doživi tudi kulturni razcvet, razvija se gledališče- Shakespeare, viteški turnirji

b) Elizabeta je utrdila anglikansko cerkev, saj je določila, da cerkvene zakone izdaja parlament; angleški vladar je le vrhovni upravitelj cerkve, ne pa poglavar

c) Elizabeta je bila zadnja iz dinastije Tudorjev, saj ni imela potomcev. Zavladala je dinastija Stuart (Jakob I., nato pa brat Karel I.).

6. Državljanska vojna – revolucija (1642-1649)a) Vzroki za revolucijo

1- Spori med anglikanci in puritanci2- V parlamentu so bili le visoki sloji tedanje družbe3- Poskus uvedbe kraljevega absolutnega vladanja4- Karel I. zavrne zahteve meščanstva5- Razpustil je parlament in zavladal sam, obdan zgolj s predstavniki visokega plemstva in

vrhom ang. cerkveb) Potek revolucije

1- Vsi zatirani so se združili v obrambo svojih pravic → 1642 začetek državljanske vojne2- Na čelo upornikov je stopil Cromwell in izvedel uspešno vojno proti kralju in njegovim

pristašem3- Kralj Karel I. pobegne na Škotsko, kasneje ga obglavijo

7. Anglija kot republika – Cromwell (prvič in zadnjič je republika)a) Cromwell je dal razpustiti zgornji dom parlamenta in razglasil je republiko. Angliji je zavladal

kot zaščitnik (Lord Protector), saj je zaščitil republikob) Akt o plovbi – določal je, da angleško blago lahko prevažajo le angleške ladje. Spodbujal je

pomorstvo in Anglijo postavil ob bok Nizozemski.c) naseljevanje anglikancev na S Irske – začne nastajati Commonwealth (Britanska skupnost

narodov)d) obglavljanje Karla I. Stuarta

49

8. Restavracija: Karel II. Stuart, nato ga nasledi Jakob II. Hotel je zavladati absolutistično in ga parlament odstavi. Na prestol dajo nizozemskega državnega upravitelja Viljema III. Oranskega. Ker je to 1688 prišlo do zamenjave brez prelivanja krvi se to imenuje slavna revolucija.

9. Bill of Rights 1689 – temeljni zakon. S to listino dobi parlament zakonodajno oblast, kralj pa ima le izvršilno oblast. Za svoje govore v parlamentu ne odgovarjajo sodno→ svoboda govora obstaja. Oblikujejo se tudi neodvisna sodišča.

10. Anglija postane v 18. stoletju gospodarska velesila, saj se začne proces industrializacije. Izvede seprva industrijska revolucija (1765). Najprej pride do tehničnih izumov v kmetijstvu (setveni stroj…) in tekstilni (iz ene niti dobijo številne zaradi vreten) proizvodnji.

James Watt 1776 ustvari parni stroj. Vgradi parni stroj v ladjo in začnejo voziti parniki. Stephenson vgradi parni stroj v lokomotivo → razvoj železniškega prometa.11. Anglija postane kolonialna velesila. V 17.st. ustvari kolonije na V obali S Amerike. V 18.st. James

Cook odkrije za Angleže Avstralijo in Novo Zelandijo. V 19.st. dobi številne kolonije v Afriki (od Egipta navzdol) in Indijo. Južnoafriška Republika, Avstralija, Nova Zelandija in Kanada so britanski dominioni.

Gospodarske, etnične in družbene spremembe v Evropi

Zemlja – vir preživetja in bogastva

1. Ponovi frankovski tip fevdalizma.2. Srednjeveška kolonizacija (U/79)

a) Kolonizacija pomeni naseljevanje oz. preseljevanje ljudi na malo poseljena ali neposeljena področja. Potekala je od 10.-14.st. Prevladovalo je naseljevanje podeželja in to imenujemo agrarna kolonizacija.

b) Okoli leta 1000 je v Evropi živelo med 30 in 35 milijoni ljudi. Do takrat je prebivalstvo počasi naraščalo zaradi preseljevanja ljudstev, vojn in premalo pridelka. Po 11.st. je začelo prebivalstvo naraščati in se do 14.st. podvoji. Vzroka za rast prebivalstva – napredek kmetijstva, ni vojn.

c) V 14.st. zopet začne prebivalstvo vpadati:1- kuga (prišla iz Kitajske z ladjami)2- vojne (100 letna vojna med Francozi in Angleži)3- neugodne klimatske razmere

d) Vrste kolonizacije1- notranja (znotraj enega fevda ali države)2- zunanja (izven enega fevda ali države)3- nižinska (do 1000m nadmorske višine)4- višinska/rovtarska5- poklicna (Saške rudarje preselili v Transilvanijo)6- načrtna (načrt izdela zemljiški gospod)7- nenačrtna (spontano preseljevanje ljudi)

e) Vzroki za kolonizacijo1- prevelika rast domačega prebivalstva2- povečano povpraševanje po hrani3- veliko neobdelane zemlje4- malo donosna zemljiška gospostva

f) možnosti za pridobitev novih obdelovalnih površin1- izsekavanje gozdov2- izsuševanje močvirij3- polderji na Nizozemskem

g) primeri zunanje kolonizacije

50

1- nemška vzhodna kolonizacija je potekala v treh smereh.I. med Labo in Odro se naseljujejo nemški fevdalci in kmetjeII. med Vislo in Finskim zalivom so kolonizacijo izvajali menihi (Cerkev)III. ob Baltiškem morju so kolonizacijo izvajali nemški trgovciIV. posledice nemško vzhodne kolonizacije – zahodne Slovane iztrebljajo, potlačanijo

pokristjanijo, germanizirajo2- nemška kolonizacija na slovenskem je potekala v treh fazah

I. v 9.st. se Nemci naselijo v Panonijo in ObdonavjeII. 10.-12-st. se Nemci naselijo v Celovško kotlino in Dravsko poljeIII. 14.st. se Nemci naselijo na Kočevsko in v okolico Škofje Loke

3- kolonizacija na Iberskem polotokuI. kolonizacije je potekala hkrati z rekonkvisto, kristjani se naseljujejo od severa proti

juguII. Arabce in Jude pokristjanijo, nekateri zbežijo, nekatere pobijejo, potekala je inkvizicija

3. Spremembe v organizaciji zemljiškega gospostvaa) Do 11.st. je bilo zemljiško gospostvo organizirano pridvorno, saj je prevladovala dominikalna

posest, ki se je obdelovala s tlako. V 11.st. se uvedejo denarne dajatve, zato se organizacija spremeni.

b) Poveča se delež zakupne zemlje, kjer so hube ali kmetije → hubni sistem. Mala pravda je bila v naturalnih dajatvah, ostale v denarnih. Kmetje so dobili kmetije v začasen ali deden zakup. Po 11.st. prevladuje deden zakup. Dajatve se začnejo zapisovati v urbarije.

4. Življenje kmetaa) kmetje se začnejo ukvarjati s kmečko trgovino in tovorništvomb) bivališča so bila majhna, lesena, dvoprostorna (živina; ljudje s kokoši, zajci), majhna okna

pokrita s polknami, slamnata/lesena (skodle) strehac) pili so vino in pivo, prehranjevali pa so se z mlečnimi in močnatimi jedmi, kot sladilo so imeli

med5. Novosti v kmetijstvu

a) pojavile so se v 11.st., ko je leseno kmečko orodje zamenjalo železno – motika, vila, lopata, sekira, kosa, brana, plug ( težek železni ali lesen)

b) vlečne živali postanejo konji, ki jih začnejo podkovati c) največja novost je nov način obdelave zemlje triletno kolobarjenje s praho.

1- ozimina – rž, pšenice (jeseni in pozimi)2- jarina – oves, ječmen (mlado žito)3- praha – zemlja počiva (paša živine)

d) v drugi polovici 18.st. odstranijo praho in tisti del zemlje gnojijo → fiziokratizem (uvedejo hlevsko živinorejo)

Srednjeveška mesta

1. Srednjeveško mesto je naselbina trgovcev, obrtnikov in ljudi, ki se ukvarjajo z denarnimi storitvami. Meščanska naselja so mesta in trgi. Razlika med mesti in trgi – mesto ima obzidje, mesta imajo več pravic, mesto je večje.

2. Čas nastanka mesta) v času preseljevanja ljudstev so mesta izgubila na pomenu, ohranila so se v Sredozemlju, v

notranjosti Evrope so propadlab) ponovno so začela po 10.st., ko so obnovili trgovski stiki z Azijo (križarske vojne)c) mesta so nastala tudi na osnovi antičnih mest

3. Lokacije mest – morske obale, stičišča trgovskih poti, ob gradovih, ob samostanih, ob rekah, ob gozdovih, na ostankih antičnih mest

4. Vloga zemljiškega gospoda pri ustanovitvi mesta) trgovci, obrtniki so se sporazumeli z lastniki zemljišč (škofi, velikimi fevdalci, vladarji)

51

b) Lastniki zemljišč so jim dovolili naselitev (postavitev hiše) na svojem ozemlju. Zahtevali so davek na parcele. Zemljiški gospod si je lastil pravico do pobiranja sodnih glob, postal je mestni gospod.

5. Razlike med antično in srednjeveško meščansko naselbinoAntična Srednjeveška

čas nastanka nadaljevanje iz antike 11.-15.st.obseg mesto + podeželje prostor znotraj obzidjaobzidje pozno ob nastankukdo spada med meščane obrtniki, trgovci + plemstvo obrtniki, trgovcipravni akt statuti (piranski statut) privilegij (lastnine)

6. Mestne pravicea) gospodarske pravice

1- pravica do upravljanja obrti, trgovine, denarnih poslov2- pravica do sejma3- pravica do skladiščenja4- pravica do obmilja (1 miljo okoli mestnega obzidja se ne sme nihče ukvarjati z obrtjo)5- pravica do cestne prisilnosti (prisilne trgovske poti)

b) ostale1- pravica do osebne svobode2- pravica do mestne samouprave (mestni svet)3- pravica do obrambe mesta4- pravica do kovanja denarja5- pravica do mestnih znakov (grb, pečat)

7. Zunanja podoba mest1- grajena brez urbanističnih načrtov2- hiše so bile ozke, visoke, kamnite in lesene, krite s skodlami, okna pokrita z živalskimi

kožami, povoščenim papirjem, polknami, le najbogatejše zastekljene3- jedro mesta je bil trg na katerem je bila cerkev, vodnjak, mestna hiša, pranger (sramotilni

steber)4- pritlične lesene hiše navadnih meščanov; zidane, bogate hiše plemenitašev5- ubožnica (špital), šola, bolnišnica6- netlakovane, blatne in umazane ulice kamor so metali odpadke7- nevarnost požarov8- iz strahu pred širjenjem nalezljivih bolezni uvedla karantene (Dubrovnik)9- 50-80 000 prebivalcev – na slovenskih tleh 2-5 000 prebivalcev na mesto10- gosto pozidana, zemlja tudi zunaj obzidja (poljedelstvo in živinoreja)

8. Kdo je veljal za meščana, kdo ne?a) meščani: obrtniki, trgovci, bančniki, plemstvob) niso meščani: duhovščina, delavci, služničad, podložniki, plemstvo v celinskih mestih, Judjec) V mestih je veljal rek »Mestni zrak osvobaja«)

9. Boj mest za mestno samoupravo – meščani sami odločajo o svojih pravicah in dolžnostih, oblikovala se je postopoma.a) Vodilna osebnost je bil mestni sodnik, sprva postavljen od mestnega gospoda, kasneje ga

meščani volijo sami. Pristojnosti mestnega sodnika:1- zastopal je plemstvo2- skrbel za sodstvo3- varuh mestnih insignij (ključ mestnih vrat)

b) Organ samouprave je mestni svet. Pristojnosti mestnega sveta:1- skrbel je za finance2- nadzoroval obrt in trgovino

52

3- skrbel za sirotišnice, šole, za hrano, za revnec) boj mest za samoupravo po Evropi

1- Italija: nastale mestne republike2- Francija: mesta so se povezala s kraljem proti velikim fevdalcem3- Anglija: mesta povezujejo s plemiči (baroni) proti vladarjem (kralj)4- RNC: mestne zveze (najpomembnejša HANSA), vodilno mesto Lübeck

10. Položaj mest in meščanova) mesta so se ločila od poljedelske okolice po videzu, gospodarski dejavnost ter družbenem in

pravnem položajub) mesta so pripomogla h krepitvi blagovno-denarnega gospodarstva, bila so opora vladarjem pri

premagovanju fevdalne razcepljenosti

MEŠČANI PODLOŽNIKI PLEMIČIosebna svoboda ✓ ✗ ✓

dejavnost obrt, trgovina kmetijstvo vojaška službasodstvo lastno sodstvo sodijo jim plemiči lastno sodstvo

obveznosti davki, prosti prispevki dajatve (davki, tlaka,desetina)

✗

obramba ✓ ✗ ✓politično del. ✓ ✗ ✓

noša ✓ - predpisana ✓ - predpisana ✓ - predpisanahrana pestra skromna bogata

Cehi

1. Cehi so združenja obrtnikov iste stroke. Nastajali so zaradi preprečevanja konkurence. Obstajali sorazlični cehi, ker se je obrt specializirala. Cehi so bili obvezni za vse, ki so hoteli opravljati obrtno dejavnost. Nastajati so začeli po 11.st.

2. Cehovska pravila – vsak ceh je imel svoja pravila (statut), ki so se jih morali mojstri strogo držati. Urejali so pristopne pogoje, poslovno, zasebno in versko življenje ter obrambo mestaa) pristopni pogoji

1- mojstrski izpit (začel kot vajenec, postane pomočnik, učenje v tujini – upravi mojstrski izpit)

2- plačilo članarineb) poslovno življenje

1- pravila so določala proizvodni postopek, količino izdelkov, kakovost, ceno, nabavo surovin,število vajencev – pomočnikov

c) zasebno življenje1- s temi pravili so zagotavljali svojemu stanu primerno življenje, ceh je skrbel za vdove,

sirote, ostarele članed) versko življenje

1- cehi so imeli svoje zavetnike/svetnike, h katerim so se priporočali (sv. Florijan – lončarji; sv. Jožef – mizarji; sv. Barbara – rudarji)

3. Mojster je dobro skrbel za pomočnike in vajence.4. Imajo pozitivno vlogo zaradi socialne podpore, preprečujejo konkurenco. Sprva so bili napredna

združenja, sčasoma pa so postali nazadnjaški, ker so ovirali napredek. Potem imajo večjo vlogo manufakture in založništvo → zgodnjekapitalistična proizvodnja. Cehi so prenehali delovati v 19.st.

Trgovina

53

1. Izoblikujejo se trije trgovinski prostori v 11.st.1- severnoevropski ali baltiški prostor (kože, les, vosek, jantar)2- sredozemski prostor (od Arabcev blago prevzeli Italijani)3- arabski prostor (prihajalo je v Konstitanopeli ali v Levanto, kjer so prevzeli Italijanski

trgovci)I. zajema svilno pot, ki gre po kopnem (svila, čaj, smodnik)II. dišavno pot, ki gre po morju (poper, cimet, aloa)

2. V 15.st. se spremeni način poslovanja – pojavijo se menice (vrednostne listine) in borze (v 14.st.). Prodaja se na osnovi vzorca blaga.

3.Novi poklici: posredniki, računovodje, zastopniki, poslovodje; računovodske knjige in bilanca)4.V 17.st. ko se absolutizem pojavi v Franciji se uvede merkantilizem (poudarek na razvoju trgovine).

Industrija

1. V Angliji se je sredi 18.st. začel tehniški razvoj s strojem. Do prvih sprememb je prišlo pri tekstilni proizvodnji (Samuel Grag). Potreba po tekstilu je naraščala. Angleški trgovci iz plantaž uvažajo neobdelan bombaž v Anglijo, ki je nadomestil volno. Obdelan bombaž so vozili nazaj v kolonije.

2. Grag je spadal k skupini finančno močnih podjetnikov, ki je uvajal vse novosti (predenje in tkanje).Iz kolovrata preidejo na Mulo (z 8 vreteni, nato 100). Najprej ročni čolniček, nato leteči čolniček, nato na ročni pogon in nazadnje mehanski. Naredili so stroj, ki ga je poganjala voda. 1765 Watt izumi parni stroj.

3. Ročno delo je zamenjalo strojno delo ter delo doma delo v tovarni. Da proizvodnja ne bi bila omejena na letne čase je Grag iskal rešitve → našel jo je v parnem stroju. Parni stroj je spremenil vodno paro v mehansko energijo. Kmalu so ga začeli uporabljati za pogon različni stroji. Ljudje so postali neodvisni od vode, vetra ali mišic → ustvarjajo tovarne.

4. Revolucija v prometu je prišla z železnico. Izdelali so lokomotivo( Stephenson), ki je bila hitrejša od konja (47 km/h). Fulton izdela parnik.

5. Vsi niso dobili zaposlitve. Najbolj razvito industrijsko mesto je bilo Manchester – 40 letih se je število prebivalcev početverilo. Delavci so bili prisiljeni sprejemati vse pogoje, morali so se podrediti zahtevam tehnike. Delodajalci so višali delovni čas in zmanjševali plače. Pred začetkom industrializacije so si ljudje sami določali dnevni ritem, kasneje so bili odvisni od delodajalca, delodajalec je imel pravila (vsaka minuta zamude → znižanje plače).

6. V tovarnah je bilo veliko hrupa, visoka temperatura, visoka vlažnost. Niso imeli zaščitne opreme (prihajalo je do poškodb). Več kot ½ zaposlenih so bili otroci (delali so od 6.00 do 20.30). Najtežja dela opravljajo ženske (moški so mehaniki).

7. Razlika med sindikati in delavsko politično stranko. Politična stranka si prizadeva v parlamentu za izboljšavo delavskih pogojev. Sindikat je nepolitična organizacija, ki skrbi za boljše delovne pogoje.

8. Zakaj je bila industrijska revolucija v Angliji?1- politični sistem (parlamentarno demokratičen)2- velika nahajališča premoga (pogon strojev)3- otoška država z veliko kolonijami4- ugodna prometna lega5- jeklarska industrija

Humanizem in renesansa

1. Humanizem daje poudarek na človeku, naravi in vesolju. Humanizem in renesansa se začneta razvijati na Apeninskem polotoku. Predstavniki so Boccaccio (Dekameron), Petrarca (Soneti o Lauri), Cervantes (Don Kihot), Shakespeare. Pišejo v domačih jezikih, ter postavljajo temelje knjižnega jezika.

2. Iz književnosti se humanizem širi tudi v znanost:

54

a) medicino (Vesalius, Paracelsus-poskušal zdraviti s živim srebrom)b) narisani novi zemljevidi sveta (Mercatorjev z valjasto projekcijo), Behaimov globus)c) nove politične in socialne teorije (T. Moore – Utopija; prvi del govori o Henriku VIII., v drugem

delu pa vizija, kako naj bi država obstajala).d) Machiavelli je napisal Il Principe – združitev Italije »cilj upravičuje vsa sredstva«e) Erazem Rotterdamski je napisal Hvalnico norosti (norčeval se je iz plemičev.f) Kopernik – heliocentrični sistem, Bruno je bil njegov privrženec

3. Renesansa je preporod antične umetnosti – posnemali so antične slikarje in kiparjea) najpomembnejši so

1- Leonardo da Vinci (Mona Lisa, Zadnja večerja)2- Michaelangelo ( kip Davida, poslikava Sikstinske kapele)3- Boticelli (rojstvo Venere)4- Brunaleski5- Donatello6- Rafaelo7- Dürer

Širjenje pismenosti in izobrazbe

1. Menihi so v skriptorijih prepisovali antična dela. Utemelitelj srednjeveške filozofije sholastika je bil Tomaž Akvinski. Utemeljil jo je v 13.st. Rekel je, da je filozofija dekla teologije (Cerkev temelji na verskih resnicah-dogma – teorija ne sme oporekati).

2. Širjenje pismenostia) v Evropi v 13.st. z uporabo papirja – iz duhovnikov in plemstva na meščaneb) izum tiska z gibljivimi črkami – Johannes Gutenberg 1456 → tiskarne v okoli 200 evropskih

mestih (mi smo jo dobili čez 100 let)c) imajo liste z novicami-predhodniki časopisad) prodaja knjig – najbolj znan frankfurtski knjižni sejem (16.st.)

3. Izobraževanjea) samostanske, župnijske šole za otroke višjih slojev (branje, računanje, pisanje)b) mestne in zasebne šile – tudi učitelji laiki (vsi niso župniki)c) univerze za duhovnike in menihe – 7 svobodnih umetnosti na nižji stopnji, na višji medicino,

teologijo, cerkveno pravod) novi programi v 17.st. – bio, fiz, mat (vpliv humanistov, reformatorjev)

4. Ena izmed prvih univerz v Parizu, je poimenovana po Robertu de Sorbonu5. Stopnja pismenosti

a) 1/5 francozovb) ¼ Angležev ob koncu 16.st.

Reformacija

1. Reformacija je1- versko (RKC)2- družbeno (vsi družbeni sloji)3- in politično gibanje (cesar RNC, ang. kralji)

2. Vzroki za reformacijo1. bogatenje in nemoralno življenje duhovščine v RKC2. želja papežev po popolni posvetni oblasti

3. Predhodnika reformacije1. John Wyclif – bil je profesor na Oxfordski univerzi. Njegovo prepričanje je, da je Biblija edini

vir vere, da jo naj verniki berejo sami (v domačem jeziku) ter da lahko le s trdno vero dosežeš

55

zveličanje – O civilni vladavini. V knjigi je nakazal, da naj država upravlja cerkveno imetje. Wyclifovi pristaši do bili lollardi.

2. Jan Hus – O cerkvi: Cerkev naj se odpove premoženju in posvetni oblasti, podvomi v papeža – HUSITI.

4. Razmere v RKC v času renesanse1- urejanje palač, cerkva, Bazilika sv. Petra (za gradnjo je razpisan odpustek)2- papež A. Borgia (bil poročen, nezakonski otroci)

Nepotizem – podeljevanje cerkvenih služb prijateljem in sorodnikom.3- prodajanje cerkvenih služb – SIMONIJA4- prodaja (trgovanje) odpustkov5- ogled relikvij proti plačilu

5. Smeri reformacije: luteranstvo, vladarska ali anglikanska, kmečka, meščanska

Martin Luther – Luteranstvo

1. 31.10.1517 – objavi 95 tez kot izhodišče za razpravo1- v prvem delu govori o papeževi moči (da nima nobene moči, da bi lahko odpuščal grehe,

samo s trdno vero so odpuščeni grehi)2. sproži množično gibanje za reformo RKC3. papež zahteva preklic tez → izobčenje Luthra 15204. razmere poskuša urediti cesar Karel V. (spor z Francijo, Turki 1529) → 1521 državni zbor v

Wormsu (zberejo se vsi knezi) – prepoved luteranstva in njegovo širjenje po RNC (sekularizacija – zaplemba cerkvenega premoženja)

5. 1529 državni zbor v Speyerju – ponovna prepoved luteranstva – protestanti (protest deželnih knezov proti cesarjevi odločitvi)

6. 1530 sprejmejo augsburško veroizpoved1- odpravijo menihe, posvečanje duhovnikov2- pridigarji namesto duhovnikov (samo berejo iz Svetega pisma in niso vez med bogom in

človekom)3- odpravijo celibat (samski stan duhovnikov)4- obdržijo samo krst (postane član Cerkve) in obhajilo (potrditev člana)5- cerkve vodijo deželni knezi

7. 1555 verski mir v Augsburgu (do 1618)1- obe veri sta enakopravni 2- »Cuius regio-eius religio« (Čigar zemlja, tega vera) - deželni knezi izbirajo veroizpoved3- sekularizirane posesti lahko obdržijo deželni knezi

8. Širjenje Luteranstva: Nemčija (severna in srednja), Skandinavija, del Avstrijskega cesarstva (Ogrska, Prekmurje) – zemljevid str. 111

Ostale smeri reformacije

1. Vladarska smer-anglikanska (Henrik VIII., Katarina Aragonska, Anne Boleyn)a) Vzroki za reformacijo v Angliji

1- želja Henrika VIII. po ločitvi od Katarine Aragonske2- zavladati absolutistično (cerkev v ANG)

b) ločitev → papež Henrika izloči iz RKCc) SUPREMACIJA 1534 – Henrik postane vrhovni poglavar anglikanske cerkved) prvine katoliške in protestantske vere (hiearhija)e) preganjanje katolikov – Elizabetaf) širjenje anglikanstva v S Ameriko

2. Meščanska smer – Kalvinizema) Verska občina, ki jo vodi prezbiterij – prezbiterijanska

56

b) nadzoruje življenje vernikovc) redno v cerkev, skromno in moralno življenjed) odpravijo verske praznikee) pesem, molitev, pridigaf) iz Švice se širi v Anglijo (Puritanci), Škotsko (Prezbiterijanci), Francijo (Hugenoti)

3. Kmečke smeri – verske sektea) Anabaptizem / Prekrščevalništvo

1- trdijo, da se mora človek sam (ko se zaveda bistva) krstiti2- ponovno se krstijo

b) Štiftarstvo1- postavljanje verskih znamenj2- gradijo kapelice, križe, kjer se prikazujejo svetniki

c) skakači1- če bodo med verskimi procesijami skakali, jim bodo odpuščeni vsi grehi

d) bičarji1- če se bodo med verskimi procesijami bičali, jim bodo odpuščeni vsi grehi

Protireformacija

1. Protireformacija je reakcija katoliške cerkve na pridobitve reformacije. RKC jo je izvajala na dveh področjih.

2. Prvo področje je boj proti krivovercem z inkvizicijo (cerkveno sodišče – Rimska in Španska sta najmočnejši). Inkvizicijo so izvajali menihi – Dominikanci in Jezuiti. Jezuite je ustanovil Ignacij, kot menihe jih je priznal papež, za njih je značilna verska gorečnost, slepa pokornost papežu, dobra izobrazba, bili so misijonarji, lastniki manufaktur, bank, spovedniki vladarjev.

3. V drugem nivoju se je RKC reformirala, odpravila najhujše napake. To so naredili na zasedanju tridentinskega koncila. Sklepi koncila: odpravijo simonijo, nepotizem, cerkveni dostojanstveniki morajo biti izobraženi, zavladajo reformni papeži (papež Gregor da reformirati koledar), odpravijo prodajo odpustkov, sestavijo seznam prepovedanih knjig, ki jih sežigajo in sestavijo seznam dovoljenih knjig, ki se uporabljajo pri maši (Brevir/molitvenik in Rimski misal)

4. Verske vojne : Francija, RNCa) Francija

1- začetek vojne 15622- vrh 1572 (na šentjernejsko noč pobili več tisoč Hugenotov)3- konec vojne 1598

b) v RNC se je začela z praško defenestracijo leta 1618, trajala do 16481- Henrik IV. – nantski edikt določa svobodo veroizpovedi – Hugenoti so dovoljeni2- oblikuje se liga (katoliki-kasneje jih podpre Francija) in unija (protestanti-podprejo Danska

in Švedska)5. Ignacij Loyola ustvaril red Jezuitov – Jezusovih podanikov. Meni, da ti menihi niso dovolj versko

goreči in vdani papežu. Papež jih kasneje prizna kot menihe. Za njih je značilna verska gorečnost, verska izobraženost, so bogati, pod seboj imajo šolo, poudarjajo ljubezen do krščanskega boga. Slepo so bili vdani papežu, bili so spovedniki vladarjev.

6. Vestfalski mir 1648 – podpis miru, nove meje (Švedska, Nizozemska in Švica priznani), potrdijo augsburški verski mir in nantski edikt.

Razsvetljenstvo ali racionalizem

1. Pojem razsvetljenstvoa) filozofsko, kulturno in duhovno gibanje 17. in 18.st.b) razum – ratioc) znanstvena kritika, izkustvo – znanost se razvija

57

d) necerkveni način mišljenja – odcepi se jih več, kot pri renesansi2. Napredek znanosti

a) naravoslovje – nove raziskovalne metode: eksperimentiranje, induktivno sklepanje – »kar veš,naj ti bo osnova za sklepanje, da prideš do novih ugotovitev«1- Newton – zakoni2- Celsius, Fahrenheit – toplota in temperatura, izdelata termometer3- Galvani, Volta – galvanski člen (baterija), voltmeter4- Linne – sistem rastlinskega in živalskega debla

b) družboslovje1- proučevanje in pisanje zgodovinskih del, potopisov, komedij – Moliere2- izkopavanje Pompejev3- akademija v Parizu

3. Predstavniki razsvetljenstvaa) Predstavniki

1- Nizozemska – Spinoza2- Velika Britanija – Locke, Hobbes, Hume, Smith3- Francija – Descartes, Montesquieu

b) Izdajali so enciklopedije (zbrano vse dotedanje znanje) umetnosti, znanosti, obrti1- Voltaire2- Rousseau

4. Novi pogledi, nazori1- o vladarju2- o suverenosti3- o državi – Rousseau-Družbena pogodba (o vladarju, državi, suverenosti – ljudstvo ima

najvišjo oblast) Ljudstvo ima pravico odstaviti vladarja, če ne vlada, kot hoče ljudstvo4- o oblasti – Montesquieu-Duh zakona (oblast deljena na zakonodajno, izvršilno in sodno)5- o pravu – v 18.st. ideja naravno pravo, kjer so napisane temeljne človekove pravice

Rousseau in Locke (tabula rasa-nepopisan list)6- o veri in cerkvi Voltaire – cerkev naj obstaja, kot verska institucija, ne pa kot državna

fevdalna institucija; verska strpnost5. Širjenje razsvetljenskih idej

a) po meščanskih in plemiških salonihb) dopisovanje z vladarji (Katarina Velika, Friderik Pruski, Kristina Švedska)

6. Kultura 18.st. – rokoko in klasicizema) Glasba

1- instrumentalna glasba – Violina (Stradivari) in operaI. Mozart – Mala nočna glasbaII. Bach – Tokata in fuga v D-moluIII. Beethoven – Oda radostiIV. Vivaldi – Štirje letni časi

Velika geografska odkritja

1. Antično znanje - 4.st.pr.n.št. – Grki so verjeli, da je Zemlja okrogla:1- Aristarh – Zemlja se giblje okoli Sonca in ne obratno2- Eratosten – natančen izračun obsega Zemlje3- Ptolomej 2.st.n.št. – Geografija → geocentrični sistem – 1407 latinski prevod

2. Na V v zgodnjem srednjem veku potujejo le judovski, sirski trgovci, Arabci, ne pa Evropejcia) perzijski geograf Ibn Kondadbeh – 9.st. »Knjiga poti in kraljestev« → opis azijskih kopenskih

potib) Rogerjeva knjiga – 12.st. (visoki srednji vek) Zemljevid Sredozemljac) Kitajci – Madagaskar, V obale Afrike – džunka (ladja)

58

d) do 13.st. je Evropejcem znan svet le zahodno od reke Ind3. Vikingi

a) Evropejci so Vikinge poznali kot roparje, trgovce, koloniste, niso jih pa kot raziskovalceb) Erik Rdeči in njegov sin Olaf prideta do Islandije, Grenlandije in Vinlandije (V Obala Amerike)

4. Marko Poloa) Evropejci začnejo potovati na V v 13.st. → po križarskih vojnah se obnovijo poti in mongolska

država jim zagotavlja varnostb) Tržaški zaliv → svilna trgovska pot → vračal se pa nazaj po dišavni trgovski poti

5. Vse ponovno zamrea) 14.st. – v Evropi kuga, naravne nesreče, lakota, stoletna vojna; razpad mongolske države → ni

potovanj na Vb) 15.st. – Evropejci ponovno odkrivajo

6. Vzroki za geografska odkritjaa) politični – nastanek turške državeb) gospodarski – ovirano trgovanje na V, zaradi posredniške trgovine Turkov (narastejo cene

orientalnemu blagu)1- pomanjkanje žlahtnih kovin v Evropi2- prazne državne blagajne3- želja po novih trgih, surovinah, poceni delovni sili→Ferdinand+Izabela

c) verski – španski kraljevi par želel pokristjaniti muslimane iz V in Z7. Pogoji za geografska odkritja

a) napredek geografskega znanja – novi zemljevidi:1- portolanske karte – prikazovale so obalne dele Sredozemlja2- Ptolomejev zemljevid – iz Rimskega imperija, do 15.st. je prevladoval (Afrika in

Azija sta sklenjeni)3- Toscanellijeva karta sveta – nastal na osnovi Ptolomejevega zemljevida, je pa čisto

drugačen od njega, Indijo in Kitajsko je prikazoval na drugi strani Atlantikab) napredek v navigaciji

1- kompas – določa smeri neba2- astrolab – določa položaj ladje glede na položaj zvezd3- sekstant – določa višino nebesnih teles4- astronomske tabele Al Hwarizmija iz 12.st.5- peščene ure6- nov tip ladje(karavele – od prejšnjih ladij se razlikujejo po tem, da imajo dosti večjo

tonažo (so bolj stabilne, več hrane in posadke)karake imajo pa še večjo tonažo kot karavele, imajo več jader

c) ostali pogoji1- strelno orožje – ladje opremljene s topovi (varnost pomorščakov)2- avanturizem – želja po spoznavanju novega neznanega3- pomorska tradicija v obmorskih državah – Španija, Portugalska, Beneška republike

8. Portugalska odkritja – bili so prvi, ki so začeli raziskovati, pot v Indijo so iskali okoli Afrikea) najprej je odprave organiziral Henrik Pomorščak – mlade pomorščake poslal raziskovati,

njegove odprave pridejo do Gvinejskega zaliva1- Kanarski otoki2- Azori3- Madeira

b) Bartolomeo Diaz pride do skrajnega juga Afrike (Rt dobrega upanja)c) Vasco da Gama pride v Indijo okoli Afrike, pristane v Kalikutu (Z obala Indije), odkrita je

pomorska pot v Indijo okoli Afrike – 1498d) Cabral leta 1500 odkrije Brazilijo → zemljevid Brazilije (1519), ki so ga uporabljali Portugalci

9. Španska odkritja odkrivajo pot v Indijo direktno čez Atlantski ocean v Z.

59

a) V njihovem imenu Krištof Kolumb. Potoval je štirikrat, vse odprave so bile usmerjene v področje srednje Amerike, prebivalce poimenuje Indijance, področje pa Zahodna Indija

b) Amerigo Vespuci je odkril, da je Kolumb odkril novo celino, ko je raziskoval področje Amazonke in celina se po njem imenuje Amerika oz. Novi svet.

c) Španci in Portugalci sklenejo pogodbo v Tordessilasu s pomočjo papeža 1494 razmejijo posesti po 46. poldnevniku. Vse, kar je vzhodno lahko raziskujejo Portugalci, vse, kar je zahodno pa Španci

d) Konkvistadorji – osvajalci, vojaki, ki so obogateli v času rekonkviste. Ker je rekonkviste konec, ne morejo več dobiti bogastva v Španiji, zato ga iščejo v Zahodni Indiji.1- Cortes je osvojil državo Aztekov. Quetzalcoatel – bog modrosti naj bi jih v 10.st. zapustil,

in so čakali na novega, boljšega boga. Montezuma je mislil, da je ta bog Cortes.2- Pizzaro osvojil državo Inkov 1531 (območje Peruja) – poznali so namakalno poljedelstvo,

gnojenje, niso pa imeli pluga, arhitektura je na visokem razvoju. Pizarro je ujel inkovskega vladarja Atahualpo in ga zaprl v sobo, izdal je ukaz, da ga bo izpustil, če sobo napolnijo z zlatom.

3- Alvarado uničil Maje v Gvatemali, Francisco de Montejo na Jukatanu.e) Balboa 1513 prišel do Tihega oceana čez Panamsko medmorje.

Prvi, ki je obplul svet je bil Magellan (1519-1522) – po njemu dobi ime Magellanov preliv na J Amerike, poimenuje Pacifik (Tihi ocean), ubili so ga na Filipinih, plovba njegovih ladij dokaže, da je svet okrogel.10. Francoska raziskovanja

a) Cartier odkrije porečje reče Sv. Lovrenca, območje Velikih jezer in do Mississipija, tam ustanovi kolonijo, poimenovano po svojem vladarju Louisiana

11. Angleška raziskovanja so bila tudi usmerjena proti SZa) Hudson – Hudsonova reka, Hudsonov zalivb) Cabot za Britanijo zavzema ameriško ozemlje – Nova Fundlandija

1- S od Hudsonove reke so francoske kolonije, J pa angleške kolonijec) Francis Drake pomaga ustanoviti Virginijo 1606d) v 18.st. James Cook odkrije Avstralijo, Novo Zelandijo

12. Ruska raziskovanja so po kopnem, Dežnjev je prišel do Aljaske13. Nizozemska raziskovanja so se začela v 17.st. in so prevzeli portugalske kolonije (Portugalska je

oslabljena, Nizozemska močna), prevzamejo Novi Amsterdam, (ki potem postal angleški), na severu J Amerike imajo še Surinam

Posledice geografskih odkritij (U/126-130)

Za Evropo Za Novi svet / zahodno IndijoDotok žlahtnih kovin v Evropi povzroči inflacijo, spremenijo se dajatve (iz denarnih v naturalne), ponovno se pojavi tlaka, kmečki upori, uveljavijo se borze, konec sejmov, center Evropske trgovinese prestavi iz Sredozemlja na Atlantik, začne se uveljavljati Kopernikov heliocentrični sistem

španski jezik, kultura, pokristjanjevanje (nastanejo misijonarske kolonije, širi se krščanstvo)v Afriki trgovina s sužnji, v Ameriki prebivalce zasužnijo

Bogastvo od trgovine s sužnji Mešanje ras (mulati, mestici, zambi)Ameriške kolonije postanejo del monarhije Španske in portugalske kolonije vodijo podkraljiRazvija se pomorska trgovina Kuga, črne koze, ošpiceKrompir, koruza, fižol, paradižnik, buče… Sladkorni trs, sadje, pšenica, ječmen, riž, kava (iz

Afrike v Evropo, nato v Ameriko), čaj, banane

60

VZPON MEŠČANSTVA IN UVELJAVITEV PARLAMENTARIZMAPonovi Razsvetljenstvo in Reforme Marije Terezije ter Jožefa II.

Ameriška osvobodilna vojna

1. Evropske kolonije v severni Ameriki sredi 18.st.a. Španci – Zahodb. Francozi – Kanada, Louisianac. Angleži – 13 kolonij ob Atlantski obali in posest okoli Hudsonovega zaliva

1- prva kolonija Virginia- Jamestowen- leta 16062- britanska posest se razširi po 7 letni vojni v Evropi na francosko in špansko posest

2. Razmere v angleških kolonijah (Novi Angliji) → vzroki za revolucijoa. gospodarske razmere v kolonijah: visoki davki- davki na papir, steklo, čaj. usnje; visoke

carine, ni svobodne trgovineb. politične razmere (kolonisti nimajo predstavnikov v britanskem parlamentu)c. v 7 letni vojni so Angleži dobili iz kolonij dobili veliko sredstev, a jim vseeno niso dali

nič3. Potek revolucije

a. Bostonska čajanka 17731- poskušali so prisiliti koloniste, da bi kupili visoko obdavčen čaj

b. kolonisti so se sestali na celinskih kongresih1- na 3. kongresu sta v Filadelfiji B. Franklin & T. Jefferson izdala Deklaracijo o

neodvisnosti 2- 4.7.17763- prvi zapis razsvetljenskih zamisli4- vojaške operacije med kolonisti in britansko vojsko 1775-1781 – zmaga pri

Saratogi5- koloniste podprejo Francija, Španija in Nizozemska (saj so izgubile kolonije v 7-

letni vojni)6- voditelj kolonialne vojske je bil George Washington, ki je postal prvi predsednik

ZDA4. Nastanek ZDA in ureditev

1- sklenitev miru 1783 v Versaillesu – nastanek republike (ZDA)2- konfederacija 1783-1787 (ohlapna zveza držav)3- federacija po 1787, ko sprejmejo novo ustavo (zvezna država – zvezni organi

močnejši od posameznih držav4- predsednik – izvršna oblast( 4 letni mandat)5- kongres – zakonodajna oblast

1) senat – 2 senatorja iz vsake ameriške države = 100 senatorjev2) predstavniški dom – 435 članov, število iz neke države je odvisno od števila

volivcev iz vsake države6- vrhovno sodišče (9 glavnih sodnikov) – sodna oblast7- ustava – pišejo dopolnila ali amandmaje, ne spreminjajo pa ustave8- 1791 Bill of Rights

1) Dopolnila/amandmaji k ustavi

61

2) Zagotovljene temeljne človekove in državljanske pravice, vendar ne za Indijance in črne sužnje → državljanska vojna 1861-1865 (Sececijska vojna – J države se želijo ločiti od S)

5. Posledice ameriške revolucijea. za Veliko Britanijo

1- Izgubi kolonije v S Ameriki → milejša kolonialna politika, Irski da svobodo, naseljuje Avstralijo → kaznjenska kolonija, nato dominion

b. za Evropo1- kritika absolutizma2- navdušenje nad revolucijo3- poglobi se finančna kriza v Franciji, ker so pomagali ZDA

6. Mount Rushmore – prvi štirje ameriški predsedniki7. Kip Svobode je poln simbolike

1- Bakla, znamenje svobode, dviga, da jo lahko vidi ves svet, predstavlja luč, ki razsvetljuje svet

2- Toga pomeni simbol demokracije, pod njenimi nogami so zlomljene verige suženjstva

3- Krona, narejena iz sedmih konic se razteza do sedmih morij

Francoska meščanska revolucija

1. Vzroki za revolucijoa. Politični – absolutizem Ludvika XIV. od začetka 17.st.- ponovi!

1- Ludvik XV. – »Za menoj lahko pride kar hoče, lahko tudi vesoljni potop.«2- Ludvik XVI. – večino časa bil v kabinetu, poskušal skrbeti za državo & Maria

Antoinetta b. družbeni – ancien regime (stari režim – fevdalizem že od nastanka Frankovske države)

1- 1.stan duhovščina – 0,5%2- 2.stan plemstvo – 1,5%3- 3.stan – 98%

1) buržoazija (meščani, ki so lastniki kapitala)2) izobraženci (uradniki, zdravniki, odvetniki)3) mali meščani (obrtniki, trgovci)4) kmetje (70% davka da državi)

c. gospodarski1- prazna državna blagajna – financiranje ameriške revolucije, 7-letna vojna2- slabe letine, rastlinske bolezni3- obdavčen le 3.stan

2. Poskusi reševanja finančne krize –ministra Turgot & Necker (predlagata obdavčitev 1. in 2.stanu), Kalon pa predlaga, da se obdavči po dohodku. Kralj je proti reformi, podpre 1 in 2.stan, ki sta tudi proti tem reformam.

Revolucija 1789-1791

1. Ludvik XVI. skliče maja 1789 v Versaillesu zasedanje stanov, ki se zaradi absolutizma niso sestali od 1614. Hotel je, da bi naložili nove davke tretjemu stanu in napolnili državno

62

blagajno. Vsak stan je imel določeno število poslancev – prvi stan 300, drugi stan 300, tretjemu stanu pa prizna podvojeno število poslancev (600).

Odločil je, da se bo glasovalo po stanovih, čemur se je 3. stan uprl in zahteval glasovanje po številu poslancev.2. Tretji stan se je (sam) razglasil za narodno skupščino in to utemeljil s tem, da predstavljajo

večino francoskega prebivalstva in z Rousseujevo idejo o svobodi, enakosti in bratstvu vseh. Skupščina si je zadala cilj sprejeti ustavo in s tem končati absolutizem. Narodna skupščina se nato preimenuje v ustavodajno skupščino. Kralj je odgovoril z vojsko in obkolil dvorano v kateri so bili zaprti poslanci. Sledil je spontan upor meščanov Pariza, ki so 14.7.1789 napadli državno ječo Bastilijo. S padcem Bastilije simbolno pade absolutizem- začetek revolucije.

3. Revolucija se je iz Pariza širila po ostalih mestih in na podeželje. Kmetje želijo konec fevdalizma. Skupščina v začetku avgusta 1789 odpravi fevdalizem z odškodnino (kmet postane lastnik kmetije, če jo plača zemljiškemu gospodu).

4. 26. avgusta 1789 je skupščina sprejela Deklaracijo o pravicah človeka in državljana.1- temelj francoski ustavi 17912- vpliv razsvetljenstva – svoboda, enakost, bratstvo3- 17 členov4- človekove naravne pravice – temeljne družbene vrednote5- delitev oblasti, suverenost ljudstva6- Namen: državljane opozarjati na pravice in dolžnosti, politike pa na spoštovanje

dolžnosti5. Pohod žensk na Versailles jeseni 1789

1- pohod izvedejo, ker želijo dobiti žito oz. hrano, ki je bilo zaprto v skladiščih( državne zaloge)

2- legenda o reakciji kraljice »Pa naj jedo pecivo/potico!.«3- kralja pripeljejo iz Versaillesa v Pariz in je »ujetnik ljudstva«

6. V skupščini so se začeli poslanci povezovati v klube1- monarhisti – želeli so, da bi kralj še naprej vladal, oblast naj mu omejuje ustava2- aristokrati (plemstvo) – ureditev, kot je bila do sedaj, aristokratom več vloge3- žirondisti – ustava naj omejuje kraljevo oblast (srednje in visoko meščanstvo); ime

dobili po pokrajini Gerondi4- montanjarji (so ime dobili, ker so zasedali zgornje sedeže v parlamentu) – nižje

meščanstvo, zahtevajo ohranitev republikeznotraj montanjarjev se oblikujejo jakobinci, ki so dobili ime po samostanu Sv. Jakoba, kjer sose v Parizu sestajali. Njihov voditelj Robesspierre.7. Skupščina je začela odpravljati ostanke fevdalizma, kar je trajalo 2 leti. Tako je

1- nacionalizirala cerkveno premoženje2- izvedla finančno reformo, saj je dala tiskati poseben revolucionarni denar asignate

(bankovci brez vrednosti, kar sproži inflacijo).3- podržavljanje šol4- odpravila je dedno plemstvo in uradno odvzeli vse plemiške naslove, vsi so postali

državljani1) zaradi tega se je plemstvo začelo upirati2) zaradi zaplembe premoženja se začnejo upirati bogati državljani

63

8. Kralj je v tem času igral dvojno vlogo – na eni strani je priznaval skupščino in njene sklepehkrati pa se je pripravljal na pobeg iz Francije → kralju pobeg ni uspel. Kralja so zaščitile sosednje države – pruski, avstrijski in saški vladar so mu zaščito obljubili z Deklaracijo v Pilnitzu leta 1791.

9. Septembra 1791 je skupščina sprejela ustavo( šele po 2ih letih, saj so tako dolgo pripravljali nove zakone). S tem FR postane ustavna monarhija, oblast pa se deli med kralja (pravica veta) in skupščino (zakonodajna oblast), vendar so poslanci v skupščino voljeni z omejeno volilno pravico - cenzus (če si dovolj bogat imaš volilno pravico).

Francoska revolucija ni udejanila političnih pravic žensk. Ustava iz 1791 je ločevala med aktivnimi državljani, ki imajo politične pravice(aktivna in pasivna volilna pravica) ter pasivnimi državljani, ki jim pripadajo le naravne pravice do svobode, lastnine, varnosti in upora. Med pasivne državljane so poleg otrok, tujcev, služničadi in tistih, ki ne plačujejo davkov, sodile ženske. V klubu Prijateljice resnice so ženske 1791 zahtevale, naj človekove in državljanske pravice veljajo tudi zanje. Med aktivnejšimi članicami je bila Olympe de Gouges- napiše Deklaracijo o pravicah ženske in državljanke.V tej fazi je FR prešla iz absolutistične monarhije v ustavno monarhijo.

Radikalizacija 1792

1. V skupščini so imeli še vedno večino žirondisti, ki so hoteli napovedati vojno Avstriji in Prusiji (s to vojno napovedjo se je strinjal kralj, saj je bil prepričan, da bodo FR izgubili vojno in da ga bodo te države rešile pred lastnim ljudstvom). Francoska vojska je doživljalasame neuspehe, izdan je bil tudi vojaški načrt in zaradi tega se je okrepil francoski nacionalizem – fantje so množično odhajali v vojsko. Marseillski fantje napišejo pesem »Marsejeza«, ki postane državna himna.

2. Skupščina je odstavila kralja, razglasila je splošno moško volilno pravico in tako sestavila narodni konvent (organ oblasti, ki vodi državo-vlada+parlament).

3. Francoska vojska je dosegla svojo prvo zmago septembra 1792 v bitki pri Valmy-ju in istega dne razglasila republiko.

4. Januarja 1793 leta so usmrtili kralja Ludvika XVI., kasneje pa celo njegovo družino.5. Francoska vojska je začela z osvajanji, saj je osvojila dele Belgije in s tem so se

revolucionarne ideje širile po Evropi (nastajajo tajni jakobinski klubi).6. Po usmrtitvi kralja so Franciji napovedale vojno skoraj vse Evropske države. S tem je konec

faze radikalizacije.

Jakobinska republika

1. Žirondisti niso obvladali situacije, saj je prihajalo do nemirov znotraj Francije, ko so se žirondistom upirali kmetje v pokrajini Vandeja. Francija pa je bila v prvi koalicijski vojni z Avstrijo in Prusijo. Republika je bila na robu propada, zato so poleti 1793 prevzeli oblast z državnim udarom ali pučem jakobinci. Začne se 14-mesečno obdobje jakobinske diktature. Zakonodajno oblast dobi Odbor za splošno blaginjo, ki ga vodi Danton. Izvršno oblast pa dobi Robespierre.

2. Ukrepi, ki so jih sprejeli jakobinci1- ukrep suma (65.000 ljudi so giljotinirali)

64

2- napišejo novo ustavo1) z njo uvedli splošno moško volilno pravico2) ustava ni nikoli začela veljati

3- vojaški 1) splošna oborožitev ljudstva2) v vojski se napreduje po sposobnostih – Napoleon po bitki leta 1792

4- socialni 1) določijo minimalne plače2) maksimalne cene za osnovne življenjske potrebščine-Dioklecijan3) kmetom začnejo deliti zemljo

5- reforma koledarja – šteli so leta od 20. septembra 1792 (razglasitev republike)6- uvedejo kult razuma – dekristjanizacija (uničevanje verskih simbolov)

3. Med jakobinci pride do spora, saj se je del zavzemal za spravo z žirondisti, drugi del jakobincev je hotel nadaljevati z diktaturo. V tem času je organizirana tudi zarota proti Robespierru, ki ga obglavijo.

Napoleon si podredi Evropo

Termidor- Direktorij1. V konventu ali skupščini zopet dobijo večino žirondisti, ki so odpravili večino jakobinskih

reform, uvedli pa so gospodarski liberalizem - svoboden razvoj gospodarstva2. konvent je sprejel novo ustavo (3.) 1795 in Francija postane ustavna parlamentarna

republika1- izvršilno oblast dobi direktorij, ki je sestavljen iz petih žirondistov2- zakonodajno oblast dobi svet starih in svet 500-tih – skupščina (odpravijo splošno

moško volilno pravico, s cenzusom omejijo volilno pravico – le 200.000 aktivnih državljanov)

3. nadaljevanje gospodarske in finančne krize → upori rojalistov (želijo kralja na oblast) in revežev

1- »zarota enakih« pod vodstvom Babaufa – hoteli so vzpostaviti agrarni komunizem,vsi bi se ukvarjali s kmetijstvom, razlikovali bi se le po spolu

4. zato direktorij vlada s pomočjo vojske, ki začne vse bolj posegati v politiko- Napoleon.

Napoleonov vzpon1. Prva koalicijska vojna 1792-1797

a. Končala se je s porazom avstrijske vojske v severni Italiji. Sklenjen je bil mir, ki je pomenil konec Beneške republike. Njeno ozemlje je dobila Avstrija, v zameno pa je Franciji prepustila posesti na levem bregu Rena in Belgijo.

b. Francija je v večjem delu Italije in v Švici ustanavljala številne satelitske republike – Ligurska republika, Piemontska republika, Cisalpinska republika

2. Druga koalicijska vojna 1798-1802a. Francija je bila še vedno v vojni z Veliko Britanijo, zato je Napoleon predlagal hitro

zasedbo Egipta, s čimer bi omajal angleški položaj v Sredozemlju in Indiji. Po zmagi nad mameluki pri piramidah je to uresničil, vendar mu je angleški general Horatio

65

Nelson pri Abukirju uničil ladjevje. V drugi protifrancoski koaliciji so se Angliji pridružile Avstrija, Prusija in Rusija.

b. Francija je bila ogrožena, Napoleon se je vrnil domov in izvedel državni udar, kar je pomenilo konec direktorija ter začetek konzulata.

3. Napoleonov vzpon in vladanje Vzpostavil je novo, drugo republiko. Vodil jo je tričlanski konzulat, na čelo katerega je-kot vrhovni konzul-imenoval sebe. Anglija mora 1802 podpisati vsiljeni mir, tega leta se Napoleontudi razglasi za dosmrtnega konzula.Čez dve leti se da okronati za cesarja, odpravi drugo republiko ter ustanovi francosko cesarstvo. Kot pravno podlago nove države je objavil Napoleonov zakonik – Code civil. S tem zakonikom so bile uzakonjene najpomembnejše pridobitve revolucije: enakost državljanov pred zakonom, zavarovanje zasebne lastnine, svobodo dela (odprava cehovske prisile), svobodo vesti ter ločitev cerkve od države.Napoleonova oblika vladavine se imenuje bonapartizem – prisoten nepotizem.4. Tretja koalicijska vojna 1805

a. Pomorska bitka pri Trafalgarju, Francija je poraženka. Anglija je ustanovila tretjo koalicijo in pridobila si je Avstrijo, Prusijo in Rusijo. V bitki pri Austerlitzu/Slavkovu Napoleon premaga združeno avstrijsko in rusko vojsko (bitka treh cesarjev).

5. Četrta koalicijska vojna 1806-1808 ter dogodki po njeja. V 4. koalicijski vojni Francija premaga Rusijo in Prusijo. 1806 preneha obstajati

Rimsko-nemško cesarstvo, istega leta pa Napoleon razglasi tudi celinsko zaporo/pregrado. Prepovedani so bili vsi stiki med celino in Anglijo. Nekatere države so celinsko zaporo kršile, posledice pa so bile različne. Francija je zasedla Španijo, Avstriji je odvzela del ozemlja ter ustanovila Ilirske province, proti Rusiji pa je Napoleon 1812 organiziral pohod, a je bil poražen.

b. 1813 je bil Napoleon poražen v bitki pri Leipzigu (bitka narodov), sledil je 1. pariški mir leta 1814.

c. Določbe pariškega miru:1- vrnitev Francije na meje iz 1792 – vrnitev Burbonov na prestol – nova ustava2- izgon Napoleona na Elbo

d. Napoleon se 1815 vrne v Francijo in za 100 dni prevzame oblast. Koalicijska vojska ga dokončno porazi pri Waterloo-ju. Sledil je podpis 2. pariškega miru 1815 – iste določbe kot v 1. pariškem miru, poleg tega pa mora Francija plačati še vojno odškodnino ali reparacije in vzdrževati okupacijsko vojsko. Napoleon je bil izgnan na Sveto Heleno.

Iliriske province (1806-1813)

1. Francoska vojska je bila na našem ozemlju trikrat.a. v 1. koalicijski vojni – 1798b. v 2. koalicijski vojni – 1805c. v 4. koalicijski vojni – 1809 so premagali Avstrijo pri Wagramu

2. Ustanovitev Ilirskih provinc in vzroki za ustanoviteva. 1809 z Napoleonovim dekretom- niso del francoskega cesarstva, so le pridružene (ni

volitev za francoski parlament)

66

b. vojaški vzroki – so del celinske blokadec. gospodarski vzroki

1- Avstrijcem preprečiti trgovino z Veliko Britanijo2- Lažje trgovanje Francozov s Turškim cesarstvom

3. Obseg Ilirskih provinca. glej zemljevid U/26

1- zahodna Koroška2- Kranjska3- Goriška4- Istra5- vsa hrvaška južno od Save6- do Boke Kotorske (Črna gora)

b. sedež v Ljubljani – vlada ali gubernij, generalni guverner Marmont (najdlje)4. Reforme so se začele izvajati z Organičnim dekretom 1811

a. upravne1- odprava deželnih stanov2- uvedba moderne uradniške uprave

1) province2) kantoni – sodne enote3) distrikti4) občine, ki jih vodijo župani, ki začnejo pisati matične knjige-prej so to

opravljali župnikib. sodne

1- odprava patrimonialnih sodišč (fevdalci nimajo sodne oblast) in ustanovitev državnih sodišče→ločitev uprave od sodstva (prizivno sodišče v Ljubljani; tribunal-sodišče v provinci)

2- Code Civil velja tudi pri nas→ enakost pred zakonomc. vojaške – splošna vojaška obveznost, možnost namestnika, odkupa (kot pri reformi

Marije Terezije)d. davčne – z njimi Francozi omilijo fevdalizem, niso ga pa odpravili- šele 1848!

1- enoten osebni, zemljiški, obrtni davek – »fronki«-zaničevalno za davke2- zmanjšanje podložniških dajatev zemljiškemu gospodu in cerkvene desetine za

1/5e. šolske

1- OŠ – 4 razredne v vsaki občini v domačem jeziku2- iz OŠ si lahko šel v strokovno šolo ali v nižje gimnazije3- iz nižjih gimnazij si lahko šel v višje gimnazije → pri nas se imenuje licej (bil v

Ljubljani), pouk je potekal v francoščini in latinščini4- licej kasneje v Ljubljani Francozi preoblikujejo v Akademijo s petimi fakultetami

(filozofska, medicinska, teološka, tehniška, pravna)5- problem so imeli z učbeniki (pisal Valentin Vodnik), ni izobraženih učiteljev

f. verska1- zagotovljena je verska toleranca, verouk v OŠ ostane2- župnikom odvzamejo pisanje matičnih knjig3- uvedena je civilna poroka

g. gospodarske

67

1- ukinejo cehe2- uvedejo gospodarski liberalizem3- trgovina ob meji z Avstrijo nazaduje in zato propade veliko obrti

5. Odnos prebivalcev do Francozov1- pozitiven odnos so imeli izobraženci zaradi vpeljave slovenskega jezika2- vsi ostali imajo negativen odnos

Kongresna Evropa- Dunajski kongres 1814/15

1. Na Dunaju je bil 1814 sklican kongres, ker je bilo potrebno po 25 letnem obdobju Napoleonovih vojn urediti politične razmere v Evropi. Trajal več kot pol leta – državniki so hoteli obnoviti svet, ki ga je porušila Francoska revolucija oz. vojska. Kongresa so se udeležile države zmagovalke nad Napoleonom ter Francija. Vodilna osebnost kongresa je bil Clemens von Metternich – avstrijski ministrski predsednik. Soglasje o novi ureditvi Evrope sta oteževali Prusija in Rusija, ki sta hoteli dobiti saško in poljsko ozemlje(kako sezgodovina ponavlja☹). Na hitro so se dogovorili o novih mejah spomladi 1815, ko so zvedeli, da je Napoleon pobegnil iz Elbe in prevzel oblast v Franciji.

2. Na kongresu so hoteli zagotovitia. princip restavracije – vzpostaviti družbene, politične in gospodarske razmere kot so

bile pred francosko revolucijo b. princip legitimitete – vladarji naj bi svojo oblast izvajali iz tradicije in »božje milosti«,

poskusili so na prestole postaviti prvotne vladarje in njihove legitimne naslednike ter obnoviti staro politično ureditev ( v FR, ŠP, Neapeljskem kraljestvu Burboni, papež v Cerkveni državi, Savojci v Piemontu)

c. princip ozemeljskega ravnotežja – princip, ki naj bi zagotovil trajen mir, nobena državase ne sme ozemeljsko povečati

3. Spremembe v mejaha. kopenska velesila Rusija razširi svoj politični vpliv proti zahodu – dobila je Finsko,

turško Besarabijo ter večji del (»kongresne«) Poljskeb. pomorska velesila VB dobi Helgoland, Malto, Mauritius, Cejlon (danes Šrilanka) ter Rt

dobrega upanja, Jonske otokec. nekdanje RNC so ukinili leta 1806, iz tega ozemlja so ustanovili Nemško zvezo 35

držav in 4 svobodna mesta. Vodilno vlogo v tej zvezi je imela Avstrija, Prusija pa je počasi postajala njen tekmec. Prusija je dobila dele Saške, Poljske, Porenje in Vestfalijo

d. v tem času še ne nastane Kraljevina Italija, Apeninski polotok je bil razdeljen na Lombardsko- Beneško kraljestvo (pripadalo Avstriji) ter Toskano, Parmo in Modeno (pod vplivom Avstrije); Kraljevina Piemont- Sardinija, Cerkvena država ter Kraljevina obeh Sicilij

e. Avstrija je v zameno za izgubljeno Belgijo in ozemlje ob Renu dobila Salzburg, Tirolsko, Vorarlberg, Galicijo, Ilirske province-Kraljestvo Ilirija ter na novo ustvarjeno kraljestvo Lombardija-Benečija; z avstrijskimi nasledstvenimi pravicami v Toskani, je imela tudi vpliv na Apeninskem polotoku

f. Kraljevina Nizozemska se je povečala za Belgijo in Luksemburg

68

4. Sveta aliansa je bila politična in vojaška zveza, ki je delovala na podlagi pravičnosti, ljubezni in miru in so jo 1815 podpisali vladarji Rusije (Aleksander I.), Avstrije (Franc I.) in Prusije (Friderik Viljem III.) z namenom obdržati državno ureditev, določeno na Dunajskem kongresu in preprečiti širjenje idej francoske revolucije. Kasneje so k tej zvezi pristopile preostale evropske države, razen VB in Osmanskega cesarstva.

5. Četverna zveza je bila politično pomembnejša. Novembra 1815 so jo podpisale Rusija, Avstrija, Prusija in VB. Ta zveza naj bi onemogočila ponovno francosko agresijo – velesile so s to zvezo vzpostavile sistem kongresov.

6. Dunajskemu kongresu so sledili še nekateri kongresi Svete alianse. Ti kongresi niso primerljivi z današnjo Skupščino Evrope v Strassburgu.a. Kongres v Opavi 1820 – določili so politične in vojaške ukrepe članic proti revoluciji v

vsaki državi. b. Kongres v Ljubljani 1821 – predlog o avstrijskem vojaškem posredovanju v

Neapeljskem kraljestvu in Piemontu-Sardinijic. Kongres v Veroni 1822 – dobili so podporo Francije za posredovanje v prid Burbonom

v Španiji, VB se je upirala vojaškemu reševanju evropskih problemov7. Posledice kongresa sv. alianse v Ljubljani- Ivan Tavčar Izza kongresa

a. za potrebe Svete alianse so Kapucinski trg na prostoru podrtega kapucinskega samostana razširili in preuredili – Kongresni trg

b. Bavarski dvor je dobil ime po istoimenskem hotelu, ki je tam stal in so ga poimenovali po dvoru kneževine Bavarske, kjer je bila doma avstrijska cesarica Elizabeta Bavarska; poimenovanje se je zgodilo v čast mlado poročeni soprogi cesarja Franca Jožefa I. ob njenem prihodu v mesto ?? rodila 1837???– stavbo so porušili leta 1962

c. Cesta dveh cesarjev se imenuje zaradi sodelovanja avstrijskega in ruskega carja – Francem I. ter Aleksandom I. na ljubljanskem kongresu

gostilna Pri ruskem carju je bila poimenovana po ruskem carju Aleksandru I., ki je v času kongresa prenočeval v njej.

EVROPA MED VZHODOM IN ZAHODOM

1. Oblikovanje blokov( pazi, da ne zamenjaš z blokoma v času hladne vojne!) je doseglo višek po julijski revoluciji 1830 v Franciji. Do razkola v Četverni zvezi pa je prišlo že 1820 zaradi liberalnih in nacionalnih gibanj (Španija, Portugalska, Latinska Amerika). Zveza je razpadla na 2 skupini:

– Vzhodni blok – antirevolucionarni, konservativni (AV, PR in RU absolutizem)– Zahodni blok – VB in FR(ustavna monarhija).– Male in srednje velike evropske države niso imele vpliva na delitev, ki je

določala njihov politični prostor. → soodločba malih narodov je bila kršena.

Na zahteve po družbenih spremembah sta Velika Britanija in Francija odgovorili s političnimi in socialnimi reformami, medtem ko sta Rusija in Avstrija nasprotovali reformam. V Nemški zvezi so se razmere razlikovale od države do države, Prusija pa je sledila restavracijski politiki Metternichove Avstrije.

69

2.Reforme v Veliki Britanijia) Britanske oblasti so se morale hitro odzvati na velike družbene spremembe, ki jih je prinesla industrijska revolucija: rast preb., industrializacija, urbanizacijab) razrešiti so morale konflikt med državno anglikansko cerkvijo in drugimi verskimi skupinami, ki so bile v podrejenem položajuc) na zahteve nižjih slojev po demokratizaciji volilnega sistema in socialnih reformah so najprej odgovorile z represijo(prisilni ukrepi):-l.1819 so s policijo zatrle zborovanje tkalcev, z zakoni so poostrile cenzuro(uradno pregledovanje javnosti namenjenih del) in preganjale politično sumljived) vlada je v 10ih letih začela postopno uvajati reforme:-vzpostavila je sodoben ustavni sistem, ki je služil vsesplošni modernizaciji-ukinili so staro zakonodajo o združevanju delavcev(SIX ACTS)1824 s katero so odpravili pravne ovire za ustanavljanje sindikatov-l.1829 so razglasili enakopraven položaj katolikov, ki so jim bili sedaj odprti uradi, službe in mesta v parlamentu- k demokratizaciji političnega življenja sta prispevali volilna reforma(l.1832) in reforma lokalne samouprave(l.1835)e) čartistično gibanje je zahtevalo uvedbo splošne volilne pravice in socialne reforme-meščanska liga je bila proti zaščitni carini na žito(anti-corn-leage)-l.1833 so prepovedali tovarniško delo otrok mlajših od 9 let, omejili so delo otrok med 9im in 18. letom-v 40-ih letih je torijska (konservativna) vlada izpeljala več reform:omejili delo žensk in otrok, l.1847 določilo 10 urni delavnik, l.1848 so razglasili zdravstveni zakon

3.Revolucionarna Francijaa) francoska ustava iz l.1814 je ohranila nekaj pridobitev revolucije: enakost pred zakoni, osebne svoboščine, svobodo veroizpovedi, svobodo tiska in govora in nedotakljivost lastnineb) hkrati je dala odločilno moč monarhu→-vladar je združeval vso izvršno oblast-na podlagi volilnega zakona iz l.1817 je imelo volilno pravico le 90.000 ljudi od 23 mio. prebivalcev Francije-kralj Ludvik XVIII. je kmalu po prihodu na oblast zaostril cenzuro, z zakoni za zaščito države omejil državljanske pravice ter razglasil katoliško cerkev za državno-po umoru kraljevega brata, nadvojvode Berrya l.1820 so začeli preganjati politično sumljive osebe, volilni sistem so spremenili v korist najvišje obdavčenih, ki so dobili dodaten glas-višje šolstvo je prišlo pod nadzor škofov-nasprotja med režimom in meščansko opozicijo so se hitro zaostrovalac) l.1830 je opozicija dobila večino v parlamentu. Zahtevala je razširitev volilne pravice, uveljavitev odgovornosti vlade parlamentu, omejitev cenzure in ukinitev posebnih pravic katoliške cerkve-Karel X. je 25.julija 1830 razglasil štiri ordonanse, saj je uvidel, da se s parlamentarnimi sredstvi ne da več vladati. Ukinil je svobodo tiska, razpustil poslansko zbornico, zmanjšal število poslancev in vezal volilno pravico le na davke od veleposesti- ti ukrepi so v Parizu privedli do revolucije, ki je v treh dneh premagala restavracijski režim, pometla z burbonsko dinastijo ter onemogočila obnovitev absolutizma. Zavladal je Filip Ludvik Orleanski, ki je kot prvi kralj prisegel pred parlamentom.

70

-parlament je ukinil cenzuro in katoliško cerkev kot državno cerkev, volilna reforma pa je opazno razširila volilno pravico-julijski revoluciji so zaradi nezadovoljstva nižjih družbenih slojev sledili nemiri, stavke in vstaje

4.Nemčija med reformami in otrplostjo-Prusija in Avstrija(vodilni sili v Nemški zvezi) sta odločno nasprotovali kakršnimkoli političnimreformam in zatirali vsa liberalna in nacionalna opozicijska gibanja-s karlovarskimi sklepi(l.1819) so na celotnem ozemlju Nemške zveze uvedli strogo cenzuro, univerzam odvzeli anatomijo, prepovedali študentska združenja ter oblikovali centralno preiskovalno komisijo-namenjena je bila boju zoper revolucionarna početja in demagoškim združbam (demagog=kdor si z lažnimi obljubami, trditvami želi pridobiti zaupanje ljudi in s tem političnomoč)-s tem sta Prusija in Avstrija Nemško zvezo izločili iz procesa političnih sprememb, kakršne so se že zgodile na zahodu Evrope-zvezni parlament v Frankfurtu je l.1820 potrdil t.i. dunajsko sklepno listino in določil monarhično načelo-zaradi krepitve liberalne opozicije po julijski revoluciji v Franciji je v zvezni parlament v Frankfurtu l.1832 sprejel ukrepe za ohranitev zakonitega miru in reda v Nemčiji-z ukrepi je za nemške države določil monarhično načelo in skoraj popolnoma odpravil svobodo tiska in združevanja

5.Avtokratska Rusija-je bila zaostala agrarna država, redko poseljena z več kot 90% osebno nesvobodnega kmečkega prebivalstva-tudi v političnem smislu je bila bolj oddaljena od zahodnoevropskih standardov,-ni poznala institucij, ki bi omejevale moč vladarja,-ruski car je imel popoln nadzor nad zemljiškimi gospodi in pravoslavno cerkvijo-car Aleksander I. je na začetku svoje vladavine razmišljal o uvedbi ustave in v letih 1816-19 podelil svobodo kmetom v baltskih provincah-njegov naslednik Nikolaj I. je zatrl vse poskuse sprememb in razmere v državi še poslabšal-v letih 1826-44 je v Rusiji izbruhnilo kar 364 kmečkih uporov, ki so jih oblasti s silo zatrle-po vstaji dekabristov (dekabrist=pripadnik ruskega plemiškega gibanja proti carizmu) l.1825 je Nikolaj I. zaostril cenzuro, okrepil nadzor nad učitelji in šolami ter omejil možnosti šolanja za nižje družbene sloje-l.1826 je ustanovil urad za nadzor nad ljudmi, ki se je razvil v caristično tajno policijo-l.1831 je zadušil poljsko vstajo, ukinil poljsko ustavo in Poljsko povsem vključil v cesarstvo

IDEOLOGIJE IN POLITIČNE STRANKE 19. stol.

Oblikujejo se glede odnosa do francoske revolucije.a) Konservativizem (conservare= ohraniti) je teorija, ki zagovarja vse staro, kot je

bilo pred francosko revolucijoTrije stebri njihove ideologije:

71

- Stanovski in monarhični red→ absolutizem in fevdalizem- stanovsko urejeno družbo, zavezništvo med prestolom in oltarjem; zato zahtevajo vzpostavitev krščanske države, religija mora imeti javni pomen.

- Kategorija REDA→družba je pomembnejša od posameznika, prevelika svoboda vodi v kaos( jakobinska diktatura).

- Kategorija AVTORITETE- (oče, papež, vladar) le takšna oseba lahko zagotovi splošno blaginjo.

Politiki konservativne usmeritve so se zbrali na dunajskem kongresu.So protikapitalistično in protiindustrijsko usmerjeni, zagovarjajo kmete, obrtnike.

b) Liberalizem (liberalis- iz gesla francoske revolucije so vzeli svobodo) ● Ločimo gospodarski liberalizem, ki se začne razvijati v Angliji v 18. stol;

utemeljitelja Smith in Richardo – gospodarstvo naj se razvija ločeno od države, odprava cehov, carin

● Politični liberalizem :- volilna pravica naj bo omejena s cenzusom;so proti splošni in enaki volilni pravici, zato niso demokrati- delitev oblasti (parlament, vlada, sodstvo, ki se med seboj nadzorujejo;- ustavna monarhija( ustava omeji oblast vladarju in določi pravice in dolžnosti državljana)- svoboda tiska, govora, mišljenja- ločitev cerkve od države- poudarja posameznika, ki mu bo uspelo z izobrazbo in marljivostjo doseči materialno in duhovno samostojnost - 1850-80 višek liberalizma v Evropi

c) Socializem( iz gesla francoske revolucije so vzeli bratstvo) postane sinonim za komunizem. Razvijal pod vplivom K. Marxa.

Poudarja:- Socialistična skupnost- Bratstvo, brezrazredna družba- Gospodarska in družbena enakost→ odprava privatne lastnine (zagovarjajo kolektivno

lastnino) in izkoriščanje človeka- Razcep gibanja:revolucionarji, reformisti( splošna volilna pravica)

d) Nacionalizem (zavest o pripadnosti narodu)-narodi hočejo svoje države (sploh po 1848) -narodi Habsburške monarhije (z revolucijo).

RAZVOJ USTAVNOSTI IN PARLAMENTARIZMA Kaj je konstitucija in kakšno vlogo ji pripisuješ pri delitvi oblasti v državi?

1. Velika Britanija:

72

Parlamentarizem se je začel razvijati na začetku 13. stoletja z Magno Carto Libertatum (Veliko listino svoboščin). Ustavnost/ konstitucionalizem pa se začne razvijati po slavni revoluciji 1688, ko sprejmejo Deklaracijo pravic parlamenta. Z njo zagotovijo:- temeljne pravice človeka in državljana- delitev oblasti na tri veje. Njihov sistem postane ideal razsvetljencev( v ZDA in Evropi), ki zahtevajo, da ustava ali konstitucija omeji oblast vladarju in postane instrument, ki varuje temeljne človekove pravice

2. Francija

Začetek parlamentarizma 1302, ko francoski kralj skliče skupščino stanov v Nottredamski katedrali. Razvoj je prekinjen v začetku 17. stoletja (1614) z absolutizmom, ponovno zaživi v času revolucije: a. 1789 kralj zopet skliče stanove, tretji stan se preimenuje v narodno skupščino, ki sprejme Deklaracijo o pravicah človeka in državljana (17. členov). To je temelj za ustavo, ki jo prejmejo1791→ Oblast se deli: izvršilno oblast ima kralj ( veto)in od njega odvisna vlada, → zakonodajno enodomen parlament, → volilna pravica je omejena s cenzusom- več kot 60 % moških. b. Naslednja ustava je bila leta 1793, ustava konventa (čas Jakobinske diktature), ki uzakoni splošno moško volilno pravico . Za to ustavo je značilno, da ni nikoli začela veljati. c. 1795 ustava Termidorja, pomeni korak nazaj:→ dvodomni parlament: svet starih, svet 500tih. → volilna pravica je omejena s cenzusom. Volilno pravico dobijo tudi tisti, ki se udeležijo vsaj enega vojaškega pohoda.( 2000 000 aktivnih državljanov)d. 1814 restavracija Burbonov - Ludvik XVIII. Burbonski izdal oktroirano ali vsiljeno ustavo Charte constitutionelle:

→ izvor vse oblasti je kralj, po božji milosti, vendar je vezan na ustavo , ki mu da velike pristojnosti :→ ima vso izvršilno oblast, ki jo izvaja preko ministrov, imenuje ministre in državne uradnike, imenuje poslance zgornjega doma parlamenta, odloča o vojni in miru, zavezništvu, sklepa trgovinske posle. V izrednih razmerah lahko sam razglaša nujne odredbe.

➔ parlament je dvodomen,( zgornji dom imenuje kralj, v spodnjega so voljeni) spodnji dom pa nima pravice predlagati zakonov

➔ volilna pravica za poslansko zbornico je bila omejena. Aktivno volilno pravico( pravico voliti) imajo moški nad 30 let in plačujejo 300 frankov davkov. Pasivno volilno pravico( pravico biti izvoljen za poslanca) so imeli moški nad 40 let, ki so plačali najmanj 1000 frankov neposrednih davkov

➔ kljub temu se je nova monarhična legitimnost, ki jo je ustvarila ustava 1814, vezala na glavni rezultat revolucije. Formalno je zagotavljala enakost pred zakonom, neodvisno sodstvo, ukinila je privilegije plemstva, zagotovila osebne svoboščine, svobodo tiska, govora, veroizpovedi, nedotakljivost lastnine.

73

➔ Kljub temu da ima kralj prevladujoč položaj, je razmerje sil v parlamentu spodbudilo razvoj v smeri parlamentarne monarhije.

e. Vladanje Karla X povzroči 1830 julijsko revolucijo-konec Burbonov, zavlada Filip Ludvik Orleanski. Nič več ni vladar po božji milosti, simbolno priseže pred parlamentom in ne v katedrali v Reimsu. Ni kralj Francije, temveč kralja Francozov!. Kralj nima več pravice ukinjanjazakonov, zakonodajno oblast dobita oba domova parlamenta. Volilna pravica se razširi,odpravi dednost poslancev v zgornjem domu. V FR se začne razvijati pravi parlamentarni sistem.

3. Belgija: Nastala je leta 1830 z revolucijo, ko se odcepi od Nizozemske. Sprejeli so ustavo po francoskem vzoru (iz 1830) in z njo :

➔ omejili pristojnosti kralju

➔ določili, da ministri odgovarjajo parlamentu.

➔ Ustava vsebuje širok katalog temeljnih človekovih pravic

➔ Značilnost Belgije je, da je meščanska parlamentarna monarhija, njena ustava pa vzor evropskim( nemškim 1848, grški 1844)

4. Zgodnji parlamentarizem v Nemčiji

a) Nemška zveza je nastala na Dunajskem kongresu namesto Rimsko-Nemškega cesarstva, sedež parlamenta v Frankfurtu ob Maini.

b) 13. člen ustave Nemške zveze je določal, da naj bi v vseh zveznih državah imeli »deželnostanovske ustave«. Tako so najprej razglasili oktroirane ali vsiljene ustave v južnonemških državicah, za njimi pa še v drugih manjših nemških državah.

c) Do 1830 je dobilo ustave 15 od 39 nemških držav:

→ Bile so narejene na monarhično-liberalnem kompromisu. Ohranjena je bila monarhova suverenost, narodni zastopniki pa so sodelovali pri zakonodaji.→ Po vzoru Francije so ustave južnonemških državic imele dvodomni parlament. V prvem domu so prevladovali predstavniki plemstva, v drugem domu so z omejeno volilno pravico(davčni cenzus) volili »predstavnike ljudstva«.

➔ Visoko plemstvo, mesta, univerze,verske skupnosti so imeli točno določeno število mandatov. Temu sistemu se reče kurialni volilni sistem.

➔ Kljub temu pa so v nekaterih J nemških državicah volilni redi omogočili sodelovanje predstavnikov meščanstva in tudi kmetov. V Wurttenbergu 14 % polnoletnih moških- več kot v FR ali VB.

74

➔ Pristojnosti deželnih zborov so bile sicer omejene, vendar sta oba domova parlamenta morala potrditi zakone, da so ti veljali. J nemški deželni zbori so postali pomembna središča političnega življenja, saj so : potrjevali davke, sodelovali pri zakonodaji, naslavljali peticije na deželnega kneza.

č) Leta 1830 so morali nekateri vladarji nemških državic sprejeti ustave, ki so bile napisane povzoru francoske in belgijske. Liberalna opozicija je največ dosegla z zapisom njenih zahtev v kurhenssenski ustavi 1830:- ta je uveljavila skoraj vse temeljne pravice človeka in državljana - predvidela enodomni parlament, izvoljen z omejeno in neenako volilno pravico.d)Leta 1837 je novi kralj Hannovra ukinil ustavo zato je javno protestiralo 7 uglednih profesorjev univerze v Gottingenu(tudi brata Grimm), ki so morali zapustiti deželo.e)Razvoj v smeri konstitucionalizma se je v večjem delu Nemške zveze nadaljeval, razen v Prusiji in Avstriji (Karlovarski sklepi: stroga cenzura, odvzem avtonomije univerzam, prepoved študentskih združenj ustanovitev centralne preiskovalne komisije; dunajska sklepna listina potrdi monarhijo kot model vladanja). Ustave- oktroirane dobijo 1848.

5. Leto 1848- zaradi revolucije so morali tudi redki dotlej absolutistični vladarji razglasiti ustave in razpisati volitve v predstavniška telesa, ki so sodelovala pri sprejetju zakonov. Tako so marca in aprila 1848 dobili ustave v večini držav Nemške zveze in celo v Avstriji (25.4.1848 oktroirana ustava).

6. 1906 volitve v rusko dumo in obljuba ustave carja Nikolaja II. 1906 je izdal Temeljni zakon in omejil pristojnosti dume, večino oblasti ima car.

METTERNICHOV ABSOLUTIZEM

To je obdobje in način vladanja v AC med leti 1815 in 1848. Namesto cesarja Ferdinanda je vladal ministrski predsednik Metternich. AC je večnacionalna država, ki nima ustave in ne parlamenta- absolutizem( dunajska sklepna listina) a. Značilnosti :- stroga cenzura časopisov, znanstvenih in literarnih del, domačih in tujih, tudi pisem (za tujino pregledali vsa pisma). Izdali so cenzurni patent in tako nadzorovali vse tiskane izdaje. Na čelu cenzure grof Josef Sedlnitzky. Niso smeli pisati in govoriti čez oblast, zakone, nobene ideje o ustavi ali ljudski suverenosti. Oblast je podkupovala novinarje in urednike. Prepovedane so bile knjige Hugoja, Balzaca, Heineja- preveč liberalne za oblast. Prepovedanaje bila pesniška zbirka Sprehodi dunajskega pesnika( grof Auersperg blago kritizira Mett. absolutizem)- Okrepljen nadzor policije in (mreže) ovaduhov. - Šolstvo pod vplivom RKCja. Cilj osnovnega šolstva -vzgojiti poslušne podložnike. Cilj srednjega ( 6 letni liceji)/univerzitetnega šolstva vzgojiti pokorne državne uradnike. Str.45 učbenik b. Opozicija Razvijati se je začela v 30tih letih na Madžarskem. Zahtevali so:

75

- ukinitev fevdalizma, absolutizma, cenzure, dednega prava- sprejem ustave in parlamenta,- enakost pred zakonom- splošno obdavčitev- svobodno ustanavljanje društev- združitev Ogrske in Sedmograške. To uresničijo v letu 1848 V 40ih letih se začne opozicija razvijati tudi v Avstrijskem delu monarhije, kjer pa zahtevajo le :

- gospodarski liberalizem,

- temeljne človekove pravice,

- svobodo tiska

- razširitev volilne pravice, tako da bi se zopet obnovili deželni stanovi s predstavniki kmetov in meščanov(kot v 15. stoletju), ki bi svoje poslance pošiljali v dunajski državnizbor. Za to si je zlasti prizadeval Viktor Andrian Werburg (brošura Avstrija in njena prihodnost) in je hotel povezati opozicijo iz dednih dežel z ogrsko opozicijo. Osnutek avstrijske ustave je teden pred revolucijo 1848 objavila revija Die Grenzboten.

V BOJU ZA SVOBODO- REVOLUCIJE 1848

1. Vzroki a. politični: Nekateri vladarji poskušajo obnoviti absolutizem. Ni političnih pravic, saj se volilna pravica ne širi.

b. gospodarski: Brezposelnost zaradi industrializacije, slabe življenjske in delovne razmere, nizke mezde (zajamčene plače). Pri kmetijstvu so številne slabe letine zaradi naravnih nesreč, krompirjeva bolezen (na Irskem začetek), kmetje še vedno v fevdalnih odnosih.

c. Nacionalni- zahteve po združitvi narodov v eno državo(Apeninski polotok in Nemška zveza) ali več pravic za narode v večnacionalnih državah(AC).

2. Udeleženci revolucij: Meščani, delavci, kmetje, študentje. 3. Države, kjer se ne upirajo: Turško cesarstvo, Rusija, Španija, Velika Britanija, 4. Potek revolucij (kje, zakaj, konec): a. Jug Italije: januarja 1848 se začne v Kraljestvu dveh Sicilij, kjer kralj iz dinastije Burbonov obljubi ustavo. b. Pariz: 22. februar 1848, delavci zahtevajo splošno volilno pravico, izboljšanje socialnega položaja. Oblasti ne privolijo, zato sledi vstaja. Nosilci so bili delavci, ki so predstavljali 2/3 pariškega prebivalstva. 24. februarja so razglasili republiko, imenovali začasno vlado, ki je poskušala z nujnimi reformami zadovoljiti zahteve nižjih družbenih slojev. Da bi pomirila brezposelne, začne ustanavljati državne delavnice, razglasi pravico delavcev do dela, uzakonijo svobodo tiska in zborovanja, ukinili so smrtno kazen za politične delikte, uvedejo

76

splošno in enako volilno pravico. Naslednje volitve v narodno skupščino prinesejo večino zmerni republikanski strani, ki nima posluha za tegobe delavstva. ukine nacionalne delavnice in zato so maja in junija so v Parizu ponovno nemiri . c. Piemont-Sardinija in Toskana februarja dobita ustavo, marca še papeška država. d. Avstrija: Dunaj: revolucionarni izbruh 13. marca 1848 odpihne Metternicha, ukinitev cenzure, obljuba ustave. Cesar 11. aprila 1848 prisiljen priznati niz zakonov, ki Ogrsko spremeni v liberalno državo s parlamentarno demokracijo, odnos med Ogrsko in Habsburžanizoži na personalno unijo. 25. aprila 1848 se razglasi oktroirana (vsiljena) ustava. Nova ustava (vsiljena), ki sicer vsebuje veliko temeljnih pravic človeka in državljana, daje izjemne pravice cesarju, ohranja privilegiran položaj plemstva, uvede visok davčni cenzus za volilno pravico. Ustava naleti na odpor revolucionarnih študentov in meščanov. Maja 1848 na Dunaju ponovno barikade, vlada revidira ustavo. 16. maja ukine senat, napove razširitev volilne pravice, sprejetje nove ustave v demokratično izvoljenem državnem zboru. Parlament začne zdelom 22. julija. Sprejme zakon o zemljiški obvezi, s katerim odpravi ostanke fevdalizma, začne pripravljati novo avstrijsko ustavo. Do oktobrske revolucije na Dunaju se ustavni odbor poenoti o katalogu temeljnih pravic, ki izhajajo iz ljudske suverenosti- državljanom zagotavlja široke osebne in politične pravice. e. Lombardija in Benečija,v Milanu prestolnici Lombardije izbruhne revolucija17. marca. Uporniki v petih dneh iz mesta izženejo avstrijske čete. Želja po osvoboditvi izpod Avstrije. f. Benetke se osvobodijo Avstrijcev, razglasijo republiko. g. Piemont-Sardinija napove vojno Avstriji, 23. julija pa so pri Custozzi premagani (general Radetzky) h. Nemčija: vladarji prisiljeni ukiniti ostanke fevdalnega sistema, oblikujejo liberalne vlade. Marca uzakonijo svobodo tiska, zborovanja, razpišejo volitve v deželne zbore in ustave. 9. marca odpravijo cenzuro tiska, cesarski orel postane zvezni grb, črno-rdeče-zlata tribarvnica (prej prepovedana) postane zvezna zastava. Glavna zahteva združitev politično razdrobljene Nemčije. Po pripravah in volitvah se sredi maja sestane nemški parlament, ki naj izdela nemško ustavo in sprejme ukrepe za združitev. Po zapletih marca 1849 izdela liberalno ustavo, a je zaradi neuspeha projekta nemške združitve neveljavna. Krono ponudijo pruskemu kralju, a jo zavrne -Nemčija se ne združi. 5. Meščanstvo se prestraši -konec revolucije Francija: Na prestol pride Napoleonov nečak Louis Bonaparte, omeji volilno pravico, na koncu se razglasi za cesarja (1852 nastane drugo francosko cesarstvo). Prusija (Nemška zveza): Združitev ne uspe, ker pruski kralj zavrne krono. V Prusiji razpusti deželni zbor, izda oktroirano ustavo. Avstrija: zgoraj, oktroirana ustava iz 1849 velja do Bachovega absolutizma 1850 (Franc Jožef še vedno vlada, Bach je bil minister). Italija: Avstrijci pošljejo v Italijo Radetskega, ki premaga vojsko Piemont-a pri Novari.

6. Glavne pridobitve revolucije 1848: -odprava fevdalizma z zemljiško odvezo, -oktroirana ustava -omejitev absolutizma

OD STANOVSKE K MEŠČANSKI DRUŽBI

1. Srednjeveška družba je bila stanovska družba, razdeljena na tri stanove:

77

a. 1. stan: Duhovščina (tisti, ki molijo) b. 2. stan: Plemstvo (tisti, ki se vojskujejo) c. 3. stan (zelo raznolik -tisti, ki delajo): kmetje, trgovci, obrtniki, bančniki V 16. stoletju je že obstajala možnost, da so si bogati pripadniki 3. stanu kupili plemiški naslovali jim ga je dodelil vladar = PISNO PLEMSTVO. d. Za srednjeveško družbo je značilna pravna neenakost saj je bil položaj ljudi odvisen od rojstva

2. Družba 19. stoletja se imenuje civilna ali meščanska družba. Zagovarjali so enakost pred zakonom, enake možnosti, ne pa socialne enakosti (torej socialno neenakost -načelo uspešnosti, dosežkov). Socialno neenakost zagovarjajo zato , ker mora biti vsak odvisen od samega sebe, svojih dosežkov. Za družbeni vzpon so še vedno pomembne zveze in poznanstva, zunanji izgled, govorne sposobnosti, olika, otroci bogatih staršev imajo več možnosti, zlasti, da dokončajo univerzo. V tem času se začne kot četrti stan oblikovati delavstvo kot posledica industrializacije. 3. Tri teorije meščanske družbe: a. Iz konca 18. stoletja: Teorija razsvetljenih filozofov (razsvetljencev), ki meščane izenačijo z državljani (meščanstvo = družba državljanov). Veljalo je načelo “Država, to smo mi!”. Mi je pomenilo moški. Zagovarjali so tudi enakopravnost in sicer enakopravnost pred zakonom in medsebojno enakopravnost, niso pa govorili o ekonomski enakosti. b. Marxova teorija (Karl Marx): Meščanska družba:- je skupina ljudi (sistem), ki imajo isti ekonomski položaj.- je sistem, ki služi interesom enega razreda Meščani so lastniki proizvajalnih sredstev (tovarnarji, obrtniki, kmetovalci ... -samostojnost!),oz. buržoazija. Meščani so tudi tisti, ki v lasti nimajo produkcijskih sredstev (položaj meščanstva dosežejo z izobrazbo); to so zdravniki, učitelji, odvetniki ... Po njegovem mnenju naj bi ti izginili ali pa naj bi prešli k buržoaziji oz. proletariatu. Prihodnost vidi v razrednem boju med buržoazijo in proletariatom. Proletariat mora izvesti revolucijo in tako prevzeti oblast- vzpostavi se diktatura proletariata ( pariška komuna 1871;oktobrska revolucija 1917…)

c. Meščani -srednji sloj: Med višjim privilegiranim slojem in nižjim slojem brez imetja. Največ je bilo zagovornikov te teorije. Menili so, da bo ta sloj količinsko prevladal. 4. Glavne vrline meščanstva so: a. Želja po znanju (izobrazbi- poudarjajo razum) b. Delavnost c. Varčnost (skromnost, zmernost) d. Inovativnost,e. Podjetnost 5. Meščani so se razlikovali po izobrazbi in dohodkih 6. Prevladovalo je življenje v družini, kamor se očetje zatečejo po težkem delovnem dnevu. V tej družini je razdeljena vloga moškega in ženske (moški hodijo v službo, ženske so doma in skrbijo za družino). V Avstrijskem cesarstvu se zaradi Metternichovega absolutizma umaknejov zasebnost, v družinski krog in ozek krog prijateljev. Čas preživljajo ob petju, igranju klavirja in pianina- postanejo nosilci kulturnega življenja. Meščani se v tem času povezujejo tudi v številna društva in združenja, npr. pevska, bralna, znanstvena, glasbena, planinska Preko teh društev se razvije meščanska opozicija, ki hoče soodločati o političnih stvareh( hočejo ustavo, parlament), oblikujejo se ideje o revoluciji 1848 ... Beri str. 196-207.

78

a. Delitev vlog v meščanski družini po spolu (ž = mati, žena, gospodinja) b. Idiličen odnos do narave, ki jo idealizirajo – nedotaknjen raj na zemlji (izleti, pokrajinsko slikarstvo) c. Meščansko stanovanje: Biedermayerski slog (mize, ure, kavč...)

7.MATURITETNA TEMA: OD NACIONALNIH GIBANJ DO 1. SVETOVNE VOJNE

ZGODNJI NACIONALIZEM

1. Narodi so sodoben pojav, ki je vzniknil ob krizi fevdalizma konec 18. in na z. 19. stoletja. So proizvod nacionalizma, ki se je pojavil hkrati z:- nadregionalnim gospodarskim in kulturnim povezovanjem,- industrializacijo, - sekularizacijo( ki odstrani religijo kot najvišjo vrednoto), - razkrajanjem legitimitete ( ni več vladar po milosti božji).

2. Namen nacionalizma je bil prilagoditi družbo okoliščinam sodobnega kapitalizma. Na mesto prej prevladujočih povezav na malem prostoru je stopala neosebna, anonimna družba posameznikov, ki jih je bilo potrebno povezati z neko skupno kulturo. Ustvariti in uveljaviti jo je bila naloga nacionalizma. Naloga nacionalizma je torej KULTURNA HOMOGENIZACIJA→ poenotiti družbo v kulturnem smislu. Proces kulturne homogenizacije je najhitreje potekal v Z Evropi(FR, VB), v srednji in V Evropi pa zaradi politične razdrobljenosti in večnacionalnih monarhij, počasi. Zato so narod opredeljevali s specifično kulturo(jezik ali narodna zavest)

3. Nacionalizem - zavest o pripadnosti narodu. 4. Narod -pomen te besede se je spreminjal skozi zgodovino:

- v antičnem Rimu pomeni tuja ljudstva, - v srednjem veku tuje študente na univerzah in tuje trgovce v mestu - od visokega srednjega veka do k. 18. stoletja-narod ni celotno ljudstvo, temveč le njegov vladajoči sloj, ki je zastopan v politiki- Gottfried HERDER (konec 18. stoletja) -narod je skupnost ljudi, ki ima isti jezik -teorija porušena ob prusko-francoski vojni 1870 (Alzacija je po vojni prišla pod Nemčijo, prebivalci so bili Francozi zato se še naprej čutijo Francoze) - Benedict ANDERSON -narodi kot zamišljene skupnosti (narod kot skupina obstaja takrat, kadar si posamezniki predstavljajo, da pripadajo neki skupnosti ljudi, ki ima skupno preteklost in prihodnost inje osebno ne poznajo) ; ideje širijo preko časopisov: Risorgimento, Danica…- Od francoske revolucije ( 3. stan se je razglasil za edinega predstavnika naroda) dalje pa skupnost svobodnih in enakopravnih državljanov, ki imajo skupne zakone, pravice in ozemlje→ NAROD=DRŽAVA 5. NACIJA -narod, ki ima svojo državo 6. Pretirano poudarjanje večvrednosti lastnega naroda se imenuje šovinizem. Ime dobil po Napoleonovem vojščaku Chauvinu, ki je pretirano poveličeval Napoleona. V 20. stoletju nacizem (pretirano poveličevanje arijske rase) 7. ANACIONALNOST -ne čutiš pripadnosti narodu

8. Tri faze nacionalnih gibanj po Miroslavu Hrochu, češkem zgodovinarju:a. Faza A –začetek narodnega preporoda, ko prebujeni intelektualci preučujejo jezik, kulturo, zgodovino določenega ljudstva ( V.Vodnik, M. Pohlin, A.T. Linhart… )b. Faza B -prenos njihovih idej na skupine patriotov, ki izoblikujejo nacionalni program( Društvo Slovenija v Gradcu in Celovcu, M.M.Ziljski)

79

c. Faza C -njihove programe sprejmejo široke množice (1848, taborsko gibanje)

NACIONALNA GIBANJA V ZAHODNI IN SREDNJI EVROPI (učb: 159)

1. NEMŠKO NACIONALNO GIBANJE U/str 43,59,66, 73,89-91

A. PONOVI DUNAJSKI KONGRES IN USTANOVITEV NEMŠKE ZVEZE:

B) ZDRUŽEVANJE NEMČIJE V ½ 19. STOLETJA:Med nemškimi študenti in liberalci se okrepi nacionalizem, ker je prepovedano politično delovanje, sezačnejo povezovati na osnovi skupne kulture- romantika. Govorijo, da so Nemci kulturna nacija. 1817 leta se okoli 500 študentov in liberalcev zbere na gradu Wartburg in zahtevajo: - enotnost in svobodo nemškega naroda- zažgali so listino in simbole Nemške zveze, se navduševali nad idejami Lutra in nemške osvobodilne vojne proti Napoleonu- nasprotovali tiraniji - zahtevali ustanovitev združenih držav Nemčije. Čeprav je Metternich poskušal z represivnimi ukrepi omejiti nemško nacionalno gibanje, se je zlasti v Jnemških državah krepilo, saj so bile bolj demokratične. Zaradi opozicijskih gibanj so 1819 IZDALI KARLOVARSKE SKLEPE, ki so na ozemlju Nemške zveze uvedli:- strogo cenzuro,- prepoved študentskih združenj, - univerze izgubijo avtonomijo,- oblikovali so centralno preiskovalno komisijo s sedežem v Mainzu. S tem sta AV in PR Nemško zvezo izločili iz procesa političnih sprememb , kakršne so se po mirni ali revolucionarni poti že zgodile v Z Evropi.Zvezni parlament v Frankfurtu je 1820 POTRDIL T.I. DUNAJSKO SKLEPNO LISTINO, ki je potrdila monarhijo kot model vladanja. Po julijski revoluciji v Franciji 1830 so v Nemški zvezi povsem odpravili svobodo tiska in združevanja. Nemčija je postala simbol za konservativno blokado političnega razvoja, čeprav se je zlasti v 40ih letih okrepila liberalna opozicija med izobraženci in študenti -romantika

1832 leta postane gibanje za združitev Nemčije širše -30 000 ljudi se zbere na gradu Hambach kjer zahtevajo: - združitev nemških državic- ustavo - splošno volilno pravico - konfederativno Evropo

Nemčija se začne združevati 1834 na gospodarskem področju, ko je pod vodstvom Prusije ustanovljena carinska zveza (brez carin, enoten trg med državicami severa). Ker v zvezo ni bila vključena Avstrija (Avstrijsko cesarstvo), je začela izgubljati vodilno vlogo v Nemški zvezi. C)REVOLUCIJA 1848 V NEMŠKI ZVEZI: V večini nemških državic je 1848 izbruhnila revolucija, ki je bila uspešna, saj so bili vladarji posameznih nemških državic prisiljeni ukiniti ostanke fevdalnega sistema. Zvezni zbor v Frankfurtu je marca uzakonil:- svobodo tiska, zborovanja, - razpisal volitve v deželne zbore

80

- ustave- cesarski orel določil za zvezni grb, črno-rdeče-zlata trobarvnica (prej prepovedana) postane zvezna zastava, - oblikujejo liberalne vlade Glavna zahteva v revoluciji je bila združitev politično razdrobljene Nemčije. Po dvomesečnih pripravah in izpeljanih volitvah na celotnem ozemlju Nemške zveze se sredi maja sestane NEMŠKI PARLAMENT V FRANKFURTU OB MAJNI, ki naj bi izdelal nemško ustavo in sprejel ukrepe za združitev. Za združitev Nemčije sta se izoblikovala dva programa : Velikonemški (združitev Nemčije pod vodstvom Avstrije), Malonemški (združitev Nemčije pod vodstvom Prusije, vendar brez Avstrije). Poslanci so sprejeli malonemški načrt, ponudili krono pruskemu kralju Frideriku Viljemu IV., vendar jo ta zavrne. Avstrija in Prusija sta iz Frankfurta odpoklicali svoje poslance, parlament pa se je razšel. O združevanju Nemčije bo odločila vojna. Prusija je imela prednosti pred Avstrijo pri združevanju Nemčije:

- bila je gospodarsko bolj razvita (rude)

- imela je močno vojsko ( junkerji)

- bila je nacionalna enotna

- politični sistem (ustavna monarhija)

Č)ZDRUŽEVANJE NEMČIJE V 2. POL. 19. STOLETJA Nemčija se je začela združevati pod vodstvom Prusije, njen ministrski predsednik Otto von Bismarck jerekel, da se bo združila z železom in krvjo(napove vojno). Najprej Prusija napove vojno Danski (1. vojna -50. leta) in ji odvzame ozemlje na jugu. Druga vojna je bila 1866, ko je Prusija napovedala vojno Avstriji in jo pri Kraljevem gradcu na Češkem tudi premagala. Zato je Avstrija izključena iz Nemške zveze, izgubila je Benečijo, Prusija pa ustanovi SEVERNO NEMŠKO ZVEZO. Leta 1870 Prusija napove vojno Franciji, saj so bile štiri južno-nemške državice pod francoskim vplivom. Francijo je premagala v bitki pri Sedanu. Pruske čete so zasedle Pariz. Zmedo so izkoristili delavci v Parizu, ki so ustanovili svojo državico, ki se je imenovala Pariška komuna. Obstajala je 72 dni, izvedli pa so vse reforme, ki so jih predlagali socialisti (Marx): ločili so cerkev od države; uvedli zdravstveno-socialno zavarovanje za delavce; ustanavljali svoje šole, razglasijo enakopravnost žensk. JANUARJA 1871 LETA V VERSAILLESU RAZGLASIJO NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA ali drugega Nemškega rajha (prvi rajh je bilo Rimsko-Nemško cesarstvo).

d. Model vladanja (politični sistem) Nemškega cesarstva: parlamentarna ustavna federativna monarhija. Federacija je sestavljena iz 22tih državic in treh svobodnih mest, vodi jo nekdanji pruski kralj, ki postane nemški cesar Viljem II. Pruski kancler Bismarck postane nemški kancler. V federaciji je imela posebno mesto Prusija, saj je kot največja državica imela največ poslancev v dvodomnem parlamentu. Skupne zadeve (iz prestolnice) so: zunanja politika, vojska, železnice (državne), banka (državna), valuta in carine.

e. Proces integracije: Potekal je z reševanjem treh vprašanj: - Nacionalnega: Bismarck ga rešuje s pospešeno (nasilno) germanizacijo. Na zahodu ponemčujejo Francoze, na severu Dance, na vzhodu Poljake. - Verskega: Z RKC vodi Bismarck kulturni boj( večina nemškega prebiv. je protestantov), saj omeji njene pristojnosti v šolstvu (ukine jezuite), prekine odnose s papežem in na takšen način oslabi katoliško politično stranko Center. - Delavskega: Delavsko vprašanje je rešil z državnim socializmom: država izboljša položaj delavcev s socialno in zdravstveno zakonodajo.

81

f. Nemška zunanja politika: Bila je imperialistična, prisvaja si kolonije.V Severni Afriki se s Francozi bojuje za Maroko (izgubijo), kolonije ima tudi na jugozahodu in vzhodu Afrike, Predvsem pa je usmerjena proti Turškemu cesarstvu, kjer gradijo železnico Bospor-Bagdad. Geslo njene zunanje politike je Prodor proti vzhodu (Drang nach osten) in Most do Jadrana (Adria bruck). Kolonije ima v Tihem oceanu, dele Kitajske, Afrike.g. Priprava na vojno: Poveča redno vojsko, začne izgrajevati vojno mornarico- militarizacija nemške družbe. ( str. 110).

2. ITALIJANSKO NACIONALNO GIBANJE: a. Ponovi Apeninski polotok po Dunajskem kongresu in revolucije v 1/2 19. stoletja. b. Gibanje za združitev Italije se imenuje Risorgimento , njegovi začetki so v 20tih letih 19. stoletja s KARBONARJI ali oglarji. Cilj karbonarjev: - združitev Italije, - urejena kot ustavna monarhija (en kralj, ustava mu omejuje oblast). Sprožili so vstaje, ki pa niso bile uspešne, ker so delovali nepovezano, nimajo nacionalnega programa. c. V 30tih letih 19. stoletja si je za združitev Italije prizadevalo društvo Mlada Italija. Bili so organizirani (Karbonarji niso bili), imeli so svoj časopis z istim naslovom, delovali so po celem Apeninskem polotoku, njihov cilj je združena demokratična republika Italija. Mazzini ustanovi tudi društvo Mlada Evropa. d. Gioberti želi, da se na Apeninskem polotoku ustanovi konfederacija, ki jo bo vodil papež. e. Balbo in Cavour -Italija naj se združi pod vodstvom Piemonta, ki bo izvedel gospodarske in vojaške reforme f. Leto 1848 iJanuarja začetek revolucije v Neapeljskem kraljestvu -uprejo se Burbonom, ki pristanejo na sprejetje liberalne ustave ii. Širitev revolucije proti severu iii. Februarja sprejmejo ustavo v Piemontu, Toskani, marca privoli vanjo tudi liberalni papež Pij IX. iv. Milano in Benetke razglasita republiko in preženejo avstrijske čete v. Na čelo italijanskega gibanja za združitev stopi Piemont (kralj Karel Albert), ki marca 1848 napove “sveto vojno” Avstriji (1. vojna za neodvisnost) vi. Avstrijsko vojsko vodi general Radetzky in pri Custozzi premaga Piemont. Avgusta sklenejo premirje, še naprej pa se upirajo Benetke, Toskana in Rim, kjer februarja 1849 razglasijo republiko.

vii. Marca 1849 Piemont zopet začne vojno proti Avstriji -poraženi pri Novari. viii. Avstrijska vojska je z lahkoto opravila z ostalimi uporniki. Rimsko republiko so Avstrijcem pomagali zatreti Francozi -L. Bonaparte- zaščito papežu nudijo do 1870,fr-pr vojne.

ix. V teh vojnah sta se izkazala Mazzini in Garibaldi. g. Camillo Benso de Cavour je leta 1852 postal ministrski predsednik Piemonta. Ustvaril je močno liberalno stranko, gradil železnice, ustanavljal banke, pospeševal svobodno trgovanje, reformiral vojsko, odpravljal privilegije Cerkve, ... . V zunanji politiki si je močno prizadeval, da bi iz Italije izrinil Avstrijce. Priložnost za podporo ene izmed evropskih velesil je dobil v času krimske vojne, ko je v vojni proti Rusiji vojaško podprl Francijo in VB. Na čelo združevanja Italije stopi Piemontsko kraljestvo z ministrskim predsednikom Cavourjem. Njegov glavni cilj je bil izgnati Avstrijce, pri tem pa je iskal zaveznike, pomoč mu je obljubil Napoleon III. (francoski cesar). V zameno za pomoč je moral Piemont Franciji odstopiti ozemlje Savoje in Nice (na meji s Francijo). 1859 leta je prišlo do vojne med Avstrijo in Piemontom, ki jo Piemont izgubi. V vojni mu je pomagala tudi Francija, zato je dobila Savojo in Nico. Najpomembnejši bitki v tej vojni sta bili pri Magenti in Solferinu, kjer je bilo veliko smrtnih žrtev in ranjencev, zato je Švicar Henri Dunant dobil zamisel o ustanovitvi Rdečega križa. Piemont po tej vojni dobi Lombardijo (1859 leta priključijo).

82

h-Leta 1860 se Piemontskemu kraljestvu pridružijo tudi Toskana, Modena, Parma po izvedenem plebiscitu. 1860 leta Guiseppe Garibaldi s svojimi vojaki (prostovoljci) izroči Piemontskemu kralju tudi Kraljestvo dveh Sicilij (ki ga je pred tem zasedel). V Torinu razglasijo nastanek Italijanskega kraljestvafebruarja 1861 (vendar brez Papeške države in Benečije). Cilj Garibaldija je bil priključiti tudi Papeškodržavo. Prvič je poskusil leta 1862, nato še 1867 (neuspešno). Leta 1866 se Italijanskemu kraljestvu priključi Benečija. Takrat je potekala prusko-avstrijska vojna, Italija pomaga Prusiji, zato v zameno dobiBenečijo (potrjeno s plebiscitom,tudi veliko Beneških Slovencev). H Kraljevini Italiji se 1870 priključi šepapeška država (ker je bila takrat prusko-francoska vojna, Francozi niso mogli varovati papeža). Papeška država postane omejena le na del Rima -Vatikan, zato se papež razglasi za ujetnika ljudstva v Vatikanu. Papeška država se obnovi šele leta 1929 z lateransko pogodbo. Model vladanja: Kraljevina Italija je imela omejen parlamentarizem, saj papež ni želel, da bi katoliki sodelovali v političnem življenju. V zunanji politiki je prevladal iredentizem (neodrešena Italija). Iredentizem želi k Italiji priključiti vsa ozemlja, ki so nekoč bila pod Beneško republiko (Dalmacija, Istra, Malta, Ciper, S Afrika). Beneška republika sicer obstajala od 5. do 18. stoletja.

3. POLJSKO NACIONALNO GIBANJE- v 18. stoletju je bila razdeljena med tri države: RU, PR in AV. Po dunajskem kongresu pride V del Poljske pod Rusijo – Kongresna Poljska. Ima status personalne unije, saj jo vodi veliki knez Konstantin. Nacionalno gibanje se je začelo razvijati v ruskem delu Poljske, ko so nov. 1830 izvedli neuspešni atentat na velikega kneza Konstantina. V enem tednu je vojska poljskih prostovoljcev pregnala rusko vojsko in osvobodila vso Kongresno Poljsko. Poljski sejem je jan. 1831 odstavil kneza in imenoval začasno vlado, ki je sprejela liberalne reforme( odprava cenzure. Računali so na pomoč VB in FR, tako kot Belgijci, vendar je niso dobili. Upor ni bil uspešen, saj ga je ruski vojski pomagala zatreti Sveta aliansa( Prusi). Pr- ruska vojska zasede Varšavo in ukinejo ustavo, parlament (Sejem), univerzo, vojsko, upornike so poslali v Sibirijo in jim zaplenili veleposest. Kongresna PL je priključena RU. Poljski znanstveniki, umetniki imigrirajo v zahodno Evropo.

4. IRSKO NACIONALNO GIBANJE (61, 83) i. Od 1782 je imela avtonomijo pod VB, ki pa jo le-ta začne omejevati. Zato začne organizacija ZDRUŽENI IRCI z uporom (1798), ki pa ni uspešen → Britanci razpustijo irski parlament, Irci ne smejo biti v angleškem parlamentu. V 20. letih 19. stoletja nastane Katoliško združenje, voditelj Daniel O’ Connell, dosežejo delni uspeh na lokalni ravni; imajo svoje šole, svojo vero, svoje ljudi v občinah. O’ Connell je želel še več, umakne se iz političnega življenje. 1848 nastane gibanje REPEAL, ki želi samostojnost Irske doseči po mirni poti. Od Repeala se odcepi gibanje Mlada Irska, ki želi Irsko osamosvojiti z orožjem. 1848 za razliko od drugih delov Evrope Irci niso uspešni. Sredi 19. stoletja ustanovijo Irsko republikansko bratstvo (Fenijsko bratstvo), ki želijo samostojnost doseči po mirni poti. V 70. letih 19. stoletja vodi gibanje za samostojnost Irske Agrarna liga (ljudje s podeželja, mirna pot). Imajo metodo obstrukcije, bojkot. Zakon o irski avtonomiji je Gladstonova vlada predlagala že konec 19. stoletja, sprejet je bil šele 1914, zaradi začetka 1. sv. vojne pa je bil suspendiran. V Ulstru (S Irske) so začeli Angleži ustanavljati paravojaške (ilegalne) organizacije (nasilje), Irci pa “prostovoljce” (IRA -irska republikanska armada). 1919 vojna med Irsko in VB → 1921 status dominiona →1948 Irska republika.

5. NACIONALNA GIBANJA NA BALKANU (STR. 62)

Razpredelnica 1. srbski upor 2. srbski upor Grška osvobodilna vojna

83

čas 1804-1813 1815(1833) 1821-29Vzroki Turki odpravijo

samoupravo v Beograjskem pašaluku.

Turško nasilje Turško nasilje

Povod Janičarji pobijejo nekatere srbske kneze, lobanje vgradili v stolp “Čele kula”

Pribitje carigrajskega patriarha na cerkvena vrata

Potek in odnos velesil

Začetek v BG pašaluku proti 4 janičarskim voditeljem-dahijem. Ti so odpravili srbsko samoupravo ,povečali davke in si prisvajali sultanove dohodke. Karađorđe voditelj, podpre Rusija( ru-tr vojna 1806-12)in Srbom TR obljubi, samoupravo→RU umakne pomoč zaradi napada Napoleona.

Pomaga Rusija (čas Dunajskega kongresa,Rusija se zavzame za Srbijo). Voditelj Miloš Obrenović . 1816 sultan prizna Srbom samoupravo, Obrenović postane srbski knez in 1829 dobi Srbija popolno notranjo avtonomijo. M.Obrenović. naslov dednega kneza, plačujejo le davek TR

Nastanejo heterije (zvezegrških vstajnikov), ki po različnih delih Grčije organizirajo upor proti Turkom. Grke podprejo EU prostovoljci Byron), ki se združujejo v helenistična gibanja, nato pa se vmešajo tudi velesile (RUS, FRA, VB), ki napovejo vojno Turčiji

izid TR vojska prodre v Srbijo in do 1813 zasede BG pašaluk-neuspešen prvi srbski upor. Zaradi spora med voditelji in umika ruske pomoči.TR se maščuje,100 000 upornikov zbeživ AV in RU

1833 postane Srbija samostojna, odpravljen pašaluk, fevdalizem, Mednarodno priznana postane 1878- berlinski kongres

Turčija je poražena, sklenejo mir, nastane kraljevina Grčija- Oton I. Bavarski,ki 1844 sprejme ustavo in skliče parlament.

6. NACIONALNA GIBANJA V HABSBURŠKI MONARHIJI Avstrijsko cesarstvo je bilo večnacionalna država( glej zemljevid!).Skoraj vsak narod je začel postavljati svoje zahteve. AC nima parlamenta in ne ustave. Vladal je državni kancler Metternich, zato imenujemo obdobje in način vladanja med leti 1815 in 1848 Metternichov absolutizem. a. Značilnosti obdobja Metternichovega absolutizma- stroga cenzura časopisov, znanstvenih in literarnih del, domačih in tujih, tudi pisem (za tujino). - Okrepljen nadzor policije in vzpostavljena je mreža ovaduhov. - Šolstvo pod vplivom RKCja. Cilj šolstva -vzgojiti poslušne podložnike. Cilj univerzitetnega šolstva -pokorni državni uradniki. b. Opozicija Razvijati se je začela v 30tih letih na Madžarskem. Zahtevali so ukinitev fevdalizma, absolutizma, cenzure, sprejem ustave in parlamenta. V 40ih letih se začne opozicija razvijati tudi v avstrijskem delu

84

monarhije, kjer pa zahtevajo le gospodarski liberalizem in volilno pravico, tako da bi se zopet obnovili deželni stanovi (iz 15. stoletja), ki bi svoje poslance pošiljali v dunajski državni zbor.

c)Zaradi strogega absolutizma so bila nacionalna gibanja omejena bolj na kulturno področje in na politično preidejo šele 1848. - Metternich je imel probleme v S Italiji, kjer so se Avstrijcem upirali v Benečiji in Lombardiji. Njihov upor je zatrla avstrijska vojska v imenu svete alianse. Upornike so zaprli, nekaj tudi na LJ grad in med njimi je bil pisatelj Pellico, ki je napisal “Moje ječe” - Habsburžanom so se upirali tudi Poljaki v Galiciji. Upor so organizirali tisti, ki so pribežali iz Kongresne Poljske. Poljski upor zatre avstrijska vojska s pomočjo ukrajinskih/rusinskih kmetov. - Največ problemov so Avstrijcem delali Madžari,( glej zgoraj!) ki so že v 30. letih zahtevali neodvisnost in da bi Ogrska dobila popolnoma madžarski značaj. V 30. letih so Avstrijci organizirali sodne procese in okoli 20 madžarskih upornikov obsodili na ječo. Med njimi je bil najbolj znan Lajoš Kossuth. Ker so Madžari na Ogrskem zatirali nemadžarske narode (Hrvate, vojvodinske Srbe, Slovake), so Avstrijci dopuščali njihova nacionalna gibanja.- Tako so Hrvati pod vodstvom Ljudevita Gaja razvili Ilirizem. Ustanoviti hoče državo Velika Ilirija, ki naj bi segala od Triglava do Makedonije (Vardar). V tej državi bi govorili enoten, ilirski jezik in imeli enotno pisavo gajico (še danes). Imenovali so za svojega bana Josipa Jelačića in ustanovili banski svet. S tem je hrvaško nacionalno gibanje prešlo na politično področje, zato sta se združila Dunaj in Budimpešta in prepovedala Ilirsko gibanje.

Č) Revolucija v Habsburški monarhiji 1848

Na Dunaju se je revolucija začela 13. marca 1848. Uprli so se meščani, delavci, študentje. Vzrok zanjo- Metternichov absolutizem:zahtevajo ustavo, parlament, ukinitev cenzure…. Metternich odstopi, ukinejo cenzuro in cesar obljubi sprejetje ustave. Cesar je aprila 1848 prisiljen priznati niz zakonov, ki Ogrsko spremeni v liberalno državo s parlamentarno demokracijo, odnos med Ogrsko in Habsburžani se zoži na personalno unijo. 25. aprila 1848 na Dunaju razglasijo oktroirano (vsiljena) ustavo. Ustava (vsiljena) vsebuje:

- veliko temeljnih pravic človeka in državljana,

- daje izjemne pravice cesarju,

- ohranja privilegiran položaj plemstva,

- uvede visok davčni cenzus za volilno pravico.

Proti takšni ustavi so študentje in meščani,zato maja 1848 na Dunaju ponovno izbruhne revolucija: - vlada revidira ustavo - ukine senat,- napove razširitev volilne pravice in- sprejetje nove ustave v demokratično izvoljenem državnem zboru. Parlament začne z delom julija in :- 7. 9. 1848 sprejme zakon o zemljiški obvezi, s katerim odpravi ostanke fevdalizma. Fevdalizem odpravijo z odškodnino- kmet postane lastnik kmetije, ki jo je prej imel v zakupu, vendar jo mora plačati(1/3 kmet, 1/3 država,1/3 vrednosti kmetije se odpiše)- začne pripravljati novo avstrijsko ustavo- katalog temeljnih pravic, ki izhajajo iz ljudske suverenosti - državljanom zagotavlja široke osebne in politične pravice.

85

Ker je aprila 1848 leta Dunaj dal Ogrski avtonomijo (dobijo svojo ustavo, parlament), so izbruhnile revolucije pri nemadžarskih narodih na Ogrskem. Uprli so se Hrvati, Vojvodinski Srbi izdelali so svoje politične programe -Ogrska naj se preoblikuje v federacijo. Hrvate je vodil ban Jelačić NEUSPEŠNO.

Spomladi 1848 so se na VSESLOVANSKEM KONGRESU V PRAGI sestali predstavniki vseh Slovanov, ki so živeli v Avstrijskem cesarstvu. Spodbudo so dobili od Nemcev(frankfurtski parlament ) in iz Ogrske, ki je aprila 1848 dobila ustavo. Slovanski poslanci so v Pragi sestavili Manifest evropskim narodom, kjer so zapisali, da se mora Avstrijsko cesarstvo preoblikovati v federacijo →AVSTROSLAVIZEM. Na kongresu so predstavljeni nacionalni in politični programi. Slovenskega, Zedinjeno Slovenijo predstavi S. Vraz. V tem času pride tudi do revolucije na Češkem, v Pragi -binkoštni upor, ki ga zatre cesarska vojska (pod vodstvom Windschgraetza...). Poslanci vseslovanskega kongresa se nato razidejo.

Oktobra pride na Dunaju do ponovnega upora. Uprejo se vojaki, ki jih hočejo poslati zatreti revolucijo na Ogrsko in študentje. Revolucija ni bila uspešna, saj upornike premaga cesarjeva vojska konec oktobra. Dvor se po končani revoluciji iz Innsbrucka vrne na Dunaj:-pride do menjave na prestolu, prejšnji cesar Ferdinand I. odstopi v korist nečaka Franca Jožefa I. (1848-1916); - zamenja se vlada-novo vodi knez Schwarzenberg; -1849 državni zbor sprejme osnutek ustave v Kromerižu→cesarju se zdi preveč liberalen, ga zavrne, razpusti drž. zbor in razglasi oktroirano ustavo (vsiljena ustava); on imenuje ministre, ki so odgovorni samo njemu; ni parlamenta, uveden je absolutizem in centralizem -stanje se utrdi 1849 po zmagi v It.;vzpostavijo stanje kot pred revolucijo.Ogrski državni zbor te ustave ni sprejel; razglasil je republiko, madž. vojska prežene cesarske čete s svojega ozemlja. Franc Jožef je prosil za pomoč ruskega carja Nikolaja I. - pomaga, ker se boji, da bi se rev. razširila preko Poljske do Rusije, sodeluje tudi hrvaški ban Jelačič; vsi skupaj premagajo madž. vojsko 13.8.1849 v Vilagošu, kjer se le-ta preda; revolucije je konec tudi na Madž. , madž. voditelje ujamejo, ali pa zbežijo v tujino-Kossut zbeži; pride do preureditve madž. dela monarhije; izgubili so vsakršno avtonomijo; Hrv. dobi naziv kraljevina, Vojvodina pa je posebna enota-podrejena Dunaju; Madžarom so odvzeli Transilvanijo, ki je posebna enota;Nezaupanje med Avstrijci in Madžari je odpravljeno šele 1867, ko nastane Avstro-Ogrska.

KONEC KONGRESNE EVROPE

Načela, ki so jih sprejeli na Dunajskem kongresu so veljala le do 1848/1849, ko je ruski car pomagal zatreti Avstrijcem revolucijo na Madžarskem- bitka pri Vilagošu 1849. Interesi velesil so se začeli razhajati zaradi propadanja Turškega cesarstva, ki so ga začeli imenovati Bolnik ob Bosporju. S propadanjem te države se odpre vzhodno vprašanje, saj si njegovo ozemlje hočejo razdeliti Rusija, FR,Avstrija, VB. Ruska vojska brez vojne napovedi vdre v Vlaško in Moldavijo 1853, zato ji sultan (ob podpori VB in FR) napove vojno → KRIMSKA VOJNA (1853-1855). Ruska vojska ima začetne uspehe -uničijo turško floto v Sinopskem zalivu, vendar VB in FR pošljeta v Črno morje svoje ladjevje in napovesta vojno Rusiji. Ruska vojska se umakne iz Moldavije in Vlaške, ki ju zasedejo Avstrijci. Kljub ruskemu umiku, se vojna na Krimu nadaljuje -osvajanje pomorske ruske baze Sevastopolja. Zaveznikom se pridruži še piemontska vojska, saj računa na pomoč Napoleona III. pri izgonu Avstrijcev iz Lombardije in Benečije.Padec Sevastopolja avgusta 1855, Rusija vojno izgubi. V Parizu podpišejo mirovno pogodbo 1855 :- Rusija izgubi del Besarabije(dobila na Dunajskem kongresu), vpliv v Podonavju in na Balkanu - Črno morje nevtralno območje - Bospor, Dardanele zaprli za vse vojaške ladje - Moldavija in Vlaška dobita avtonomijo znotraj Turškega cesarstva→ nastane Romunija

86

Napoleonu III. je uspelo razbiti sveto alianso (RU, AV, PR) na vzhodu, ki je hromila francosko moč. Nasprotja med RU in AC na Balkanu so se poglobila, TC so podaljšali življenje. FR se je začela zbliževatiz RU. Postopno razhajanje sil Vzhoda in Zahoda je v središču Evrope omogočilo nacionalna gibanja -romunsko in ostala nacionalna gibanja na Balkanu v 2/2 19.stol.( str. 106-Balkanski sod smodnika). Berlinski kongres 1878, sklican po RU-TR vojni prizna popolno neodvisnost RO, SR, Č.G.,Vzhodna Rumelija dobi avtonomijo znotraj TC in kasneje nastane Bolgarija; BIH postane avstrijski protektorat. Po FR-PR vojni in nastanku IT ter Nem se konflikti v Evropi zaostrijo do skrajnih meja-so posledica imperializma.

NACIONALNI PROBLEMI V HABSBURŠKI MONARHIJI (glej zgoraj- nacionalni problemi v HM;) Ustavnost in parlamentarizem učbenik str. 79-81; 97-99)

I. BACHOV ABSOLUTIZEM ali NEOABSOLUTIZEM (1850-59) S silvestrskim patentom 1851 ukinjena oktroirana ustava iz 1849 → začetek Bachovega absolutizma Razlike z Metternichovim absolutizmom: - vlada s podporo meščanstva (vojske, policije, cerkve, uradništva -bachovi huzarji) - izvede številne reforme a) UPRAVNE: uvede občine, začetki modernega uradništva b) ŠOLSKE: reforma gimnazij (postale 8 razredne), uvedba mature, ukinitev licejev c) VERSKE: podpis konkordata in odprava jožefinskih cerkvenih reform; uvedba verouka v šole, nadzor cerkve nad šolstvom d) “moderno” štetje prebivalstva

e) GOSPODARSKE: - gospodarski liberalizem (zato podpora meščanstva) - ukinitev cehov - Ukinitev carine med ogrskim in avstrijskim delom monarhije - Industrializacija: železarna Štore, premogovništvo, J železnica zgrajena do Trsta KONEC NEOABSOLUTIZMA 1859 zaradi več vzrokov- Avstrija je izgubila vojno v Italiji (Solferino) 1859 in s tem tudi Lombardijo- Nezadovoljstvo z absolutizmom (Madžari in Slovani) - Gospodarska kriza (posledica)

II. DOBA USTAVNOSTI se je začela po padcu Bachovega absolutizma Cesar F. Jožef centralizem in absolutizem poskuša nadomestiti s parlamentarizmom, zato oktobra 1860izda ustavo- OKTOBRSKA DIPLOMA. Tako Avstrijsko cesarstvo postane zveza avtonomnih dežel (federacija). Ogrski se vrne ustavni položaj, kot pred 1848. Državni zbor se razcepi: a) FEDERALISTI (konservativci) b) CENTRALISTI (liberalci)Zaradi nasprotovanja Madžarov in Nemcev morajo ukiniti oktobrsko diplomo in sprejmejo novo ustavo FEBRUARSKI PATENT 1861. Zopet je uveden centralizem , s cenzusom je omejena volilna pravica . Proti ustavi so bili nemški konservativci in nenemški narodi -Madžari ne pošiljajo svojih delegatov v dunajski državni zbor; Čehi zahtevajo avtonomijo ... Ustava ni zagotovila socialne in nacionalne pravičnosti. III. DUALIZEM (nastanek A – O) 18671. Vzroki za uvedbo dualizma: - 1866 poraz s Prusijo (Kraljevi Gradec) - Avstrija izločena iz boja za prevlado v Nemčiji (izključena iz Nemške zveze) - Izgubi Benečijo (Beneški Slovenci)

87

2.Avstrijski dvor popusti MADŽAROM (zahteva po samostojnosti v ogrskem delu monarhije) -> sklenjena pogodba pomeni začetek DUALIZMA. Preimenovanje države v Avstro-ogrsko (AO), ki je sestavljena iz dveh enakovrednih delov: avstrijski -Cislajtanija -cesar Franz Jožef; ogrski -Translajtanija -kralj Franz Jožef; Vsak del ima svojo VLADO in PARLAMENT, skupne zadeve za oba dela so: skupna vojska, vladar, zunanja politika in del financ.Ta država dobi novo ustavo 1867 DECEMBRSKA USTAVA -prevzame določbe februarskega patenta: - centralistična ureditev; - novi zakoni -člen, ki zagotavlja enakopravnost narodov (lastni jezik v šole in urade); zakon o društvih (tabori), zborovanjih; pravice Cerkve v javnem šolstvu.

2. Zaostrovanje nacionalnih odnosov v Cislajtaniji

Zato, ker je AO sporazum “razdelil” državo med Nemce in Madžare. Madžari v svoji 1/2 zatirajo nemadžarske narode, v avstrijski 1/2 jih zatirajo Nemci (Auerspergova vlada) -> nemški pritisk, germanizacija. Slovanski narodi v AO se uprejo: a)ČEHI zahtevajo enak status, kot ga je dobila Ogrska (trializem), zato bojkotirajo zasedanja dunajskega parlamenta in organizirajo tabore (plebiscit)

b)POLJAKI zahtevajo avtonomijo Galicije (sami zatirajo Rutence)

c)SLOVENCI zahtevamo Zedinjeno Slovenijo (Majer) in jezikovno enakopravnost -tabori (Vižmarje) Avstrijske oblasti odreagirajo tako, da 1873 uvedejo neposredne volitve v državni zbor (ne pošiljajo več iz deželnih zborov)

3. Taaffejeva vlada 1879-93

Nov predsednik AO vlade postane Taaffe. Slovani njegovo vlado podpirajo, saj dovoljuje uporabo lastnega jezika (drobtiničarska politika)

Taaffe ne vodi dosledne nacionalne politike, zato se nacionalna nasprotja nadaljujejo: na Češkem (Nemci:Čehi), Tirolskem (Avstrijci:Italijanom), Primorju (IT:SLO, HRV), Štajerski in Koroški (NEM:SLO) Krepijo se radikalne nacionalistične stranke, ki niso pripravljene na kompromise. Npr. v Celju ustanovljene slo-nem paralelke na gimnaziji -> padec Windischgraetzove vlade 1895.

IV. Habsburška monarhija na prelomu stoletja 1. AO je v sebi združevala dva različna svetova: - GOSPODARSKI IN KULTURNI RAZCVET - POLITIČNA KRIZA : sprožili so jo Madžari zaradi neuspešnih delitev sredstev med Avstrijo in Madžarsko (gospodarsko zaostajanje Madžarske) . Zato se zopet okrepi madžarski nacionalizem, ki gavodi F. Kossuth -zahteva popolno neodvisnost Madžarske, AO naj bo le personalna unija kot 1848 (povezuje naj jih en človek-vladar, Franc Jožef)

2. Krizo poskuša rešiti ministrski predsednik Kasimir Badeni (1895-7) a. Določi jezikovne naredbe in na Češkem postane češčina enakopravna z nemščino b. Nemci na Češkem se uprejo (se počutijo izkoriščane) in v dunajskem parlamentu zavirajo delo Jezikovne naredbe o enakopravnosti češčine prekličejo -> češka obstrukcijac. Pretep v avstrijskem parlamentu -zgo vir str. 98 d. Vlada deluje na podlagi “nujnostnega prava” - brez parlamenta razglaša zakone 3. Z volilno reformo 1907 naj bi odpravili politično krizo: a. splošna (moška) in enaka volilna pravica (vsi moški nad 22 let brez cenzusa)

88

b. V parlamentu najmočnejši krščansko-socialna in socialdemokratska stranka c. Nacionalna nasprotja se nadaljujejo -> trializem zahtevajo tudi J Slovani.

VELIKA BRITANIJA IN NJEN IMPERIJ str 34. , 82-84

Reforme v Veliki Britaniji

1. Nastala 1707 z združitvijo Anglije in Škotske . Po dunajskem kongresu je spadala tako kot FR v t.i. zahodni blok, ki je izvajal reforme. Te so bile nujne zaradi uporov delavcev in nasprotjih med katoliki in anglikanci (katoliki hočejo iste pravice kot anglikanci). Zato je vlada najprej izdala SIX ACTS, s katerimi so zaostrili cenzuro, povečali represijo.2. V 20ih letih 19.stol. so začeli izvajati reforme zaradi okrepljenega delavskega gibanja: (delavci razbijajo stroje- ludizem, čartizem) - Ustanavljajo sindikate - zagotovijo emancipacijo katolikov - izvedejo volilno reformo pod vplivom chartističnega gibanja - Socialne reforme: prepoved dela v tovarnah za otroke mlajše od 9. let, omejitev za otroke med 9.-18. let; 1847 določijo 10 urni delavnik - Zdravstveni zakon -enotno državno zdravstvo (za zdravstvo začne skrbeti država)

3. V Veliki Britaniji je vladala kraljica Viktorija (1837-77) → viktorijanska Anglija.VB je bila do 70ih let 19. stol. 1. industrijska sila sveta.

4. V 2/2 19.stol. so angleške vlade izmenjaje vodili konservativna(torijska) in liberalna (vigovska) stranka. Spopadali so se s tremi velikimi problemi:a) problemom demokratizacije političnega sistema,b) delavskim inc) irskim nacionalnim vprašanjem.

5. V začetku 60 ih let 19.stol. so VB zajeli socialni nemiri zaradi velike brezposelnosti. Konservativna vlada ( Derby) je 1867 razširila volilno pravico na lastnike in najemnike mestnih stanovanj, katerih letna najemnina je presegala 10 funtov. 6. LIBERALCI so vladali 1868-85 in po 1905, zagovarjali reforme v korist nižjih slojev. Tako so v 1. vladi Williama Gladstona( 1868-74) uveljavili :

- obvezno osnovno šolstvo za otroke od 5-13 let starosti

- olajšali ustanavljanje sindikatov

- uvedli zakon o skrivnem glasovanju na volitvah

- posodobili so vojsko

- poskušali so izboljšati položaj irskih kmetov( glej irsko vprašanje) in izdali Irish Land Act ( veleposestniki kmeta ne bi smeli pregnati iz zemlje, če ni plačal najemnine), ki pa ni prinesel napredka.

Druga Gladstonova vlada (1880-85) je :- razširila volilno pravico na skoraj vse polnoletne moške.

- Prizadevala si je rešiti irsko vprašanje-2. Zakon o zemlji je izboljšal položaj irskih zakupnikov, a ni rešil agrarnega vpr. Drugi dve Gladstonovi vladi sta hoteli dati Irski avtonomijo( Home Rule), vendar zaradi nasprotovanja konservativcev do tega ne pride.

89

Različni pogledi na irsko samoupravo so razdelili liberalno stranko-1/3 jih prestopi h konservativni stranki.7.Konservativci so zavladali 1885-1905( vlada Benjamina Disraelija) so zagovarjali:- red, mir, anglikansko cerkev, lastnino, - so proti avtonomiji Irske in - vodijo ekspanzivno osvajalno politiko- kolonije v Afriki. - nasprotujejo sindikatom, - omejijo pa delovni čas v tovarnah in -izboljšajo javno zdravstvo.9.Leta 1905 so zopet zavladali liberalci. Spopadali so se z delavskim in irskim vpr. Podprla jih je tudi takrat ustanovljena(1906)Laburistična( delavska ) stranka. Zopet so začeli so izvajati reforme-zagovarjal jih je zlasti finančni minister Lloyd George, pristaš novega liberalizma.Uvedli so:- 8 urni delavnik za rudarje, - zakon o starostnih pokojninah, - o socialnem zavarovanju ( podpora v času bolezni, invalidnosti)- omejili moč gornjega doma parlamenta( konservativcev).Lordska zbornica je ohranila pravico, da zavrne v spodnjem domu sprejeti zakon, a če je bil v poslanski zbornici 3x sprejet, je vseeno veljal.

USTAVNOST IN PARLAMENTARIZEM V FRANCIJI

1. Začetek parlamentarizma 1302, ko francoski kralj skliče skupščino stanov v nottredamski katedrali. Razvoj je prekinjen v začetku 17. stoletja (1614) z absolutizmom. 2. Ustavnost se začne razvijati s prvo ustavo:a)1789 se zopet skličejo stanovi, tretji stan se preimenuje v narodno skupščino, ki sprejme Deklaracijoo pravicah človeka in državljana (17. členov). To je temelj za ustavo, ki jo sprejmejo 1791: izvršilno oblast ima kralj, zakonodajno enodomen parlament, volilna pravica je omejena s cenzusom- ima pa jo več kot 60% moških. b) Naslednja ustava je bila leta 1793, ustava konventa (čas jakobinske diktature), ki uzakoni splošno moško volilno pravico. Za to ustavo je značilno, da ni nikoli začela veljati. c) 1795 ustava Termidorja pomeni korak nazaj. Uvedla je dvodomni parlament: svet starih, svet 500tih. Volilna pravica je omejena s cenzusom( dobi jo 200.000 moških državljanov). Volilno pravico dobijo tudi tisti, ki se udeležijo vsaj enega vojaškega pohoda. d)Ustava konzulata 1799 :- sprejeta z ljudskim glasovanjem-splošna moška volilna pravica- 1. konzul Napoleon, dobi velika pooblastila- dvodomna skupščina ( tribunat, senat)- državni svet kot posvetovalni organe) leta 1814- oktroirana ustava kralja Ludvika XVIII. :- uzakoni ustavno monarhijo-izvor vse oblasti je vladar po milosti božji, ki pa je pri izvajanju vezan naustavo. - velike pristojnosti kralja : - vso izvršilno oblast, imenuje ministre in državne uradnike, imenuje poslance zgornjega doma parlamenta, odloča o vojni in miru, zavezništvu, sklepa trgovinske posle.

- je ohranila enakost pred zakonom, osebne svoboščine, svobodo veroizpovedi, tiska, nedotakljivosti lastnine. - Parlament je dvodomen, spodnji dom pa nima pravice predlagati zakonov.

Na podlagi volilnega zakona iz leta 1817 je imelo volilno pravico le 90.000 od 23 milijonov Francozov. Pasivno volilno pravico( biti izvoljen za poslanca) so imeli moški nad 40 let, ki so plačali najmanj 1000 frankov neposrednih davkov ( 15.000 Francozov). Ustava je formalno zagotavljala enakost pred zakoni, neodvisno sodstvo, ukinila privilegije plemstva, zagotavljala osebne svoboščine,

90

svobodo govora, tiska, veroizpovedi, lastnine. Francija se je razvijala v smeri prave parlamentarne monarhije,njen razvoj prekineta Ludvik XVIII. in Karel X. 3. Ludvik XVIII. je - zaostril cenzuro

� - izdal zakone za zaščito države( omeji svoboščine)

� - katoliško vero razglasi za državno( RKC dobi šolstvo)

4.Karel X.( pokopan na Kostanjevici nad NG) je še stopnjeval represijo. Sprejeli so zakon, ki je določal, da se nekdanjim emigrantom ( iz časa fr. revolucije) plača odškodnina. Zato je moč opozicije v parlamentu naraščala in na volitvah 1830 dobi večino v parlamentu. Opozicija je zahtevala:

� - razširitev volilne pravice

� - vlada naj bo odgovorna parlamentu

� - ukinitev cenzure in posebnih pravic RKC

Karel X. je ostro nastopil in 1830 izdal »štiri ordonanse »ter z njimi:- Ukinil svobodo tiska

- Ukinil poslansko zbornico,

- Zmanjšal število poslancev

- Vezal volilno pravico le na davke od veleposesti

Ti ukrepi so 1830 sprožili ponovno revolucijo v Franciji- julijska revolucija. Burboni so zbežali iz države, parlament ukine cenzuro, razširi volilno pravico in odvzame pristojnosti RKC.6. Zavlada Filip Ludvik Orleanski- (menjava na prestolu pomeni dokončen prelom o vladarju po

božji milosti), revidirajo ustavo, ki pa ne prinese politične stabilnosti. Sledili so nemiri, stavke in vstaje. Francoske oblasti so jih poskušale ublažiti z delnimi socialnimi reformami in liberalizacijo gospodarstva. Zaradi omejene volilne pravice in neizpeljanih socialnih reform so se Francozi 1848zopet uprli.

6. Leta 1848 se iz Apeninskega polotoka razširi revolucija tudi v Francijo. a) Začela se je februarja v Parizu, kjer so demonstranti zahtevali:

- splošno volilno pravico in izboljšanje socialnega položajab) Ker jim oblasti ne ugodijo, se začne upor delavcev. Kralj pobegne v VB, demonstranti pa razglasijo republiko- (obdobje 2. republike) in imenujejo začasno vlado. Ta je :- ustanovila državne delavnice za brezposelne,- uvedla pravico do dela, -svobodo tiska, združevanja, -ukine smrtno kazen za politične delikte - uvede splošno in enako volilno pravicoc) Aprila izvedejo volitve v narodno skupščino, kjer zmaga republikanska stranka. Ta je ukinila nacionalne delavnice, zato se maja in junija zopet uprejo delavci. US, izvoljena z splošno moško volilno pravico je uvedla PREDSEDNIŠKI SISTEM z neposredno izvoljenim predsednikom s 4 letnim mandatom brez možnosti vnovične izvolitve.d)Decembra 1848 večinsko izvolijo za predsednika republike Napoleonovega nečaka Louisa Bonaparta2.12 1851 izvede državni udar (razpusti parlament, uvede obsedno stanje in zatre nemire na podeželju). Na plebiscitu dobi podporo za spremembo ustave, ki mu je podaljšala predsedniški mandat na 10lete)Ob prvi obletnici državnega udara se razglasi za cesarja Napoleona III – dobi na plebiscitu podporo za obnovitev cesarstva

91

DRUGO CESARSTVO IN TRETJA REPUBLIKA V FRANCIJIDrugo cesarstvo

1. Napoleon III je bil prepričan, da je njegova usoda voditi Francijo proti napredku in blaginji (dobro manipulira z ljudstvom)

Prevzel je vso oblast. Izvoljeni parlament samo potrjuje zakone in višino davkov, poslanci pa ne smejo razpravljati ali kritično presojati dela izvršilne oblasti. Ministri so odgovorni cesarju, ta pa francoskemu narodu- zato se za vse pomembne politične odločitve izvedejo plebiscit!!!Časopisi prvotno nimajo cenzure, samo zapisujejo seje, brez komentarja.

2. Podpirajo ga vsi trije stanovi:

- kmetje – zadušitev uporov na podeželju

- meščani – liberalna politika

- delavci – socialne reforme

● Svoboda tiska je bila omejena, pravica do združevanja in javnih zborovanj pod kontrolo političnih oblasti.

● Podpore je bil Napoleon III deležen zaradi njegovega upoštevanja ravnotežja med družbenimi razredi.

3. Razvoj gospodarstva se pospeši:

-Leta 1852 vlada podpre oblikovanje treh večjih bank (poceni krediti torej nizke obresti), te prispevajoh gospodarski rasti-Vlaganja v slabo razvito železnico-Pospešena gradnja monumentalnih zgradb, bulevarjev, svetovna gospodarska razstava, dogajanje medpariškim kongresom – ljudem je bilo cesarstvo všeč!

4. Zaradi gospodarske krize (zlasti v večjih francoskih mestih) se je začela krepiti opozicija – Napoleon III je prisiljen nekoliko razrahljati absolutistično oblast:

Povečal je vlogo parlamenta, preklical zakon, ki je prepovedoval stavke in združevanje delavcev. Omilil je nadzor nad tiskom, ko pa se je opozicija po parlamentarnih volitvah še okrepila se je odločil za vsesplošno liberalizacijo države. Avtoritarni sistem je zamenjal s parlamentarnim. Novo ''liberalno cesarstvo'' se je po prvih porazih v vojni s Prusijo sesulo.5.Ekspanzivna zunanja politika

● V 22letih – 8 vojn (od tega 4 v Evropi):

▪ Udeležba v krimski vojni

▪ Pomagali so Piemontu izriniti Avstrijo iz Lombardije

▪ Branili so papeško državo

▪ Pokorili so si velik del Sahare

▪ Pošiljali ekspedicijske čete na Kitajsko in v Mehiko

● Prisvajajo si kolonije:Vietnam, Alžirija, Tunizija, Maroko in Kambodža postanejo francoske kolonije (v Mehiki jim ne uspe)

92

● Napoleon III je želel spremeniti podobo Evrope kakršno je ustvaril Dunajski kongres

● Zavezniki so s Poljsko in Italijo, ki želita samostojnost

● Obremenjuje jih nemško vprašanje (ogroža Francijo)

● Vmeša se v notranje spore Prusije (rodbina Hohen Zollern), ki želijo biti vladarji Španije.

● Reforma vojske in napovedana vojna Prusiji (julij 1870)

6.PADEC DRUGEGA CESARSTVA

● Katastrofa (bitka pri Sedanu-2.9.1870), ker jih Prusi potolčejo do nerazpoznavnosti (1.taktika obkoljevanja;2.močno topništvo) – ujamejo Napoleona III

● V Parizu in v večjih francoskih mestih pride do demonstracij zoper Napoleonov režim.

● Zaradi pritiska množic parlament 4.9.1870 RAZGLASI TRETJO REPUBLIKO!

● Obkoljen Pariz – odredi narodne garde(prostovoljci), Prusi jih premagajo in deloma potisnejo v Švico

● Pariz je 28.1.1871 kapitulira in zunanji minister mora podpisati premirje pod sramotnimi pogoji.

● Mirovna pogodba je določala, da mora Francija Nemčiji odstopiti Alzacijo, del Lorene in plačati 5 milijard frankov vojne odškodnine.

● Na parlamentarnih volitvah dobijo večino monarhisti (februar 1871) – nezadovoljstvo.

● Novi ministrski predsednik Adolphe Thiers je z vojsko želel razorožiti narodno gardo, a naleti na odpor množice.

● Vlada se preseli v Versailles in iz Pariza umakne redno vojsko.

● Vstajniki so razglasili komuno in izvolili 81-članski svet pariške komune, v katerega je bilo izvoljenih 35delavcev.

7.PARIŠKA KOMUNA

● V 72 dneh obstoja je z reformami poskušala vzpostaviti socialno pravičnejši družbeni sistem (kljub nesoglasjem)

● Uvedla je:

- splošno oborožitev ljudstva

- predali so tovarne in delavnice(zapuščene) delavskim združenjem

- ločili cerkev od države, mnoge duhovnike zamenjali v šolah s posvetnimi učitelji

- olajšali odplačevanje dolgov malim obrtnikom in trgovcem

- enakopravnost žensk

93

● Komuna se je morala boriti za obstanek, saj Thiersova vlada na ozemlju Francije ni želela prenašati revolucionarne tvorbe.

● Francoske in nemške čete obkolijo Pariz.

● Nemci izpustijo 100.000 francoskih vojakov in francoska vojska nato napade Pariz, v 7dneh jeversajska armada postopoma zavzela mesto.

● Pobili so okoli 25.000 branilcev Pariza,veliko so jih aretirali, poslali v kazenske kolonije.

Republikanska vlada uniči komuno

8.BOJ ZA REPUBLIKO IN DREYFUSOVA AFERA

Po propadu pariške komune je Francijo zajela kriza. Eni so zagovarjali obnovo monarhije, večina parlamentarcev pa republiko. 1875 je narodna skupščina sprejela novo ustavo, ki je dajala predsedniku republike izjemna pooblastila in vzpostavila demokratično parlamentarno republiko. Republikanci so vodili Fr do 1899. Razcepili so se na oportuniste in radikalce: Oportunisti so vodili neuspešno vojno proti Kitajski (1885) zato so izgubljali na moči. Radikalci so se razglašali za naslednike jakobincev in zahtevali takojšnje reforme( ločitev cerkev od države, ukinitev senata, uvedba progresivnega davka) ; zahtevali konec nesmiselne kolonialne politike in hoteli usmeriti fr. Zunanjo politiko v maščevanje Nemčiji za poraz v vojni 1870 in ponovno osvojiti Alzacijo in Loreno. Njihov vpliv je še bolj narasel ob Dryfusovi aferi.Judovski častnik A. Dreyfus je bil zaposlen v fr. generalštabu, obtožili so ga vohunjenja za Nemčijo in ga izgnali na Hudičev otok. Kljub temu, da so ugotovili, da Dreyfus ni prodajal tajnih dokumentov, staRKC in desnica označili nj. »izdajstvo« za zaroto Judov in prostozidarjev. Na stran Dreyfusa se postavijo tudi vidne osebnosti –Emil Zola. Nova vlada je Dreyfusa pomilostila 1906..Zaradi te afere je prišlo do političnih sprememb. 1902 je na volitvah zmagala republikanska levica, ki je napovedala boj RKC- razpustijo samostane, vzamejo šolstvo, ločitev cerkve od države. Pred 1.ww uvedejo starostne pokojnine, obvezen tedenski počitek-dopust, hkrati pa zatirajo delavske stavke.Leta 1913 je bil s pomočjo desnice in dela radikalcev za predsednika izvoljen Poincare- država se je začela odkrito pripravljati na vojno.

Kratka verzija

1. Ponovi francoske ustave iz konca 18.st.

2. Leta 1814 je zavladal Ludvik 18., ki je izdal oktroirano ustavo, država postane ustavna monarhija, kralj, ki je vladar po božji milosti pa mora pri vladanju upoštevati ustavo. Kralj dobi velike pristojnosti v tej ustavi, sam imenuje ministre, državne uradnike, poslance zgornjega doma, odloča o vojni in miru, sklepa trgovinske posle. Francija je šla po poti pravega parlamentarizma saj so bil uzakonjene številne svoboščine: parlament je bil dvodomen, vendar spodnji dom ni smel predlagati zakonov, ukinili so privilegije plemstvu.

3. Ludvik 18. pa kar naenkrat poostri cenzuro, omeji ostale svoboščine in RKC razglasi za državno vero.

4. Po njegovi smrti zavlada Karel 10., ki je še stopnjeval represijo (pritisk), zato se je začela organizirati in krepiti opozicija poti kateri pa je leta 1830 izdal 4 zakone:

94

1. Ukine spodnji doma parlamenta (poslansko zbornico)

2. Zmanjša se št. poslancev

3. Ukine svobodo tiska

4. Volilno pravico zopet omeji s cenzusom

5. Ti zakoni so povzročili junijsko revolucijo 1830. Karel je moral odstopiti oz. je zbežal naČeško kasneje pa v Slovenijo (Gorica). Oblast pa je prevzel Filip Ludvik Orleanski, ki ni več kralj po božji milosti, zato ker so ga v parlamentu okronali/potrdili za kralj. Ni izpeljal socialnih reform, prepočasi je liberaliziral/razvijal gospodarstvo, zato je februarja 1848 prišlo do nove revolucije v Parizu/Franciji. Revolucionarji so razglasili republiko (obdobje 2. republike ). Nova vlada v kateri je bil tudi socialist L. Blanc , pa je sprejela nove reforme:

1. Za brezposelne organizirajo državne/socialne delavnice

2. Uvede splošno in enako volilno pravico (za moške)

3. Temeljne svoboščine (svoboda tiska, združevanja….)

Aprila 1848 izvedejo nove volitve, zmagali so republikanci in določili, da ima predsednik enkraten 4-letni mandat. Predsednik postane Luj Bonaparte (nečak Napoleona 1.), ki leta 1851 izvedel državni udar. Razpustil je parlament, s plebiscitom pa spremenil ustavo. Predsedniški mandat je podaljšal na 10 let.

6.Nato se razglasi za cesarja Napoleona 3. Začne se 2. francosko cesarstvo. (pomaga Piemontu, ščitijo papeža, v Krimski vojni pomagajo Turkom). Njegov cilj je oslabiti Nemčijo, ker so izgubili Alzacijo in Loreno in jih hočejo nazaj. Dobili so jih po 1.sv. Vojni.

RUSIJA MED AVTOKRACIJO IN REVOLUCIJO

avtokracíja-politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupinarevolucija- radikalna sprememba družbenih, ekonomskih, političnih odnosov, ki jo izvedejo napredne družbene sile

1. Zaostala država s strogim carizmom (dinastija Romanovi) in fevdalizmom v 1. polovici 19. stoletja. b. Aleksander I. -podeli osebno svobodo baltskim kmetom c. Nikolaj I. kmečki upori, vstaja dekabristov (“decembrski upor”) -> zaostri cenzuro, nadzor nad učitelji, ustanovi urad za nadzor nad ljudmi -> caristična tajna policija; popolnoma si podredi Poljsko. (Carizem = vladar ima zakonodajno, sodno, izvršilno oblast in oblast nad pravoslavno cerkvijo) 1830 -revolucija v ruskem delu Poljske, ki jo zatre.

2. V 2. polovici 19. stoletja se je Rusija razvijala med avtokracijo in revolucijo-na eni strani je imela zaostalo družbo in gospodarstvo, na drugi pa je igrala pomembno vlogo v svetovni politiki-na vzhodu se je razširila do meja Afganistana in Kitajske-v primerjavi z Zah. je bila zaostala, v primerjavi z Vzh. pa imperialistična velesila

95

3. REFORME ALEKSANDRA II.a) ker je poraz v krimski vojni(1853-56) pokazal zaostalost caristične Rusije se je car Aleksander II. odločil za postopno uvajanje liberalnih reform:-*odpravil je osebno odvisnost kmetov in tako je več kot 20mio. kmetov dobilo osebno svobodo in minimalne državljanske pravice:pravica do poroke in posedovanja lastnine ter ukvarjanja s trgovino). Položaj kmetov se vseeno ni bistveno izboljšal. Za zemljo so morali plačevati veliko odkupnino. Večina zemlje je prišla v kolektivno lastništvo kmečkih občin (mir) in ne v last kmetov.

*temeljito so reformirali vojsko *sanirali javne finance, *modernizirali osnovno in srednje šolstvo ter *dali večjo avtonomijo univerzam

*l. 1864 so na lokalnem oz. regionalnem nivoju začeli uvajati predstavniška telesa-zemstva (organ krajevne samouprave), ki so bila odgovorna za javno šolstvo, zdravstvo in ceste.b) reforme so spodbudile gospodarsko modernizacijo: - l.1857 je vlada začela načrtno graditi železniško omrežje in do l.1876 so v Rusiji zgradili že 20.000km železniških prog,-gradnja železniškega omrežja je pospešila industrijsko rast-v Ukrajini se je razvijala železarska industrija, v Donskem bazenu premogovništvo, na Kavkazu naftna industrija, Rusija je bila pomembna izvoznica žita v Zah. Evropo

4. RADIKALNA GIBANJA-Aleksandrove reforme so vnesle velike spremembe. Car ni hotel uvesti parlamentarne demokracije( niparlamenta in ustave!!!) po zahodnoevropskem zgledu-po porazu v krimski vojni se je začelo krepiti radikalno gibanje narodnikov, ki so verjeli, da se Rusija lahko izogne zlu kapitalizmu(gospodarsko-družbena ureditev, v kateri so proizvajalna sredstva v privatni lasti) z oblikovanjem socialistične(socializem gospodarsko-družbena ureditev, v kateri so proizvajalna sredstva v družbeni lasti), demokratične(vladavina večine) in egalitarne(enakopravne) družbe, temelječe na kmečkih občinah-l.1874 je okoli 3000 mladih intelektualcev šlo med kmečko ljudstvo , da bi jih poučili o ciljih svojega gibanja. Ljudje pa so jih ignorirali in celo prijavljali policiji-del narodnikov se je zato odločil za terorizem(uporaba nasilja)-člani tajnih org. Zemlja in svoboda in Narodna volja sta konec 70ih let organizirali teroristične napade na predstavnike oblasti: l.1881 jim je uspel atentat na Aleksandra II.-po atentatu so oblasti Narodno voljo razbile, a sta se njen vpliv in organizacija kazala tudi kasneje. Nazačetku 20.stol. sta jo posnemali zlasti Socialistična revolucionarna stranka in komunistična stranka

5. OBDOBJE REAKCIJEa) z Aleksandrom III. je v Rusiji nastopilo obdobje reakcije(nazadnjaštvo; nasprotovanje napredku, revolucionarnim spremembam in prizadevanje za ohranitev starega)-nanj je pomembno vplival njegov svetovalec Konstantin Pobednoscev, ki je menil, da je demokracija laž in zagovarjal idejo, da lahko rusko stabilnost zagotovita le aristokracija(plemstvo) in pravoslavje-Aleksander je okrepil svojo avtokratsko(neomejeno oblast ima 1 človek) vladavino:oblasti so krepile nadzor nad kmečkimi občinami, povečale vlogo plemstva v zemstvih(organ krajevne samouprave), ukinile avtonomijo(samoupravo) univerz, poostrile cenzuro in začele načrtno rusifikacijo neruskega preb.b)Aleksandrov naslednik Nikolaj II., ki je bil nesposoben in nesamozavesten vladar je nasprotoval spremembam in parlamentarni demokraciji

-v času njegove vladavine je Rusija vse bolj zaostajala za zahodom-nezadovoljstvo z režimom se je vse bolj stopnjevalo, izgubili so tudi vojno z Japonsko in

ozemlje→ l.1905 revolucija

6,RUSKA REVOLUCIJA 1905-Rusijo je zajel industrijski bum

96

-Rusija se je s pomočjo tujega kapitala prebila na 2. mesto na svetu po dolžini železniških prog-izkop železa in premoga se je podvojil-hiter ind. razvoj je prinesel socialne pretrese: zaradi padanja cen žita in naraščanja rent so največji davek hitre industrializacije plačali kmetje-delavci so bili v izredno slabem položaju: nizke mezde, slabe življenjske razmere-z rusifikacijo so bili nezadovoljni neruski narodi države, ki so tvorili več kot polovico celotnega preb.-razmere so se še zaostrile po ruskem porazu v vojni z Japonsko(1904-05)-prihajalo je do kmečkih nemirov in delavskih strank-okt.1905 je izbruhnila generalna stavka, ki je Nikolaja II. prisilila, da je obljubil ustavo-carjev oktobrski manifest je prinesel konec generalne stavke in revolucije, napovedal spoštovanje temeljnih državljanskih pravic in svoboščin ter uvedbo parlamentarne demokracije-z volitvami v dumo(državni zbor), je bil carjevi avtokraciji zadan udarec, čeprav si je že naslednje leto s temeljnimi zakoni povrnil večji del oblasti in omejil pristojnosti dume

7. PONOVNI RAZVOJ PO REVOLUCIJI-revolucionarni izbruh je odprl vrata nekaterim drugim reformam:

-vlada je dovolila ustanavljanje sindikatov in vpeljala osnovno zdravstveno zavarovanje za delavce

-v letih pred 1. sv vojno so se letni izdatki za izobraževanje početverili-Ruska industrija je med leti 1906-13 cvetela: dotlej nerazvit notranji trg se je hitro razvijal, izjemna zunanjetrgovinska bilanca-izjemno pomembna je bila agrarna reforma, izvedel jo je ministrski predsednik Peter Stolypin. Prinesla je konec kolektivnega kmečkega gospodarstva. Z njo so kmetje zapustili kmečke občine in začeli zemljo obdelovati kot samostojni dedni posestniki. Z reformo je narasel sloj bogatih kmetov-kulakov, ki naj bi po Stolypinovi zamisli deloval kot faktor stabilnosti na podeželju-pred 1. sv. vojno je bila Rusija četrta najmočnejša industrijska država sveta-vseeno so jo pestile številne težave:imela je največji zunanji dolg na svetu, bila je odvisna od tujih strokovnjakov in še vedno nerazvita-v primerjavi z zahodom so bile vse reforme neustrezne in omejene

Že konec 19. stoletja se je začela pripravljati na vojno in se povezala s Francijo in Veliko Britanijo v antanto

IMPERIALISTIČNA PODOBA SVETA učbenik 3 str. 92

1. Vzroki imperialistične politike:

a) ekonomski: presežek proizvodnje v evropskih državah (zaradi gospodarske krize 1873 opuščajo svobodno trgovino) - iščejo tržišče in poceni delovno silo zunaj Evrope

b) nacionalizem – evropske nacije hočejo pokazati svojo moč in prestiž v svetu

c) ravnotežje sil- vse evropske države naj bi imele kolonije

d) belčevo breme – superiorni Evropejci morajo civilizirati divjake v kolonijah ( R. Kipling 1899)

2. Kolonialna posest:

a) Velika Britanija njen kolonialni imperij je k. 19. Stoletja ( premier B. Disraeli) največji 33 milijonov kvadratnih km + 400 milijonov prebivalcev;

b) Francija nove kolonije po porazu s Prusijo: S in Z Afrika; Kambodža, Laos, Vietnam

97

c) Rusija – po Berlinskem kongresu širila v osrednjo Azijo in obalo Tihega oceana

- Po porazu z Japonsko na Balkan

d) Nemčija- del Afrike, del Nove Gvineje

3. Prerivanje v Afriki – k. 19. in v z. 20. stoletja so si jo v celoti razdelile evropske države ( Etiopija edina samostojna) Velika Britanija je s svojimi afriškimi kolonijami varovala pot v Indijo(odprtje Sueškega prekopa 1869)- glej zemljevid-fašodska kriza med Francijo in VB se reši po mirni potiFrancija: Alžirija, Tunizija, MarokoItalija: Libija, Eritreja, Somalija, neuspešna v AbesinijiBelgija: KongoNemčija: V in JV Afrika4. Območja konfliktov:- rusko-japonska vojna 1904/5. Zmaga Japonska, ki dobi nadzor nad Korejo in Mandžurijo-maroški krizi med Francijo in Nemčijo

ZAOSTROVANJE ODNOSOV MED VELESILAMI STR. 103

1. Sistem zavezništev- z njim je hotel Bismarck zavarovati Nemčijo in osamiti Francijo. Zato je1873 z AO in RU sklenil zvezo treh cesarjev, ki je razpadla, zaradi dogodkov na Balkanu.

1875 bosanska in bolgarska vstaja proti Turkom, podpre jih RU. Mir je sklenjen v San Stefanu 1878, predvideval samostojno Bolgarijo, AO ni dala pravice da bi zasedla BIH. Tem določilom nasprotujeta VB in AO in Bismarck skliče berlinski kongres,(da bi preprečil evropsko vojnoin obvaroval nemške interese) kjer revidirajo sanstefansko pogodbo: - ROM, SRB, Č.G postanejo neodvisne- Bolgarija postane samostojna država- RU dobi posest v Armeniji- AO dobi mandat za zasedbo in upravljanje še vedno turške BIHRuski car Aleksander II. je v berlinskem kongresu videl«evropsko koalicijo proti RU pod vodstvom Bismarcka«.Odnosi med RU in NEM so se zaostrili.

2. Trojna zveza→1882 N+AO+IT

Nemčija je po Berlinskem kongresu uvedla zaščitno carino na žito, zato so se odnosi med NEM in RU še bolj zaostrili. Kljub temu je Bismarcku uspelo, da so RU,NEM in AO 1881 podpisale tajno pogodbo in se obvezale, da bodo ob morebitnem vojaškem spopadu vsake s kakšno drugo državo ostale nevtralne ter ne bodo dovolile sprememb na Balkanu, a ta pogodba je veljala le do 1887. RU je začela svojo zunanjo politiko usmerjati proti Osrednji Aziji in na Daljni vzhod, kjer se je zapletala v konflikte z VB in JAP. V JV Evropi-Balkan - sta svoj vpliv širili AO in NEM, ki sta 1879 podpisali sprva skrivno zavezniško pogodbo-nastala je dvojna zveza. Ker je FR zasedla Tunizijo, se je k dvojni zvezi priključila še IT in tako je nastala TROJNA ZVEZA. Leta 1883 se je priključila še ROM, vendarje ta pogodba ostala tajna. Trojna zveza je bila prvo sodobno združevanje evropskih sil. S to pogodbo je AO postala koridor nemške politike proti JV, kar je prišlo do polnega izraza z gradnjo bagdadske železnice .

3. Prisrčna zveza- antanta 1894 FR+RU+VB

Zaradi nemškega prodiranja proti JV in težnje po kolonijah se je začelo združevanje drugih sil v nasprotni blok. 1894 sta FR in RU sklenili pogodbo uperjeno proti Nemčiji. Čeprav je bila FR v nenehnem sporu z VB, ker je ta 1882 zasedla Egipt, sta 1904 sklenili zavezniško pogodbo znano kot prisrčna zveza(Entente Cordiale). Z njo sta si razdelili interesna območja:VB v Egiptu, FR pa v Maroku. Siam je dobil status neodvisnega tampona med francosko Indokino in britansko Burmo. VB

98

se je odrekla Madagaskarju. V času maroške krize 1905 je Nemčija hotela prisrčno zvezo izničiti, vendar ji to ne uspe. Prisrčni zvezi se je pridružila še RU, ki se je začela vračati v evropsko politiko poporazu 1905 z Japonsko. 1907 je z VB sklenila pogodbo, s katero sta si razdelili Perzijo. Velesili sta sedogovorili, da ne bosta posegali v notranje zadeve Tibeta pod kitajsko suverenostjo. Afganistan je prišel pod britanski vpliv, vendar ga VB ni smela anektirati. Pogodba med RU in VB ni bila prava zavezniška pogodba, saj ni predvidevala pomoči ene države drugi ob morebitni vojni. Bila je le naperjena proti NEM in ta je zaradi tega dobila občutek, da je obkrožena s sovražnimi državami.

BALKANSKI SOD SMODNIKA STR. 106

1. Na Balkanu so se križali interesi velesil:

-AO je upravljala z BIH od berlinskega kongresa- RU je preko Balkana hotela neoviran dostop do Sredozemlja- IT- iredentizem hoče dele dalmatinske obale in Albanijo2. balkanski narodi pa se hočejo tudi osamosvojiti in pri tem so se soočali z interesi velesil.SRBIJA –samostojna od berlinskega kongresa, vendar gospodarsko-trgovsko vezana na AO. Odreče se BIH in se usmeri proti Makedoniji, ki naj bi bila njen najbolj J del po velikosrbski teoriji. Zato pridev vojno z Bolgarijo, ki jo izgubi in posredovanje AO je preprečilo, da bi si jo Bolgarija priključila. Po porzu se je v Srbiji okrepila radikalni stranka, ki je zahtevala revizijo nedomokratične srbske ustaveiz leta 1869. Milan Obrenović se je leta 1882 razglasil za kralja in čez 6 let je moral privoliti v bolj demokratično ustavo- temeljne državljanske pravice, v.p. omejena s cenzusom. Nasledil ga je sin Aleksander - diktatura. Umori ga Črna roka 1903 in na prestol postavijo Petra Karadjordjevića. Uvede ustavo iz 1888, radikalna stranka na oblasti z Nikolo Pašićem, ki se povezuje z RU. Veliko srbska ideja- vsi Srbi v eni državi, predvsem hočejo BIH in zato pridejo v konflikt z AO. 1906 med njima carinska vojna, RU podpre Srbijo. Aneksijska kriza 1908, ko si AO priključi BIH, želi pa jo tudi Srbijain malo je manjkalo, da bi prišlo med njima do spopada. Zardi težnje po priključitvi Makedonije, ki stasi jo lastili tudi BOLG in GRČ, se je Srbija zapletla v spor z Bolgarijo

2. BOSNA – Avstrijci jo gospodarsko izkoriščajo .Upada moč muslimanskega prebivalstva, ki seizseljuje v Turčijo. Bošnjaštvo forsirajo Avstrijci in hočejo ustvariti nov bosanski narod. Po balkanskih vojnah se je okrepila JUGOSLOVANSKA IDEJA, da bo Srbija združila J Slovane. To je bila tudi ideja Mlade Bosne. Zato izvedejo 28.6. 1914 atentat na AO prestolonaslednika FF.

3. MAKEDONIJA-na berlinskem kongresu je potrjeno, da ostane pod TUR. Zato je to eno najbolj eksplozivnih področij na Balkanu, saj se križajo velikosrbska, velikogrška in velikobolgarska politika.

Grki v Makedoniji ustanavljajo grška društva in širijo grško pismenost. Srbi ustanovijo društov Sv. Save, ki propagira srbsko kulturo. Bolgari pa s pomočjo svoje pravoslavne cerkve izvajajo bolgarizacijo. Zato se makedonska nacionalna zavest skoraj ne more razviti. Makedonsko nacionalno gibanje(Makedonijo Makedoncem) si je prizadevalo za avtonomijo Makedonije znotraj turškega cesarstva. V Solunu so ustanovili VMRO, ki poskuša doseči cilj po revolucionarni poti→ začne z Ilindensko vstajo 1903 Po 2. balkanski vojni 1913 razdeljeni med BolG, GR,SRB.

4. SOD SMODNIKA:

Po aneksiji BIH je Balkan postal prizorišče nenehnih političnih in vojaških konfliktov.1. Balkanska vojna 1912- Grčija, Srbija, Črna Gora, Bolgarija se ob pobudi Rusije povežejo v BALKANSKO ZVEZO. Imela je 2 cilja (to so vse samostojne države):

1.) preprečiti nadaljnji vpliv AO na Balkanu 2.) izgnati Turke iz Makedonije

99

Vojna leta 1912 je bila OSVOBODILNA vojna zaradi tega, ker želijo Makedonijo osvoboditi Turkov. Ta vojna je bila zelo kratka, ZMAGALE so balkanske države. Leta 1913 se v Londonu naredi mirovna pogodba, ki določa: - Turki se morajo umakniti iz Balkana, zgubi ves teritorij (obdrži le Carigrad). -AO pozna srbske interese, zato vztraja, da oni ne pridejo do morja. Zato AO predlaga, da se ustanovi Kneževina Albanija ⇒ prek njih bi lahko prišli do morja, vse članice se strinjajo, 1913. leta nastane ta kneževina, ki je kmalu interesno področje Italije.- Ko iz Makedonije preženejo Turke, si članice Balkanske zveze ta teritorij razdelijo in tako pride do prepirov:Srbija dobi Vardarsko Makedonijo ⇒ t.j. najpomembnejši del po reki Vardar.Bolgari dobijo Pirinsko Makedonijo.Grki pa dobijo Egejsko Makedonijo.S to delitvijo nihče ni zadovoljen, še najmanj pa Bolgari, ki so prepričani, da so dobili premalo, Srbi pa preveč- vzrok za 2. balkansko vojno

2. Balkanska vojna -Leta 1913

Tudi ta vojna je kratkotrajna; ima značaj OSVAJALNE vojne malih imperialističnih državic. V tej vojni se na eni strani poveže SRB, GRČ, ČG in celo TR, na drugi strani pa je BOLG. Vojna se konča s porazom Bolgarov. Sledi mirovna konferenca v Bukarešti. - SRBIJA dobi Vardarsko Makedonijo, S del Kosova, Skopje, Ohrid, Bitola (najjužnejše jugoslovansko mesto). - GRČIJA dobi Egejsko Makedonijo, Solun.- BOLGARIJA obdrži Pirinsko Makedonijo.- ROMUNIJA dobi bolgarsko pokrajino Dobrudža.- BOLGARIJA postane samostojna kneževina- TURČIJA pa ponovno osvoji Odrin - na evropski celini.Kar je potrjeno v Bukarešti, ni zadovoljilo nikogar. Bolgari čakajo priliko, da se maščujejo, ker so bili "ogoljufani". Vse države so v slabih odnosih. Srbija poskuša oblikovati Veliko Srbijo s pomočjo RU insrbskega prebivalstva v AO(prećanski Srbi). Napetosti med Srbijo in AO so se stopnjevale.--> 28.6. 1914 atentat na F.Ferdinanda v Sarajevu in začetek 1ww.

OBOROŽEVALNA TEKMA IN POT V VOJNO1.Oboroževanje Nemčije na pobudo admirala ALFREDA VON TIRPITZA in s podporo mladega meščanstvapospešeno gradi vojno mornarico, razvijajo podmornice. Menil je, da bo se bo o prihodnosti velesil odločalo namorju. Modernizirajo kopenske sile (strojnice).Zaradi povečanega števila vojakov.- splošna vojaška obveznost-najdejo zaposlitev v vojaški industriji tudi ženske→ nemška družba se militarizira.

Tudi VB se je začela dodatno oboroževati in ostala najmočnejša pomorska sila. 1906 so splavili bojno ladjoDreadnought in pospešeno posodabljali mornarico,. Nemčija ji je sledila in postala druga pomorska sila na svetukar je okrepilo napetosti med VB in NEM.

2.Pacifizem – prizadevanje za mirno reševanje sporov 1901 izraz uporabi Emil Arnaud, predsednik Mednarodne lige za mir in svobodo. V Avstriji je mirovno družbo ustanovila Bertha von Suttner, avtorica romana Dol z orožjem- prva ženska, ki dobi Nobelovo nagrado za mir.

1. Haaška konferenca 1899 velesile se dogovorijo:

- o razsodišču za neobvezno poravnavo sporov med državami

- Sprejmejo konvencijo o pravilih in običajih kopenskega in pomorskega vojskovanja

2. Haaška konferenca 1907 :

- ustanovijo stalno razsodišče z mednarodnimi pristojnostmi razsojanja

- Pred začetkom vojne mora biti sporočena vojna napoved

100

3.V pričakovanju vojne- v Nemčiji narašča militarizem .F. von Bernhardi v knjigi Nemčija in naslednja vojna predlaga preventivno vojno s Francijo.

JUDOVSKO VPRAŠANJE (STR. 113)

1. Segregacija (zapostavljanje, ločevanje) Judov se je začela že v starem veku, ko jih obtožijo, da so krivi za Kristusovo smrt .V srednjem veku naj bi bili krivi za kugo, ker so preveč bogati → geto, izseljevanje na Poljsko . Iz slovenskih dežel so bili izgnani konec 15. stoletja in v začetku 16. stoletja 2. Judovska emancipacija v 2/2 18. Stol. a. Njihov pravni položaj (državljanske pravice) se je izboljšal v 2. polovici 18. stoletja (razsvetljenstvo): - V HM s tolerančnim odlokom Jožefa II. - V FR med revolucijo 1790 b.segregacija zopet na z. 19. stoletja , ko Napoleon omeji njihovo enakopravnost, tudi v RU/Kongresna Poljska podrejen položaj , PR in Nemški zvezi. c. Popolno emancipacijo so dosegli 1848-71: - AO z decembersko ustavo 1867 - VB 1858 jim dovolijo vstop v parlament -Disraeli prvi judovski ministrski predsednik VB - V Nemčiji z nastankom 2. cesarstva 3. V Rusiji še naprej diskriminirani – pogromi in ravnotako se v ostali Evropi začne antisemitizem(sovraštvo / pogromi nad Judi) zopet v času gospodarske krize 1873.a. Zaradi svojega načina življenja (bogastvo, pohlep ...) naj bi bili krivi za vse tegobe, ki jih je prineselkapitalizem: i. slab položaj / izkoriščanje delavcev ii. Materializem iii. Odtujenost v družbi iv. Kristusovo smrt b. Politični antisemitizem se je v Evropi pojavil zaradi gospodarske krize 1873 > Jude sovražijo zaradigrabežljivosti, korupcije, izkoriščanja in takšni so tudi sovražni kapitalisti c. Rasni antisemitizem: - O neenakosti človeških ras( Gobineau) Začetnik rasistične teorije, trdil da je arijska rasa večvredna inče bi se mešala z drugimi, bi se degenerirala. Degenerirana rasa so Semiti( Arabci, Judje), ki so nastali z mešanjem vseh treh ras. Najvišje na hierarhični lestvici so zanj Skandinavci-najbolj čisti, beli od vseh pripadnikov bele rase→ vpliv na Hitlerja- Arijski paragrafi (judovskim študentom prepovedo vključevanje v študentska društva v N, AO)

4. Zaradi pogromov in segregacije Judov se razvije sionistično gibanje - je gibanje za ustanovitev judovske države v Palestini. Utemeljitelj cionizma je Theodor Herzl, ki je v knjigi Judovska država zapisal, da bo ta država » branik Evrope nasproti Aziji, branik civilizacije nasproti barbarstvu.«1. val naseljevanja Judov ( kmetje, delavci) v Palestino po 1881 -iz Rusije

2. val po letu 1904( mladi, izobraženi, socialisti) v Palestini ustanovijo kibuce(komunistične zadruge)

1917 Balfourova deklaracija –Judom dovolijo ustanovitev države v Palestini, ne da bi dobili dovoljenje od Arabcev→1948 nastane država Izrael →vojne

101

MANJKA: OD NACIONALNIH GIBANJ DO 1. SVETOVNE VOJNE, MED DEMOKRACIJO IN DIKTATURO, SODELOVANJE IN KONFLIKTI

102

Krizna žarišča v EvropiNemško vprašanje

Nemčija in Avstrija sta bili po koncu vojne razdeljeni na okupacijske cone (sovjetsko, britansko, ameriško, francosko), obe glavni mesti ( v sovjetskih conah)Berlin in Dunaj naj bi zavezniki upravljali skupaj.

O usodi povojne Nemčije so se mnenja zaveznikov močno razlikovala: trda ali mila politika? ZDA in kasneje VB sta zagovarjali milo politiko, Nemčijo je potrebno obnoviti, saj bi se lahko zaradi ostrih ukrepov začela krepiti demagogija levih ali desnih strank, kot po 1 s.vojni. ZDA so bile prepričane, da lahko razvoj demokracije v Nemčiji pospeši le gospodarska stabilnost. Zato so ji nudile finančno pomoč(Marshallov plan) in si tako tudi zagotovile njeno zvestobo inzvestobo ZahoduZaradi nesoglasij o enotni ali razdeljeni Nemčiji, kar je izhajalo iz posamičnih interesovzaveznikov, so začeli nemško vprašanje reševati vsak po svoje. Po jaltskih sklepih naj bi vsakookupacijsko cono upravljala posamezna zaveznica samostojno.

V posameznih conah so zavezniki ustanovili vlade con, ki so imele omejeno suverenost, medsebojna nesoglasja med vladami posameznih con je skušal reševati zavezniški kontrolni svet. Ta je vladal v Nemčiji v letih 1945-48, zaradi uvedbe nove valute na Z so nato sovjetski predstavniki iz njega izstopili. Tako se je marca 1948 zavezniški nadzorni svet kot najvišje upravno telo v zasedeni Nemčiji zadnjič sestal, saj je kasneje prenehal delovati. . Medsebojnanesoglasja med zahodnimi zavezniki in SZ so postopoma pripeljala do nastanka ločenih držav

Zaradi želje, da bi preprečili gospodarsko zmedo, so se zahodni zavezniki marca 1948 odločili, da bodo v svojih conah zamenjali nemško marko- uvedli so Deutsche Mark. Valutna sprememba je kmalu stabilizirala gospodarstvo. SZ je po protestu tudi sama zamenjala denar v svoji coni in ga poskušala uveljaviti v Z delu Berlina, čeprav je bil pod nadzorom zahodnih sil. Zahodne sile so se na sovjetsko potezo odzvale tako, da so zahodnonemško marko uvedletudi v Z Berlinu.(Tako so zavezniki, kljub obveznosti, da obravnavajo vse štiri zasedbene cone kot enotno gospodarsko območje, izpeljali na svojih ozemljih različne denarne reforme).Sovjetska vojska je 24.6.1948 odgovorila tako, da je zaprla vse dostope v zahodni Berlin in vse kopenske in vodne poti med Z conami in Z Berlinom, ki je ležal globoko v sovjetski okupacijski coni. S tako nastalo popolno blokado mesta se je začela PRVA BERLINSKA KRIZA. Stalin je z blokado Berlina poskušal prisilite Z sile, da se odrečejo Berlinu ali pa opustijo načrte o ločeni zahodnonemški državi, saj je želel enotno, vendar šibko, neoboroženo in nevtralno Nemčijo. Ker so ZDA štele Berlin za simbol zadrževanja sovjetskega vpliva v Evropi in Nemčiji, so skupaj z Veliko Britanijo začeli oskrbovati odrezano mesto z letali. Zavezniki so organizirali preskrbo mesta s pomočjo največjega ZRAČNEGA MOSTU v človeški zgodovini. Zaradi uspešne preskrbe je vodstvo SZ spoznalo, daje postala blokada nesmiselna, zato so jo 12. maja 1949 ukinili. To je bila prva ostra konfrontacija med SZ in ZDA, ki se je končala brez uporabe sile.

Po deblokadi Berlina je maja 1949 nastala ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA. Britanci in Američani so že januarja 1947 svoji coni združili, aprila 1949 se jima je priključila še francoska

103

cona. Dne 23.5.1949 je iz teh treh con torej nastala Zvezna republika Nemčija. Imela se je zaedino legitimno nemško državo in zakonito predstavnico nemškega naroda. Njen 1. kancler postane Konrad Adenauer. 7. oktobra 1949 je iz sovjetske okupacijske cone nastala NEMŠKADEMOKRATIČNA REPUBLIKA, voditelj KP pa Walter Ulbricht, zvest Stalinu in SZ.

Mirovna pogodba z Nemčijo še ni bila podpisana, zato so ZDA, VB, FR 1951 razglasile konec vojnega stanja, SZ pa 1955.

NDR je imela enega najtrših komunističnih režimov v Evropi, zato so po letu 1949 množice vzhodnih Nemcev bežale v Zahodno Nemčijo. Vojska in policija NDR sta zato leta 1953 hermetično zaprli mejo z Zahodno Nemčijo, kar je imelo za posledico, da so Vzhodni Nemci poslej skušali priti na zahod v Berlinu. Do 1961 jih je zbežalo na Z 2, 5 milijona.

SZ je zahtevala že konec 50ih let, da bi Berlin demilitarizirali in spremenili v svobodno mesto. ZDA to zavrnejo, saj bi tako izgubile neposredni nadzor nad Berlinom in s tem propagandno in obveščevalno-operativno bazo. Leta 1961 je Nikita Hručov znova zahteval demilitarizacijo Berlina, ZDA pa povečajo izdatke za oborožitev Z Evrope.

Zato so oblasti NDR na razmejitveni črti z zahodnim delom mesta začele 13. avgusta 1961 GRADITI ZID( 2. BERLINSKA KRIZA) , s katerim so nameravali preprečiti pobege iz države. Zidje brutalno presekal prijateljske in sorodstvene vezi, vse komunikacije, in iz enega mesta naredil dve. Kmalu je postal simbol razdeljenosti nemškega naroda in sveta.

Šele leta 1989 so v povezavi s procesom združevanja Nemčije in iskanjem novih medsebojnih odnosov v svetu zid podrli, njegove ostanke pa zaceli prodajati kot spominke. Do takrat pa je bil simbol delitve Nemčije in blokovske razdelitve sveta. 1990 se ZRN in NDR združita.

Avstrijsko vprašanjeTudi Avstrija je bila 1945 razdeljena na štiri okupacijske cone. Izboljša se položaj Slovencev na Koroškem, vendar ga ovira dejstvo, da AVS ne izvede popolne denacifikacije po vojni. Ker je SZ sprva pogojevala rešitev prihodnjega statusa Avstrije z rešitvijo tržaškega vprašanja, so pogajanja o tem vprašanju zastala. Šele leta 1955 so s kompromisom rešili tudi ta problem. Avstrija je postala samostojna. Priznali so ji meje, ki jih je imela pred letom l938, tuje čete so zapustile njeno ozemlje. Zavezniki so prepovedali Avstriji združitev z ZRN. Avstrija se je obvezala, da bo ostala vojaško nevtralna država( ni v V in ne v Z bloku). Njen položaj je določala ti. »Avstrijska državna pogodba« iz 1955.7. člen Avstrijske državne pogodbe jo zavezuje k uresničevanju pravic narodnih manjšin:Do lastnih organizacij in tiska

• Pouka v slo. j. v O.Š. in S.Š., • Slovenščina se lahko uporablja kot uradni jezik• Dvojezični topografski napisi• Prepoved delovanja proti manjšinskih organizacij

Tako je zagotovljena zaščita slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Skrb za izpolnjevanje tega člena je prevzela država matičnih narodov obeh manjšin Jugoslavija. AVS ga je kršila:

- Odpravi obvezno dvojezično šolstvo na J Koroškem,- odstranjujejo dvojezične krajevne napise- 1983 predlog o ločenih O.Š.- demonstracije

104

Pridobitve -1957 ustanovljena slovenska GI v Celovcu, 1972 dvojezični krajevni napisi. Sedaj so pristojnosti glede slovenske manjšine v Avstriji iz te pogodbe prenesli na samostojno Slovenijo.

Tržaško vprašanjeČeprav sta slovenska partizanska vojska in jugoslovanska armada osvobodili celotno slovensko etnično ozemlje, so se morali maja 1945 umakniti iz Koroške, ker so zavezniki sklenili, da se bo avstrijska država obnovila v predvojnem obsegu. Zaradi grozeče vojne z zavezniki je junija 1945 sledil umik še iz Trsta in okolice.

Julijsko krajino so z DEVINSKIM SPORAZUMOM iz 20. junija 1945 razdelili po Morganovi linijina:. cono A; ki je bila pod anglo-ameriško vojaško upravo, obsegala pa je ozemlje Trsta, Gorice inTržiča z njihovo okolico ter Pulj, ki je bil s tem odrezan od Istre, ni pa obsegala Beneške Slovenije in Kanalske doline, čeprav je Jugoslavija to zahtevala;. cono B, ki jo je upravljala jugoslovanska vojska, obsegala pa je Primorsko, Istro z Reko in nekaj otokov, skratka ostalo slovensko in hrvaško ozemlje, ki je bilo pred drugo svetovno vojno pod Italijo.

V coni A Julijske krajine sta se oblikovala dva bloka:

- proitalijanski (tradicionalne italijanske stranke) - projugoslovanski blok(Slovenci in del ital. delavcev zaradi komunizma)

IT želi le majhne popravke meje, podpirata jo ZDA in VB. YU podpira SZ.

Takšna razdelitev je obstajala do septembra 1947. Mejo naj bi potegnili tako, da bi v obeh državah ostal približno enak delež narodne manjšine.

Vprašanje jugoslovanske meje so reševali na mirovni konferenci v Parizu. Nastali so številni mejni predlogi, julija 1947 pa so se dogovorili, da dobi Jugoslavija nekdanje italijanske pokrajine Reko, Zadar in dele pokrajin Pulj, Gorica in Trst. Tako je dobila Jugoslavija celotno cono B, iz cone A pa še Kras, del Vipavske doline do Gorice, Soško dolino do Bovca in Predila, Brda in Breginski kot. Italija je dobila Kanalsko dolino, Beneško Slovenijo in Gorico (večji del cone A).

Ves čas pa je bil kot poseben problem postavljeno vprašanje pripadnosti Trsta. Mesto je sicer imelo italijansko večino, a je bilo zaledje popolnoma slovensko, zato je Jugoslavija na mirovni konferenci zanj predlagala status sedme jugoslovanske republike. Po sprejetem francoskem predlogu pa so sklenili ustanoviti posebno tampon državico SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE (STO). Nastala je 15. septembra 1947.

Tudi STO je bilo razdeljeno na dve coni in sicer na:. cono A STO, kije obsegala Trst z okolico, bila pa je pod zavezniško upravo;. cono B STO, kije obsegala Koper in Buje z okolico, bila pa je pod upravo jugoslovanske vojske.

V prihodnosti bi morali obe coni dobiti skupnega guvernerja (upravnika). To se ni nikoli zgodilo, saj STO kot samostojna državica ni nikoli v resnici obstajala. Uradni jezik v coni A je bil

105

italijanski, čeprav bi morala biti oba, razveljavljeni niso bili tudi številni fašistični zakoni. Iz cone B pa so se v letih po vojni izselili številni Italijani (OPTANTI). Državi sta o tem sklenili poseben sporazum, po katerem so dobili optanti od italijanskih oblasti primemo odškodnino.

Meja ter jugoslovanske zahteve po reparacijah je bila vzrok za številne napetosti med Jugoslavijo in Italijo. Maja 1952 sta Velika Britanija in ZDA na osnovi londonskega sporazuma iz leta 1948 objavili odločitev, da bosta prepustili cono A STO Italiji. Ko sta to oktobra 1953 hoteli storiti, je prišlo zaradi kopičenja jugoslovanske in italijanske vojske ob skupni meji do TRŽAŠKE KRIZE. Tedaj je bila velika verjetnost izbruh nove vojne.

Sledila so pogajanja, ki so se končala 5. oktobra 1954 s podpisom drugega LONDONSKEGA MEMORANDUMA oziroma Spomenice o soglasju. Dogovorili so se, da je skoraj celotna cona A STO pripadla Italiji, cona B STO pa Jugoslaviji. Narodnima manjšinama na obeh straneh meje sta obe državi jamčili vse pravice. SLO dobi KP in izhod na morje. Ker so mesta v primorju naseljena z IT (okolica je SLO) sledi nov val migracij ezulov v IT ( na strnjeno slovensko naseljeno ozemlje v IT).

Šele z Osimskimi sporazumi 1975 je dokončno odpravljeno STO( 1954 utrjena delitev STO) in določena meja med državama.

AA so delno odpravili fašistično zakonodajo in Slovenci so lahko ustanavljali O.Š., S.Š.,oživela so slovenska kulturna društva. V TS slovensko gledališče, študijska knjižnica,

časopisi, radio, Kulturni dom v TS 1964, v GO… Zaščitni zakon za Slovence sprejet v ITparlamentu šele 2001.

Destalinizacija, madžarska vstaja in praška pomlad

DESTALINIZACIJA IN MADŽARSKA VSTAJALeta 1953 je s smrtjo Josipa V. Stalina prišlo do preobrata v SZ. V SZ so razglasili kolektivno vodstvo(v YU po Titovi smrti tudi), vodstvo partije pa je prevzel Nikita HRUŠČOV. Njegovi cilji:

- izboljšati odnose z Zahodom in YU,- reforma gospodarstva,- destalinizacija

Politika destalinizacije se je začela 1956 na 20. kongresu sovjetske KP- Hruščov napade Stalinov kult. Vir-učb. str 91Ukrepi:

- dovoli omejeno uvajanje političnih svoboščin-liberalizacija- omilitev represivnega aparata- opustitev Stalinove gospodarske politike,- osvoboditev zapornikov iz gulagov , Lavrentija Berijo, šefa Stalinove tajne policije, so usmrtili,

iz delovnih taborišč pa so postopoma izpustili med 10 in 12 milijonov ljudi.

Politika Hruščova je pomenila izboljšanje materialnih razmer v državi, skrajšanje delovnega tedna, znižale so se razlike med plačami itd. Industrija se je dobro razvijata, SZ je začela prodirati v vesolje, kmetijstvo pa je močno zaostajalo za pričakovanji.

106

V zunanji politiki se je Hruščov izkazal kot razumen državnik. S priznanjem Stalinovih napak je uredil:

- odnose z Jugoslavijo (leta 1955)- možna je drugačna pot v socializem kot sovjetska .

- V posebni deklaraciji, objavljeni leta 1956, je sovjetska vlada kritično opozorila na slabosti Stalinovih oblik sodelovanja ter poudarila, da bo pri odnosih z drugimi državami upoštevala načelo enakopravnosti. Takrat je Hruščov izoblikoval načelo »miroljubne koeksistence držav zrazlično družbeno ureditvijo«.

- v kubanski krizi(rdeči telefon) je ohranil mir in s tem preprečil oborožen spopad med velesilama

SZ je vojaško napredovala. Strateško se je izenačila z ZDA in jih v nekaterih orožjih celo prekosila. Spor s Kitajsko, ki se je začel v času Hruščova, se je postopoma poglabljal.Stalinova smrt ter postopne notranje in zunanje spremembe so socialističnim državam omogočile, da so začele iskati drugačne medsebojne odnose. Razlike, ki so pri tem nastajale znotraj nekoč enotnega socialističnega tabora, pa so pomembno vplivale na opuščanje hladne vojne in iskanje novih oblik mednarodnih odnosov.

Leta 1953 je prišlo zlasti v vzhodnem Berlinu in na srednjenemških in saških industrijskihpodročjih do množičnih stavk in demonstracij prebivalcev NDR. Zahtevali so:

- izboljšanje socialnih razmer;- gospodarskih razmer;- svobodne volitve;- odstop vlade Socialistične enotne stranke Nemčije.

Vstajo so sprožile visoke reparacije, slaba preskrba s hrano in spoznanja o zahodnem načinu življenja. Upor so zadušile čete SZ.Po 20. kongresu KPSZ februarja 1956, na katerem je prišlo do obsodbe Stalina in njegove politike, je v vzhodnoevropskih državah naraščalo javno izražanje nezadovoljstva zaradi samovolje komunističnih oblasti in omejevanja osebne svobode.

Do velikih nemirov je prišlo tudi na POLJSKEM. Demonstracije v okviru splošne stavke v Poznanu so pripeljale do velikih nemirov, ki jih je zadušila vojska. Ko pa so oktobra 1956 izvolili za sekretarja Poljske združene delavske partije Wladyslava Gomulko, se je s tem obetal svobodnejši razvoj Poljske. Ker so takrat na Poljskem uvedli številne spremembe, so dobili ti dogodki naziv »pomlad v oktobru«.

MADŽARSKA VSTAJA

Nemiri na Poljskem so 1956 spodbudili tudi madžarske študente, da so postajali v svojih razglasih, v katerih so grajali tamkajšnje razmere, vedno drznejši. Zahtevali so;. odhod sovjetskih čet;. večstrankarski sistem;. svobodne volitve;. svobodne univerze;. izpustitev političnih zapornikov;. gospodarske spremembe;. naslonitev na zahod.

107

Študentom so se kmalu pridružili še delavci- hud udarec za komunizem. Podrli so Stalinov spomenik, napadli radijsko stavbo itd. Madžarska vlada je poklicala na pomoč sovjetske tanke( 1. Vdor RA v Budimpešto), ki so jih vstajniki uničili z molotovkami. One 28. 10. je prevzel vlado Imre Nagy, ki je osnoval koalicijski kabinet. Kljub obljubi, da se je sovjetska vojska pripravljena umakniti,, se je splošna stavka delavcev nadaljevala. Zato je Nagy obljubil izstop Madžarske iz Varšavskega pakta in odpravo enostrankarskega sistem.V noči na 4.11.1956 so enote SZ( 2. Vdor RA) napadle Budimpešto in krvavo zadušile vstajo. Okoli 200.000 Madžarov je zbežalo v Avstrijo. Novo vlado, zvesto Moskvi, je oblikoval partijskifunkcionar Janoš Kadar.

Dogodki na Madžarskem so zavrli proces destalinizacije v drugih državah, bili pa so tudi izrazodločnega in nasilnega varovanja »zlate enotnosti« vzhodnega tabora.

ZLOM PRAŠKE POMLADI

Pred letom 1948 je bila Češkoslovaška industrijsko razvita in demokratična država,

po prihodu komunistov na oblast (praški puč 1948 in voditelj KP ČS postane Klemen Gottwalt), je država politično in gospodarsko nazadovala.

Pojavijo se nesoglasja znotraj KP ČS, na vodilni položaj KP je bil 1968 izvoljen Aleksander Dubček.

Marca 1968 so sprejeli program reform:

- politična demokratizacija- decentralizacija gospodarstva- oblikovanje ČS federacije- omilitev cenzure

Začela se je PRAŠKA POMLAD. SZ dogajanje na ČS označi kot “kontrarevolucionarno”, voditelji V bloka so se odločili za vojaški poseg in vojaki Varšavskega pakta so avgusta 1968 zasedli Prago in obračunali s češkoslovaškim vodstvom. Odpeljali so jih v Moskvo, kjer so morali podpisati Moskovski protokol. Z njim so se odrekli reformam in privolili v okupacijo ČS- okupirajo jo enote Varšavskega pakta. Sledi »normalizacija«, kot so stanje v ČS imenovali v SZ, saj so čistili KP ČS, izobražence- pozaprli ali odstranili iz javnega življenja. Z zlomom praške pomladi je SZ še utrdila oblast in moč v V bloku ter dokazala, da imajo KP držav V bloka le omejeno oblast. Vsak poskus demokratizacije je namreč takoj zaustavljen s posredovanjem vojske (ali RA ali Varšavskega pakta)

Zaradi nepisanega pravila o odnosih med blokoma se zahodne države v vojaška posredovanjaSZ v vzhodnoevropskih državah niso vmešavale.

Povezovanje zahodne EvropeIdeja združene Evrope je imela dolgo zgodovino. Rimljani, Karel Veliki, Napoleon, Hitler so opravičevali svoje osvojitve s tem, da so hoteli zagotoviti red in stabilnost v Evropi. Njihova vizija Evrope, da vlada en sam narod oz. vladar nima veliko skupnega s sodobnim povezovanjem Evrope po 2. Svetovni vojni.

108

Države Z Evrope so se povezovale zaradi:

a) težnje po varnosti pred Sovjetsko zvezo

b) manjše odvisnosti od ZDA

c) zaščita pred morebitnimi vojnami med evropskimi državami

Zaradi velikega nezaupanja med ev. državami po 2. svetovnih vojnah je bilo povezovanje težko. Tako so leta 1949 ustanovili posvetovalni forum- SVET EVROPE, ki ima sedež v Strasbourgu v Fr. 1950 je Svet Evrope sprejel EVROPSKO KONVENCIJO O ČLOVEKOVIH PRAVICAH, ki velja še danes. Znotraj Sveta Evrope pa deluje tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.

Države Z Evrope so se začele tudi gospodarsko povezovati. 1951 so FR, ZRN, IT, BEL, LUX, NL na pobudo francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana in politika Jeana Monneta( Schumanov načrt velja za začetek evropskega povezovanja- Združene države Evrope) ustanovile ESPJ, saj sta bila premog in jeklo ključni surovini pri obnovi in za oborožitveno industrijo. Zato je bil za ohranitev miru potreben nadzor nad njuno proizvodnjo.

Članice ESPJ so 1957 podpisale rimski pogodbi s katerima so ustanovile EGS in EURATOM.

Članice EGS oblikujejo skupen trg, svobodno konkurenco, evropsko konkurenčnost na svetovnem tržišču, odpravijo medsebojne carine in uvedejo enotne zunanje carine. Poskušajo usklajevati tudi skupno kmetijsko politiko. Zato je trgovinski promet narastel, industrija, življ. standard in članice EGS so prehitele ZDA.

Gospodarskemu povezovanju je sledilo politično povezovanje: EGS+ESPJ+EURATOM→ 1967 EVROPSKA SKUPNOST(ES).Širjenje EGSSprva VB ni želela vstopiti, ko pa se je odločila za vstop, ji je to kar 2x preprečil fr. predsednik Charles de Gaull, saj je znotraj EGS hotel obdržati francoski primat. Zato VB vstopi šele L.1973 skupaj z Dansko in Irsko. L. 1981 – Grčija, Španija L. 1986 – PortugalskaLeta 1991/93 se v Maastrichtu odločijo , da se ES preimenuje v EU. Njeni najpomembnejši organi so:❖ Evropska komisija – vlada , izvršilna oblast ter zakonodajna iniciativa❖ Svet ministrov- ali Svet EU sestavljajo ministri vlad članic EU- izvršilna in zakonodajna

oblast❖ Evropski parlament- v Strasbourgu- sprejema priporočila Evropski komisiji in Svetu

ministrov, potrjuje evropski proračun, nadzira institucije EU a) Sodišče EU

1- sodna oblast2- sedež v Luksemburgu3- naloga – skrbi za skupno evropsko zakonodajo in pravno usklajevanje njenih članic4- nima veze s človekovimi pravicami (!)

Tretji svet1. Pojem tretjega sveta

a) čas hladne vojne in blokovske razdelitve svetab) Alfred Sauvy v časopisu L'Observateur prvič omenil tretji svetc) delitev sveta na

109

1- prvi svet – demokratični/zahodni blok2- drugi svet – komunistični/vzhodni blok3- tretji svet – ležijo na južni polobli, nekdanje kolonije, gospodarsko nerazvite

2. Osamosvajanje kolonij/dekolonizacijaa) čas hladne vojneb) najprej se osamosvojijo kolonije v Aziji – po 2. svetovni vojni

1- Indija 1947 – Mahatma Gandhi (gladovna stavka, miroljuben način, atentat)2- Indonezija 1949

c) kolonije v Afriki – šestdeseta letad) Britanske kolonije – mirna pot, vključi jih v Commonwealthe) Francoske kolonije – vojne (Indokina 1946-1954, Alžirija 1954-1962, obe se

osamosvojita)3. Neokolonializem

a) zaostajanje v gospodarskem razvoju je postajalo čedalje večje, razlike med razvitimi innerazvitimi so se še povečevale – zaradi tega se je kolonialna odvisnost nadaljevala

b) ozemlja so dobila formalno politično neodvisnost, ne pa tudi dejanske možnosti samostojnega razvoja

c) nadaljevanje kolonialne odvisnosti je mogoče označiti kot neokolonializemd) postale so članice gibanja neuvrščenih

Korejska vojna1. Razmere v Aziji po 2. svetovni vojni

a) poteka proces dekolonizacije, na čelu osvobodilnih gibanj so večinoma komunistib) to bi lahko pripeljalo do širjenja vpliva SZ in socializma na Daljni vzhod, zato se

vmešajo ZDA, ki hočejo na Daljnem vzhodu obdržati svoj vpliv (podpirajo dekolonizacijo)

c) strah pred azijskim komunizmom se je še povečal, ko je 1949 nastala komunistična Kitajska (sodelovala je s SZ)

d) rivalstvo med ZDA in SZ na Daljnem vzhodu pripeljalo do korejske in vietnamske vojne2. Vzroki za korejsko vojno

a) 1910 – 1945 je bila Koreja pod Japonsko oblastjob) februarja 1945 na Jalti odločitev o delitvi Koreje po 38. vzporedniku( S pod vplivom

SZ, J ZZ-ZDA)c) zavezniki odločili, da bodo v petih letih demokratične volitve ter združitev obeh Korej

3. Potek vojnea) na severu se ustali komunistični sistem pod vplivom SZb) na J pa kapitalistični sistem s pomočjo ZDAc) 38. vzporednik postal politična ter ideološka mejad) številni incidenti ter spopadi ob mejie) zaradi odprtega ideološkega vprašanja do volitev ter združitve ni prišlo

4. Novo razmerje sil na Daljnem vzhodu – 1949 državljanska vojna na Kitajskem → nastanek Ljudske republike Kitajske

5. Napad Severne Korejea) junija 1950 S Koreja napade J Korejo → hitro zasedejo glavno mesto Seulb) Varnostni svet OZN (na zahtevo ZDA)

1- zahteva takojšen umik severno-korejske vojske iz zasedenega ozemlja2- S Korejo razglasi za agresorja/napadalca

110

3- oblikuje mednarodne vojaške enote pod vodstvom generala Douglasa MacArthurja

c) odgovor OZN in ZDA ( predsednik Eisenhower)– izvedejo hiter protinapad in severnokorejsko vojsko potisnejo vse do reke Yalu na meji s Kitajsko (MacArthur – zamisel o napadu na Kitajsko- ga preds. odstavi)

d) odgovor Kitajske1- Kitajska (zbrala prostovoljce za S-korejsko vojsko) je s protiofenzivo potisnila

mednarodne čete nazaj čez 38. vzporednik6. Julija 1954 je v Ženevi sklenjeno premirje, mirovna pogodba do današnjega dne ni bila

podpisanaa) sporazum obnovil mejo pri 38. vzporedniku in ustvaril demilitarizirano cono med

obema Korejamab) na jugu se je utrdila proameriška oblastc) na severu pa komunizem s kultom »velikega vodje« (Kim Il Sung), ki še dandanes

ohranja oblast, vodi ga pa Kim Jong-Un7. Posledice

a) prvič se uporabi helikopter v vojne namene, reaktivec (sovjetski Mig 15)b) nova orožjac) 3 milijone mrtvih

Vietnamska vojna1. Nastanek Vietnama in vojna s Francijo (1946-1954)

a) Vietnam nastane po kapitulaciji Japonske, vodi ga voditelj komunističnega osvobodilnega gibanja (Vietminh) Ho Ši Minh

b) vojna s Francijo (1946-1954), saj hoče dobiti nazaj nekdanjo kolonijo → zmaga Vietnam

c) 1954 podpis premirja v Ženevi – Vietnam se razdeli na 2 državi po 17. vzporedniku1- S (komunistična) Demokratična republika Vietnam2- J (proameriška) Republika Vietnam

2. Osvobodilna vojna J Vietnama in vmešavanje ZDAa) odporniško gibanje Vietkong (komunisti) začne z osvobodilno vojno proti

proameriškemu sistemub) oskrbuje jih S Vietnam – dobra oprema, motivacija, vodenjec) Kennedy v J Vietnamu poveča število ameriških vojakovd) Kennedyjev naslednik Lyndon Johnson ukaže bombardiranje S Vietnama in tako se

vojna razširi še v S Vietname) Kitajska in SZ podpirata S Vietnamf) 1965 se število ameriških marincev poveča iz 3.500 na 200.000 (Johnson)g) V 2 bitkah Vietkong porazi J vietnamsko vojsko kljub izdatni ameriški pomoči

3. Posledice vojne za ZDAa) znižanje gospodarske rasti, inflacija, luknja v državnem proračunub) med civilisti nestrinjanje z vojno → vojna moralno izgubljena s pokolom vietnamskih

civilistov v My Lai 1969 (bakteriološko orožje, napalm)c) Nixon želi končati vojno z vietnamizacijo Vietnamizacija označuje

doktrino ameriškega predsednika Richarda Nixona iz časa vietnamske vojne, po kateri bi se ameriške sile postopno umikale iz Vietnama, obrambo Južnega Vietnama pa bi prepustili

111

Vietnamcem. Obenem bi Južnemu Vietnamu pošiljali moderno orožje, opremo, svetovalce in denarno pomoč, s čimer bi nadomestili odhod svojih vojakov.

d) sledijo politična pogajanja med ZDA, Kitajsko in SZe) 1973 podpis mirovne pogodbe v Parizuf) ameriške enote dokončno zapustijo državo

4. V Vietnamu pa se začne državljanska vojna, ki traja od 1974 do 1976. Državi se združita 1976 – Socialistična republika Vietnam

Bližnjevzhodna kriza1. Ponovi judovsko vprašanje!2. Ustanovitelj sionističnega gibanja(k. 19.stol) je bil Teodor Herzl, ki si je za cilj zadal

ustanovitev judovske države v stari domovini Palestini. Palestina postane del Turškega cesarstva v 15.stoletju. Med prvo svetovno vojno so palestinsko ozemlje zasedli Britanci, ki vzpostavijo protektorat/ skrbništvo; Lorenz Arabski obljubil samostojnost arabskih držav, če se bodo bojevale na britanski strani proti Turkom med 1 ww. Nastane le Irak, ostalo pod Britanskim protektoratom.

3. 1917 Balfourjeva deklaracija – Britanci dajo 10% Judom v Palestini podporo pri ustanovitvi njihove države, kjer je takrat 90% Arabcev. Priseljevanje Judov v Palestino med obema vojnama, zlasti po vzponu nacizma (ponovi!) Britanci omejujejo naseljevanje Judov zaradi odpora Arabcev. Zaradi holokavsta je bila svetovna javnost za ustanovitev judovske države.

4. OZN je 1947 s posebno resolucijo izglasovala razdelitev Palestine na judovski in arabski del, Jeruzalem pa naj bi bil pod mednarodnim nadzorom

5. 1. Vojna 1948a) David Ben Gurion , predsednik Judovske agencije, razglasi nastanek nove države –

Izraelb) napadejo jo sosednje arabske države (Libanon, Sirija, Jordanija, Irak), ki so poražene,

saj Izrael podprejo bogati ameriški Judje → 900.000 Palestincev zbeži → odpre se palestinsko vprašanje

c) Izrael zasede precej palestinskega ozemlja, tistega, ki je bilo s posebno resolucijo OZNdodeljeno bodoči palestinski državi

d) podpora velesil – Izrael: ZDA+SZ, Arabce: VB; preobrat po vzpostavitvi diktatur v Egiptu( Naser) in Libiji (Gadafi) → SZ podpre Arabce

e) Maja 1949 so Izrael sprejeli v OZN, kot ozemlje izraelske države pa je bilo mednarodno priznano stanje ob premirju jan. 1949.

f) Arabci bi lahko 1949 ustanovili palestinsko državo na Z bregu in v Gazi, vendar sta si toozemlje prilastila Jordanija in Egipt!

6. 2. vojna 1956 (poveži z madžarsko vstajo)a) 1952 so egiptovski oficirji odstavili kralja Faruka in britanski vpliv v Egiptu se je s tem

močno zmanjšal. Britanci so se zbali, da bodo izgubili privilegije v Sueškem prekopu, skozi katerega je Z uvažal nafto iz BV, zato so to območje znova okupirale.

b) 1954 je oblast v Egiptu prevzel prevratniški oficir Naser, ki je vztrajal, da morajo Britanci zapustiti Suez in 1956 so ga res. Naser nacionalizira Sueški prekop, saj ni dobilposojila od Mednarodne banke za gradnjo Asuanskega jezu, ker je kupoval orožje od SZ, ČS, YU…napadejo ga Velika Britanija in Francija+Izrael

c) SZ jim zagrozi z jedrskim orožjem zato se umaknejo, prekop nadzorujejo enote OZN vse do 1967

112

d) posledice sueške krize1- VB in Francija izgubita nadzor nad Bližjim vzhodom2- okrepi se vloga ZDA → zaradi nafte so se želeli zbližati z arabskimi državami3- Eisenhowerjeva doktrina 1957 obljubi pomoč državam BV v denarju in orožju, če

bi jih ogrožal komunizem, podpira ga tudi Izraele) 1964 ustanovitev PLO (Palestinska Osvobodilna Organizacija), ki si prizadeva za

ustanovitev palestinske države v mejah britanskega protektorata

7. 3. vojna »Šestdnevna vojna« 1967a) Izrael : Egipt, Sirija, Jordanijab) Izrael pridobi 3x več ozemlja (Sinaj, Golanska planota, Z breg reke Jordan)c) privolijo v umik s Sinaja do leta 1982 – vrnitev Egiptu, ostanejo na ostalem osvojenem

ozemljud) Izrael pospešeno gradi judovska naselja na zasedenih ozemljih iz 6-dnevne vojne –

kršijo mednarodno pravo! (4. ženevska konvencija, ki prepoveduje naseljevanje na zasedenih ozemljih)

8. Jom kipurska vojna 1973a) 1972 OI v Munchnu- Palestinci pobili izraelske športnikeb) 6.10.1973 Egipt in Sirija napadeta izraelsko vojsko na prekopu in Golanu – izraelska

vojska potisne egiptovsko proti Kairu c) Arabskim državam je grozil poraz

1- dvignile so cene nafte2- zahtevale umik Izraela3- zahtevale pravico do samoodločbe za Palestince

č) Naftni embargo prizadene ameriško gospodarstvo in povzroči 1. naftno krizo →boji prekinjeni na zahtevo ZDA9. 5. vojna

a) Izraelci leta 1978 vdrejo v južni Libanon (sedež PLO) in ga zasedejo. Vojne med muslimani in kristjani, med šiiti in suniti

b) leta 1982 obkolijo in bombardirajo Bejrut, saj se je tja preselil sedež PLO (veliko civilnih žrtev, prihod mirovnih enot OZN

c) Izrael se leta 1985 umakned) Libanonizacija= sinonim za verske, etnične spopade, ugrabitve, politične boje ,

atentate10. Prva intifada (vojna kamnov, metanje kamnov, zažigalnih steklenic, barikade) 1987

1- HAMAS je militantno islamsko gibanje, ustanovljeno med 1. intifado. Zahteva ustanovitev islamske države na ozemlju celotne Palestine, ne priznava Izraela in se proti njemu bojuje s terorističnimi akcijami. Hamas je razglasil val državljanskenepokorščine

2- »Palestinski nacionalni svet« 1988 razglasi neodvisno palestinsko državo (Z breg in Gaza)

3- Palestinci priznajo Izrael (na prvotnem ozemlju)11. Dogodki do danes

a) 19931- mirovna pogajanje med Izraelci in Palestinci v Oslu 1992 in 1993 v Beli hiši( Arafat,

Rabin, Clinton)2- PLO in Izrael se priznata – sporazumni o palestinski samoupravi

113

b) 1995 je izraelskega premierja Jicaka Rabina ubil judovski skrajnež in odnosi so se zopet zaostrili

c) 2000 druga intifada – povzroči gradnjo varnostnega zidu na Zahodnem bregu- 650 kmd) 2008, 2009

1- vojna v Gazi – Izrael sproži tritedensko ofenzivoVaja

Trajanje Udeleženci Vzrok Posledice1948-1949 Izrael, Egipt,

Sirija, IrakŠiritev ozemlja Sueški prekop

dobi EgiptTretja izraelsko-arabska vojna

Izrael, Egipt,Sirija, Jordanija

Gradnjajudovskih naselij

inČetrta izraelsko-

arabska vojna1973 Maščevanje,

širitev ozemljaIzrael, Libanon,

Bejrut, raznemilice

Kubanska raketna kriza1. K. Kolumb odkrije Kubo 1492 in postane španska kolonija2. 1899 sladkorna vojna med ZDA in ŠP: Kuba formalno neodvisna vendar pod velikim

vplivom ZDA, ki imajo tukaj oporišča, kapital in vpliv na politiko.3. V 50ih letih vladal proameriški general Batista. Revolucionarji pod vodstvom Castra so kar

2x poskušali neuspešno izvesti revolucijo 1953 in 19564. Kubanski gverilci januarja 1959 pod vodstvom Fidela Castra in Che Guevare izvedejo

revolucijo in odstavijo proameriški režim na čelu katerega je bil Batista.5. Na Kubi začnejo pod vodstvom Castra izvajati reforme (nacionalizirajo ameriška podjetja,

agrarna reforma) in Kuba postane 1961 komunistična država → navezovanje na SZ. Zato ZDA razglasijo embargo na trgovanje z Kubo.

6. Kuba se tesneje povezuje z SZ, kar je bila grožnja za ZDA. CIA je urila kubanske izseljence in jih pošlje v akcijo v Prašičji zaliv 1961, operacija je bila neuspešna. Najprej so bombardirali mesta, nato se je izkrcalo 3400 protirevolucionarjev, ki so jih okrepili specialci ljudje žabe.

7. Kriza doseže vrh leta 19621- ZDA začne nameščati rakete z jedrskimi konicami v Turčiji (1962)2- SZ odgovori z nameščanjem raket z jedrskimi konicami na Kubi (1962)

8. Izhod iz krizea) dve možnosti

1- letalski napad na Kubo2- blokada in zahteva po umiku SZ iz Kube3- ZDA izda pomorsko blokado za Kubo

b) rešitev krize z dogovorom

114

1- 27.10-1962 se dogovorita, da bosta umaknili rakete (tajni del)2- rdeči telefon – hot line

9. Ernesto Guevara – CHE1- rojen v Argentini, študent medicine v času Peronove diktature2- skupaj s Castrom prevzame oblast 19593- 1965 zapusti Kubo4- sodeluje v OG Afrike in Latinske Amerike5- 1967 ubili vojaki diktatorja Barrientosa v Boliviji6- postal je idol levičarsko usmerjene mladine po vsem svetu7- Motoristov dnevnik

Gibanje neuvrščenih1. Splošno o gibanju neuvrščenih

1- 120 držav (afriške in azijske), predvsem nekoč kolonialne države2- nastalo po razpadu kolonialnega sistema, na vrhuncu hladne vojne3- ustanovitelji:Tito Nehru,Naser4- sorodnost držav – povezovanje5- pomembna vloga pri dekolonizaciji, svetovnem miru6- prvič se voditelji sestanejo 1955 v Bandungu (Indonezija)7- cilj:

I. poudarijo pomen protikolonialnega boja (dekolonizacija)II. mirnega reševanja sporovIII. so proti vojaški in politični polarizaciji svetaIV. za gospodarsko sodelovanje

2. Ustanovna konferenca je bila 1961 v Beogradu. Zadnja pomembna konferenca je bila New Delhiju (1983) – sodeluje 98 držav, lahko vplivajo na odločitve Generalne skupščine OZN. Ob koncu 80-ih let gibanje, ki mu predseduje Jugoslavija, ki doživi krizo: Titova smrt,vojne med članicami neuvrščenih.

Vzpon komunistične Kitajske1. Vzpon komunistične Kitajske

a) 1911 nastanek republike Kitajske pod vodstvom Sun Jat Sena, odstavljen zadnji kitajski cesarzačetki segajo v dvajseta leta

b) državljanska vojna med nacionalno stranko Guomintang (voditelj Čangkajšek) in komunisti (voditelj Mao Tse Tung)

c) čistka komunistov (1927) – si opomorejo, ustanovijo Rdečo armadod) 1934 veliki pohod Rdeče armade na S Kitajske, prevzamejo oblast in izvedejo agrarno

reformoe) 1937 Japonska napade Kitajsko – sklenjeno premirje med Guomintangom in

komunistif) državljanska vojna se nadaljuje po 2. svetovni vojni – zmaga komunistov leta 1949 →

ustanovitev Ljudske republike Kitajske (voditelj Mao Tse Tung)2. Vodenje

a) Komunisti sprva sledijo sovjetskemu vzoru:1- kolektivizirali so kmetijstvo

115

2- podržavili industrijo3- nasprotnikom napovedali oster razredni boj4- spor s Sovjetsko zvezo ob koncu 50-ih let (zaradi : nerešene meje, očitanje

destalinizacije – navezovanje na Z blok, ideološka nasprotja o tipu socializma-kitajski:sovjetski

b) želja po pospešitvi gospodarstva (»velik skok naprej«):1- povečanje industrijske proizvodnje (jeklo)2- kmetijska proizvodnja nazaduje3- dve zaporedni suši (lakota)-43 mio mrtvih4- poleti 1976 eden izmed najhujših potresov

c) Kritika Maa 1966 – kulturna revolucija – Rdeča garda (mladinci, ki so preverjali, če ljudje upoštevajo Maove misli, več tisoč pobili, v zapore)1- kult velikega vodje2- 1969 konec kulturne revolucije

3. Smrt Mao Tse Tunga a) 1967b) Maova vdova (»tolpa četverice«) želi prevzeti oblast – neuspešnoc) nasledi ga Deng

1- konec kulturne revolucije2- liberalizacija gospodarstva3- večina reform ukinjenih do 19784- Kitajska v dveh desetletjih postane velesila

Popuščanje napetosti (detant)1. Ponovi oboroževalno tekmo2. Začasno premirje med SZ, ZDA, Kitajsko na začetku 70-ih let popuščanje napetosti ali

detant3. Vzroki za detant

1- doktrina MAD( vzajemno uničenje jedrskega orožja)2- strah pred jedrskim spopadom (5 držav ima orožje)3- veliki stroški oboroževalne tekme (izčrpali SZ in ZDA)4- narašča moč državam tretjega sveta, zahodnoevropskim državam in mirovnim

gibanjem (Greenpeace, Amnesty International, hipijevsko gibanje)5- dogajanje v SZ in V bloku – zahteve po demokratizaciji (praška pomlad), spor SZ s

KITAJSKO6- 1968 z ZDA pripravljena na pogajanja o nadzoru nad oboroževanjem, prekinjena

zaradi praške pomladi4. Odnosi med Kitajsko in ZDA

a) zaostreni do 1972, saj ZDA priznavajo le kitajsko vlado na Tajvanu, ne priznavajo oblasti Maa

b) 1971 ZDA le mlačno protestirajo ob vstopu Kitajske v OZN → 1971 Kitajska vstopi v OZNc) Nixon in Kissinger (svetovalec za nacionalno varnost) obiščeta komunistično Kitajsko

1- lažje trgovanje in potovanje med Kitajsko in ZDA2- popolni diplomatski odnosi vzpostavljeni po 1979 (po smrti Maa)

5. Pogajanja med SZ in ZDAa) SZ se začne pogajati zaradi dobrih odnosov med ZDA in Kitajsko

116

b) začetek pogovorov o omejevanju strateške jedrske oborožitve (Strategic arms limitation talks – SALT) 1969

c) 1972 SALT 1 (Brežnjev, Nixon v podpis pogodbe v Moskvi o omejitvi medcelinskih balističnih raket na kopnem in jed. podmornicah)

d) 1979 SALT 2 (Carter, Brežnjev na Dunaju omejitvi strateške jedrske oborožitve-prekinjeni pogovori zaradi sovjetske zasedbe Afganistana

6. Prispevek Evrope k popuščanju napetosti a) Willy Brandt – Ost-politik (zahodni Nemec, ki je šel na obisk v vzhodni blok, V Varšavi se

je v imenu vseh Nemcev opravičil za nacistična hudodelstva na Poljskem)b) KEVS (Konferenca o evropski varnosti in sodelovanju) 1973 Helsinki. Instrument za

politiko popuščanja med blokoma ter uveljavljanja človekovih pravic in svoboščin in je pripomogla h koncu hladne vojne. Do leta 1994 je delovala v nizu zaporednih konferenc→ v Budimpešti se je 1994 preimenovala v OVSE( Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi). Rusija hoče, da OVSE postane središčna organizacija evropskega združevanja na vseh področjih; Zahod jo razume kot le enega izmed dejavnikov stabilnosti v Evropi; ZDA, da naj bi bila OVSE vest Evrope, NATO pa bo skrbel za varnost Evrope.

c) je del procesa popuščanja, v katerega se vključijo evropske države – začetek 1973 v Helsinkih

d) sodelujejo države V in Z bloka, ZDA, Kanadae) 1975 podpiše 35 držav HELSINŠKO SKLEPNO LISTINO

1- spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti držav2- nedotakljivost meja (SZ podpiše zaradi poljsko-nemške meje na Odri in Nisi – iz

Jaltske konference, ko se Poljska pomakne na Z na račun Nemčije)3- nevmešavanje v notranje zadeve držav4- enakopravnost narodov in pravica do samoodločbe5- spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin

f) po sprejetju Helsinške listine se opozicija na Poljskem in Češkoslovaškem okrepi, vendar jo oblasti zatrejo (sojenja, zapori, izguba službe)

7. Proces detanta je ogrožena) vzroki

1- ZDA se še naprej oborožujejo2- nova krizna žarišča v 3. svetu

b) krizna žarišča:1- Čile – vojaška hunta (vojska) s Pinochetom (ob podpori ZDA) vrže iz oblasti

predsednika Alendeja, 1973 uvede vojaško diktaturo2- Jomkipurska vojna med Izraelom (enote OZN) in arabskimi državami 1973 – 1.

naftna kriza3- spopadi v Afriki (Angola, Etiopija, Somalija)4- Iran 1979 – islamska revolucija, strmoglavijo proameriško usmerjenega šaha

(plemiški naslov) Rezo Pahlavija (zanemarja islamsko tradicijo) → oblast prevzame ajatola (verski naslov) Homeini – teokracija

5- iransko-iraška vojna, ko Irak napade IranI. iraškega voditelja Sadama Huseina je strah širjenja militantnega šiitskega

islamizma (ortodoksni muslimani) iz Irana, saj je to predstavljalo resno grožnjonaftnim zalogam na BV

117

II. hoče imeti prevlado v arabskem svetu in nadzor nad naftoIII. Huseina so podprle ZDA

posledice 8 letne vojne – porast cen nafte → 2. naftna kriza

6- vojna v Afganistanu 1979-1989I. vojaški udar 1978 → oblast prevzame levičarska vlada, ki izvede reforme –

odpravi fevdalizem, uvede brezplačno šolstvo, zdravstvo, emancipacij0 žensk (»socialistične« reforme)

II. nasprotovanje islamistov → začetek državljanske vojne in zmaga islamistovIII. vmeša se SZ (saj je bil socializem ogrožen) – strah pred nemiri v sovjetskih

islamskih republikah osrednje Azije – sovjetska okupacija (100.000 vojakov)IV. vmeša se ZDA, ki omejijo trgovino s SZ, bojkotirajo OI v Moskvi 1980,

podpirajo vojsko talibov/mudžahide (začetki Al-Kaide); sovjeti se po 10-ih letihumaknejo, vendar se je državljanska vojna nadaljevala, zmagali so mudžahidi –oblast prevzame proameriški režim talibov (talibanov); po 11. septembru 2001ZDA vržejo iz oblasti talibe in se zapletejo v najdaljšo vojno v ameriški zgodovini (vanjo potegnejo še NATO)

Gospodarski razvoj1. Zahodne države

a) povojni gospodarski sistem je bil začrtan julija 1944 s sporazumom v Bretton Woodsu v ZDA1- želja protifašistične koalicije je vzpostaviti mednarodni ekonomski sistem, ki bi

preprečil gospodarsko krizo2- vlogo mednarodne valute dobi ameriški dolar, ki drugim valutam določa fiksno

razmerje3- ustanovili so tudi

I. MEDNARODNI DENARNI SKLAD (podoben princip kot banka)II. SVETOVNO BANKO ZA OBNOVO IN RAZVOJ (dajala je posojila)

b) zaradi gospodarske krize 1971 zamenjajo dolar z drsečimi menjalniškimi tečaji – glede na povpraševanje in ponudbo po valuti na trgu

c) po vojni gospodarska rast po zaslugi Marschallovega načrta do 70-ih letd) hkrati se je razvijala tudi socialna zakonodaja, najbolj uspešni v skandinavskih državah

1- Z evropsko gospodarstvo je cvetelo tudi na račun izkoriščanja držav tretjega sveta. Te so gospodarsko zaostale, zato multinacionalne pri njih iščejo poceni delovno silo in surovine→

2- onesnaževanje okolja – ekološke katastrofe (gore odpadkov)→prenaseljenost in visoka rodnost – pomanjkanje delovnih mest

2. Zahodno gospodarstvo v 70ih in 80ih letiha) v 70-ih letih 20.stoletja gospodarska kriza zaradi jomkipurske vojne → 1.naftna krizab) znaki krize – inflacija, brezposelnostc) izhod iz krize → gospodarski (neo)liberalizem

1- za večjo svobodo trga2- znižanje davkov (bogatih)3- krčenje socialnih pravic4- odpravo državnih deležev v podjetjih → privatizacija državne lastnine

118

d) radikalne gospodarske reforme so bile izvedene le v1- ZDA v času predsednika Ronalda Reagana2- VB pod premierko Margaret Thatcher (Iron Lady) – proti socialni državi

e) gospodarski vzpon v 80-ih letih po 2. naftni krizi → do 2008 azijski tigri ( J Koreja, Japonska…)

3. Države vzhodnega blokaa) so gospodarsko propadale zaradi

1- planskega gospodarstva2- usmerjene k težki industriji in premalo k potrošniškemu materialu

b) gospodarstvo preživi le zaradi1- državnih subvencij2- posojil iz zahodnih držav

Popularna kultura po 2. svetovni vojni1. Začetki popularne ( populus= ljudstvo) kulture v 2. polovici 20. stol, saj je namenjena je

širokim ljudskim množicama) kultura ni več omejena le na višje sloje in geografska omejena območja, jezik in

razdalja nista več pomembnab) radio, film, TV pospešijo širjenje »kulturnega imperializma« na Z amerikanizacija , na

V rusifikacija, ki ni bila vedno prostovoljna: v državah V bloka le ruska literatura, filmi- stroga cenzura!

2. Po drugi svetovni vojnia) Velik rast prebivalstva (baby boom)b) gospodarska rast prinese višje plače→visoka kupna moč→prosti čas se nameni

tudi potrošništvu : denar zapravljajo, kupujejo hladilnike, pralne stroje, TV in druge potrošne dobrine, kar postane del vsakdana. Prej večino denarja namenijo za hrano in obleko oz. le za preživljanje. Leto 1968 hipijevsko gibanje za mir, proti potrošništvu…

c) družbeni pojem mladina se spremeni: Prej so bili otroci do takrat , ko so se šolali, potem ko so dobili službo so postali mladi odrasli, ki so del plače, če so živeli doma, prispevali v skupno gospodinjstvo. Vmesne stopnje najstnika ni bilo. Rast plač omogoča najstnikom, da denar, ki ga dobijo od staršev- žepnine, ali pa svoje plače zapravljajo po svoje.

d) očitne razlike med najstniki in odraslimi v oblačenju, saj posnemajo filmske in glasbene zvezde ali pa se oblačijo kot proletariat, tako so izražali upornost in neodvisnost.

e) Mlade pritegne tudi popularna glasba: v 50ih rock n roll. Mladinska popularna kultura postaja nadnacionalna, trendi v glasbi in oblačenju so prihajali iz ZDA. V 50ih je v glasbi tudi spolnost zelo prikrita, kljub temu pa zbudi odpor moralistov, saj je za ta leta značilno okostenelo konformistično, konservativno vzdušje. Odpor moralistov, za njih je bil samosvoj način življenja najstnikov napad na avtoriteto

f) V 60. letih je najstniška povojna baby boom generacija stopila v svet najstništva in se začela zavedati velikih družbenih sprememb, ki so nastale po 2 ww, zato je zahtevala, da se politika in zakoni temu prilagodijo. Generacija je bila bolj:I. Mobilna( svoje motorje, avtomobile…)

119

II. manj podredljiva- zahtevajo več svobode James Dean: Upornik brez razloga 1955

III. niso pripravljeni v nedogled poslušati o nevarnosti komunizma, ki ga naj bi sprožile na Z družbene spremembe in liberalizacija

g) inovativna mladinska popularna kultura v 50-ta in 60-ta leta, mainstreamovska (sledijo prejšnji) 70-ta in 80-ta leta. Novi glasbeni trendi( punk, rap) so bili potisnjeni v kulturno podzemlje( subkultura), videti in slišati pa jih je bilo mogoče v manj neodvisni filmski in glasbeni produkciji- študentski radii

3. Množična gibanja v podporo miru v 60-ih letih v ZDAa) protesti v ZDA – proti vietnamski vojni – 1967 v NYC, vodil Martin Luther King – 350

000 ljudib) odklanjanje služenja vojaškega roka (Mohamed Ali)c) sojenje ameriškim vojakom zaradi pokola vietnamskih civilistovd) leto 1968 – študentski nemiri v ZDA – proti vietnamski vojni, jedrski oborožitvi,

potrošniškemu življenju – povezava s hipiji (komune – hip=pameten, izkušen), proti rasni nestrpnosti

4. V Sovjetski zvezi je razvita klasična kultura – prevladuje balet, šah in olimpijski športi, v katere države V bloka veliko vlagajo. Subkulturo preganjajo- sojenje na ČŠ 1976 proti rokovski skupini The plastic people of the universe zaradi »organiziranega motenja miru«,dejansko zaradi tega, ker se ni ujemala z duhom komunističnega kolektivizma. V ZDA hollywoodski filmi, popularna glasba. Državi tekmujeta v oborožitvi in katera bo močnejšav športu-na olimpijskih igrah. ZDA je bojkotirala OI leta 1980 v Moskvi (SZ poslala 100.000vojakov v Afganistan).

Zaton hladne vojne1. ZDA – Ronald Reagan (reaganizem) 1981 – 1988

a) republikanec, protisocialna politikab) vodil militantno hladnovojno politiko:

- vmešavanje v Latinski Ameriki, v NIKARAGVI so na oblast prišli SANDINISTI, ki so se povezalis Kubo in preko nje z Moskvo. R. Reagana je bilo strah, da se bo komunistična revolucija širila v Mehiko in ogrozila J meje ZDA. CIA minira pristanišča v Nikaragvi. Zato ZDA podprejo desničarske režime v GVATEMALI IN SALVADORJU- krvave vojne z levičarsko gverilo. ZDA zrušijo komunistični sistem v GRENADi(Karibi)- 1. primer, da so ZDA to naredile z orožjem- raketni obrambni sistem (Star Wars), namešča rakete v Evropi (ZRN)- AIDS začetek epidemije v 1. mandatu R.R., ki jo je zaradi ideoloških razlogov in homofobije ignoriral, blokiral je finančna sredstva s katerimi bi lahko zaustavili širjenje AIDSA

c) protikomunizem1- afera IRANGATE (dvojna vloga ZDA – prodajajo orožje Iraku, podpirajo pa Iran v

vojni z Irakom; podpiranje upornikov v Nikaragvi)2- Sovjetsko zvezo je imel za imperij zla

2. Sovjetska zveza – Mihail Gorbačov postane generalni sekretar sovjetske partije 1985. Na 19. partijski konferenci 1988 razglasi reforme političnega sistema, zato so ga za 3 dni držali v hišnem zaporu. 1990 izvoljen za 1. predsednika; prej Černenko, ki je bil 1 leto na aparatih v bolnicia) njegov cilj – modernizacija in demokratizacija komunizma, saj je hotel vzpostaviti

prijazen in demokratičen socializem :

120

→ perestrojka (za tržno gospodarstvo, vendar so gospodarske reforme neuspešne, saj nanj pritiskajo ortodoksni komunisti/partijski konservativci in radikalni reformisti, zato mora Gorbačov sklepati kompromise; ljudje ga imajo za šibkega voditelja, saj so vajeni aristokratskih vladarjev. Zato mu podpora v javnosti pade, priljubljen postaja Jelcin, ki avgusta1991 izvede državni udar z ortodoksnimi komunisti) → glasnost (konec cenzure, odprtost, transparentnost medijev in govora, prejšnji disidenti izpuščeni, dovoljene demonstracije, svoboda veroizpovedi)

b) želel je stabilizirati odnose z Z državami in ZDAc) Reagan in Gorbačov podpišeta 1987 v Washingtonu INF (Intermediate Nuclear

Forces) → o odstranitvi in uničenju jedrskega orožjad) Gorbačov se odloči

1- za zmanjšanje konvencionalne (ne-jedrske) oborožitve2- postopen umik sovjetske vojske iz V bloka → padec komunizma

e) 1989 – konec hladne vojne, kar na Malti podpišeta Gorbačov in G. Bush starejšif) 1991 razpustijo Varšavski pakt

Padec komunizma v vzhodni EvropiPONOVI vstaje v V bloku 1956 Poljska, Madžarska, 1968 Češkoslovaška1. POLJSKA

a) gre prva na pot izpod komunizma, za padec komunizma zaslužen sindikat Solidarnost( podpora ZDA v času Reagana)1- voditelj: Lech Walesa2- 1980 stavka delavcev v Gdansku, pridružijo se izobraženci3- zahteve: izboljšanje življenjskih razmer in politična demokratizacija

b) Poljska vlada razglasi izredno stanje in prepove Solidarnost (deluje v ilegali)c) 1988 Solidarnost organizira demonstracije po vseh državi (glej Gorbačov – SZ, napove

postopen umik enot Varšavskega pakta iz držav V bloka)d) KP privoli v pogajanja s Solidarnostjo, dobi status politične stranke, aprila 1989 –

sporazum o volitvah v poljsko skupščinoe) junij 1989 parlamentarne volitve → zmaga Solidarnost ( 1 leto pred slovenskimi

volitvami)2. MADŽARSKA 1989-90

a) KP privoli v reforme, svobodne volitve, odpre mejo z Avstrijo (prvi, ki so odprli mejo)b) mirni prevrat je bil poleti 1989 – državniški pogreb madžarskega premiera I. Nagya

(ubit 1956)c) marca 1990 – prve večstrankarske volitve, poraz komunistov

3. NDRa) od 1981 je bil generalni sekretar socialistične stranke Eric Honecker, ki zavrača vse

reforme (!)b) tajna policija Stasic) oktobra 1989 demonstracije po večjih mestihd) partijski veljaki so želeli perestrojko in odstavijo Honeckerja – prepozno, saj

demonstranti zahtevajo združitev obeh Nemčije) 9. novembra 1989 padec Berlinskega zidu ( kristalna noč 1938)f) 3. oktobra 1990 združitev Vzhodne in Zahodne Nemčije

4. ČEŠKOSLOVAŠKAa) po zlomu praške pomladi so ČS komunisti uspešno ohranjali nadzor nad državo

121

b) teden dni po padcu berlinskega zidu demonstracije v Pragi (kot 1968)→ žametna revolucija od 17. nov. do 29.12. 1989

c) konec novembra 1989 so komunisti stopili z oblasti , izvedene so bile volitve →predsednik Vaclav Havel, predsednik parlamenta Vaclav Dubček-glej 1968!

d) 1.1.1993 žametna ločitev Češke in Slovaške5. ROMUNIJA

a) predsednik Nicolae Ceausescu1- avtokracija z nepotizmom (svoje ljudi postavlja na oblast)2- tajna policija Securitate3- prebivalstvo v strahu in bedi

b) decembra 1989 demonstracije – v Temišvaru, Bukareštic) oblast prevzamejo navidezno reformirani komunisti – Fronta narodne rešitved) demonstracije se nadaljujejo → 25.12.1989 zakonca Ceausescu obsojena in usmrčena

6. SOVJETSKA ZVEZAa) Gorbačov – perestrojka ni dala pričakovanih gospodarskih sadov, zato mu podpora

padab) po poskusu državnega udara ortodoksnih komunistov avgusta 1991 sovjetske

republike razglašajo neodvisnost; septembra 1991 tudi Rusijac) Gorbačov decembra 1991 odstopi, nasledi ga Boris Jelcin (dal je zatreti državni udar),

SZ preneha obstajati 1. januarja 1992, njena naslednica je Rusija7. Kitajska

a) vsi poskusi demokratizacije propadejo → pokol demonstrantov na Trgu Nebeškega miru v Pekingu spomladi 1989

b) Kitajska ostane komunistična z uvedbo tržnega gospodarstva, ki je najhitreje rastoče na svetu

dejavnik (vzrok)padca komunizma

kdaj se končakomunizem

razmere po koncukomunizma

za vse: Umiksovjetske vojske (ne

bo posredovala),perestrojka, glasnost

Poljska sindikat Solidarnostleta 1980 in 1988

1989 Na volitvah zmagaSolidarnost, prevzame

oblastMadžarska pogreb Nagyja 1989 demokratizacija

Nemčija – NDR beg Nemcev čezMadžarsko in Avstrijo,padec zidu, trd sistem

Honeckerja

Novembra 1989 Združitev obeh Nemčij

Češkoslovaška trd nadzorkomunistov po praški

pomladi

1989 žametnarevolucija

1993 žametna ločitev

Zavlada Havel (postanepredsednik ČS)

Romunija Demonstracije protiCeausescovemu

sistemu

Božič 1989 Poskusi demokratizacije,neuspešni

Sovjetska zveza neuspešne reformeGorbačova in državni

udar

1991 zavlada Jelcin, razpad SZ –ostane Rusija

122

Vojne v nekdanji Jugoslaviji1. Začetek konca Jugoslavije

a) ostra mednacionalna nasprotja že v SFRJ, zlasti po Titovi smrti 1980 na Kosovub) izoblikujejo se različni pogledi na prihodnost Jugoslavijec) pojavijo se nacionalistični demagogi

1- Slobodan Milošević2- Franjo Tuđman in HDZ3- namesto zahtev po demokratizaciji, so imeli nacionalne zahteve 1991 –

mednacionalna nasprotja prerastejo v vojne2. Srbija

a) voditelj Miloševićb) podpora jugoslovanske zvezne vojska – JLA (večina srbov)c) prizadevali za ohranitev Jugoslavije, ki bi bila centralistično urejena, vodilno vlogo bi

imela Srbijad) 1991/1992 – razpad Jugoslavije na 5 držav (Slovenija, Hrvaška, BiH, Makedonija,

Zvezna republika Jugoslavija)3. Slovenija

a) 25.6.1991 – razglasitev neodvisnosti Slovenije (Dan državnosti) in Hrvaškeb) napad JLA na Slovenijo – 10 dnevna vojna, razmeroma neboleč prehod v neodvisnost,

saj ni Srbovc) umik enot JLA jeseni 1991 iz Slovenijed) JLA poseže v vojno na Hrvaškem, saj srbska manjšina zahteva priključitev k Srbiji

4. Hrvaškaa) 1991

1- JLA na Hrvaškem pomaga srbski manjšini v Krajini in Slavoniji2- do konca 1991 so srbske enote s pomočjo JLA zasedle skoraj 1/3 hrvaškega

ozemlja -Vukovar novembra 1991 pride v srbske roke- in razglasijo Republiko Srbsko krajino

3- z zasedenih območij so izgnali Hrvate4- sklenjeno je krhko premirje

b) 19921- mednarodna skupnost prizna neodvisnost nekdanjih Jugoslovanskih držav2- varnostni svet OZN na Hrvaško napoti mednarodne mirovne sile za

I. nadzor nad premirjemII. razorožitev SrbovIII. vrnitev pregnanega hrvaškega prebivalstva na območje Krajine in Slavonije

3- neuspeh modrih čelad4- ZDA prepustijo reševanje Jugoslovanskega problema EU

5. Bosna in Hercegovinaa) Jugoslavija v malemb) pripadniki treh večjih narodov

1- Bošnjaki/Muslimani – 44%2- Srbi – 33%3- Hrvati – 17%

123

c) Marec 1992 – Hrvati in Bošnjaki izglasujejo neodvisnost BiH, bosanski Srbi napovejo vojno

d) s pomočjo jugoslovanske/srbske vojske začnejo ustvarjati »Republiko srbsko«e) Sarajevo obkolili in obstreljevalif) 1993 – vojna tudi med Bošnjaki in Hrvati

6. Etnično čiščenje – nasilno izganjanje civilistov drugih etničnih skupina) Srbi so izvajali množične umore, posilstva, mučenja, deportacije Bošnjakovb) število žrtev in beguncev 1995 krepko čez 2 milijona

7. Intervencija OZNa) 1993 – OZN poskuša obvarovati Bošnjake pred srbskim genocidomb) vzpostavi »varovana območja« v Srebrenici, Žepi in Goražduc) že prej napotila modre čelade v BiHd) proti Srbiji uvede gospodarske sankcijee) brez uspeha

8. Srebrenicaa) 1994 – mednarodna skupnost se odloči za ostrejše ukrepeb) letala NATA bombardirajo srbske vojaške položaje in preskrbovalne potic) julij 1995 – srbski genocid nad Bošnjaki blizu Srebrenica → srbska vojska pod

vodstvom Ratka Mladića pobije 8000 neoboroženih Bošnjakov9. Konec vojn

a) 1995 – velika protiofenziva hrvaške vojske( Oluja) v Slavoniji in Krajini (zločini nad Srbi)

b) poleti 1995 Hrvaška znova nadzoruje celotno ozemlje države → beg krajinskih Srbovc) začetek protiofenzive hrvaške in bošnjaške vojske v BiH + pomoč NATAd) prisilijo Srbe k pogajanjem o sklenitvi miru

10. Daytonski sporazuma) November 1995 – S. Milošević, F. Tuđman in A. Izetbegovićb) BiH mednarodno ostane ena država, razdeljena na federacijo Bošnjakov in Hrvatov

(51%) in Republiko srbsko (49%)c) Begunci dobijo pravico do vrnitve v njihove domoved) Svoboda gibanja po vseh državie) OZN odpravi gospodarske sankcije proti Srbiji

11. Kosovoa) Milošević še vedno nadzoruje preostanek Jugoslavije (Zvezna republika Jugoslavija)b) stopnjuje se zatiranje Albancev na Kosovu → oborožen odpor in ustanovitev

Osvobodilne vojske Kosovac) ZDA in partnerice hočejo posredovati, a v VS OZN nasprotujeta Rusija in Kitajskad) 1999 – po množičnih pobojih Albancev NATO napove (brez soglasja OZN) vojno

beograjskemu režimue) NATO z letalskimi napadi resno poškoduje Srbiji – Junij 1999 – srbske sile se umaknejo

iz Kosovaf) 2008 – razglasitev neodvisnosti Kosova – le delno mednarodno priznan

12. Usoda Miloševićaa) izgubi na predsedniških volitvah v Srbiji leta 2000b) ne prizna poraza → upor ljudskih množic, ki ga prisilijo k odstopuc) nova srbska vlada ga aretira in izroči Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v

nekdanji Jugoslaviji v Haagu, umre 2006

124

Konec dveh Evrop?1. Obdobje tranzicije za države V bloka

a. iz avtoritarnega sistema v demokracijob. iz socialističnega planskega gospodarstva v tržni kapitalizem

2. Težave vzhodnih država. politični problemib. gospodarski problemi

1- inflacija2- propadanje nekonkurenčnih podjetij

c. brezposelnost, katere komunizem prej ni poznal3. Države

a. Nemčija1- 1990 združitev, obojestransko nezadovoljstvo (Osiji)2- velika oslabitev evropskega finančnega sistema( V marko so menjali v razmerju 2:1

z Z marko, čeprav je bilo prej predlagano razmerje 4:1)b. Druge komunistične države

1- pričakovale dvig življenjskega standarda2- prišlo je do ostrega razslojevanja družbe3- obžalovale izgubo komunizma in s tem socialne varnosti

4. Vstop v EUa. velika želja nekdanjih komunističnih držav je vstop v EU, saj bi

1- oživile svoje gospodarstvo2- se hitreje modernizirale3- stabilizirale in demokratizirale notranjo politiko

b. veliki problemi ob vstopu, saj te države nimajo izkušenj z demokracijo in politično kulturo; prevladuje nizka politična odgovornost, izvoljeni predstavniki na volitvah vzamejo svoj položaj – oblast, kot svojo last!

5. Evropska skupnost se preimenuje v Evropsko unijo v Maastrichtu na Nizozemskem februarja 1992. Lastnosti:a. skupna gospodarska politikab. skupna denarna politika (Evropska monetarna unija in Evropska centralna banka)c. sodelovanje v zunanji in varnostni politikid. sodelovanje v notranji politiki in pravosodju

6. Širitev proti vzhodu in pogoji za vstop v EU1- stabilna demokracija2- spoštovanje človekovih pravic3- konkurenčno tržno gospodarstvo4- sposobnost prevzemanja pravnega reda, ki velja v Evropski uniji

7. Evropska unijaa. Skupna denarna valuta

1- Evropska denarna unija (EMU), njen najvišji organ je Evropska centralna banka s sedežem v Frankfurtu

2- 2002 začelo uporabljati prvih 11 držav EU skupno denarno valuto, Slovenija leta 2007

b. Schengensko območje1- odprte meje med državami

125

2- 1995 vstopi prvih sedem držav

Terorizem1. Terorizem

a) je uporaba nasilja za dosego političnih ciljevb) izraz terorizem izhaja iz obdobja jakobinske diktature v francoski revoluciji – veliki

terorc) razlika z navadnim bojevanjem – nasilne akcije, ustvariti ozračje strahu v širši javnostid) kraji in tarče

1- množični kraji – železnice, letala… veliko ljudi2- tarče, ki simbolizirajo moč (veleposlaništva)

e) glavni namen je vzbuditi strah za dosego sojih ciljev in prisiliti voditelje k ukrepom v prid njihovim ciljem

f) skupna značilnost teroristov – predstava o pravičnosti terorističnih idejg) učinkovitost terorizma narašča

1- sodobno in množično orožje2- pomembni so mediji

2. Vrste terorizma1- nacionalni oz. terorizem narodnih manjšin (IRA, ETA)2- verski terorizem3- levičarski4- desničarski5- anarhistični6- državni – vojska, policija, tajne službe

3. Zgodovina terorizma1- 1. stoletje v Judeji, ko se judovska ločina – verska skupnost (Zeloti) uprejo

Rimljanom2- »veliki teror« francoskih jakobincev od poletja 1793, 14 mesecev vladanja3- 19. stoletje – ruski anarhisti proti caristični vladi – uboj carja Aleksandra II.4- ZDA po državljanski vojni (1861-1865)– Ku Klux Klan5- junij 1914 – Mlada Bosna – povod za 1. svetovno vojno6- med obema vojnama – nacistična Nemčija, fašistična Italija, stalinistična Sovjetska

zveza7- 1934 – atentat hrvaških ustašev in VMRO na jugoslovanskega kralja Aleksandra v

Marseillesu4. Vrste terorizma

a) verski terorizem – po 2. svetovni vojni razmah terorizma na bližnjem vzhodu1- islamisti hočejo odstraniti vse zunanje vpliva v državah Bližnjega vzhoda – sveta

vojna (džihad)2- Palestinci proti Izraelcem – PLO (Arafat)3- Hezbolah (Libanon), Hamas (Palestina), Al Kaida (mednarodna)

b) sedemdeseta leta 20. stoletja1- levičarski terorizem (radikalna levica)

I. Frakcija Rdeče armade (RAF) v Z NemčijiII. Rdeče brigade v Italiji – ugrabitev Alda Mora

2- desničarski terorizem – neonacisti, neofašisti – »črni terorizem«c) nacionalistični terorizem ali terorizem narodnih manjšin

126

1- ekstremne skupine želijo osvoboditi narod ali etnično skupnost in ustanoviti samostojno državo (atentati, ugrabitve, samomorilski napadi)

2- Irska republikanska armada (IRA) v VB (S Irski)3- Baskovska domovina in svoboda (ETA) v Španiji

127

PRAZGODOVINSKA IN ANTIČNA KULTURA DEDIŠČINA NA

TLEH DANAŠNJE SLOVENIJE3. obvezna tema

SLEDI PRAZGODOVINSKIH NAJDB

- najdbe iz paleolitika so na Slovenskem redkost, zlasti iz starejšega (omejene na pivškokotlino – Betalov spodmol, znane tudi Divje babe (koščena piščal – neandertalec)

- več je najdb iz mlajšega paleolitika (Potočka zijalka - koščene konice za sulice,koščena igla, piščal)

- leta 1938 so pri gradnji mostu v Nevljah pri Kamniku našli okostje mamuta- najdbe iz mezolitika (Dedkov trebež, Škofljica – Breg)- najstarejša neolitska vas izvira iz približno leta 4800 p.n.š. (Col pri Čatežu ob Savi)- pomembno najdišče je tudi Ajdovska jama pri Nemški vasi (nekropola in svetošče)- sredi 4. tis.p.n.š. se k nam razširi bakrena doba (Ljubljansko barje – koliščarska

naselja)- najstarejše kolišče je Resnikov prekop

- uporabo bakra dokazujejo nahajališča bakrove rude (Posavje, Cerkno- Škofja Loka –Žiri) ter valjasti nastavki za mehove, kalupi za ulivanje itd.

- uveljavijo se poklici: predilci, tkalci, kovači

- bronasta doba se pojavi med 2200 do 800 p.n.š. (Dolenjska, Štajerska, Prekmurje)

- v srednji bronasti dobi se pojavijo kaštelirje = s kamnitimi obzidji utrjena naselja navzpetinah ali gričih (Debela griža, Škocjan)

- v V Sloveniji se v tem času uveljavi izraz kultura gomil, saj so umre pokopavali vgomile, vendar jo izpodrine v pozni bronasti dobi pokopavanje v žarah – kulturažarnih grobišč

- železna doba se deli na starejšo ali HALŠTATSKO in mlajšo ali LATENSKO

- halštatska (po najdišču Hallstatt, 800 – 450 p.n.š.): gospodarski in kulturni razcvet,zlasti na Dolenjskem, kjer so nahajališča železove rude

- življenje v halštatski družbi (str. 149 – 150) in razvoj situlske umetnosti (situla iz Vač)

- latenska (La Tène – nosilci Kelti)

PRED PRIHODOM RIMLJANOV – KELTI in LATENSKO OBDOBJE

- Latensko obdobje se prične sredi 5. st. p.n.š. – nosilci kulture so KELTI (skupno imeza prebivalce onstran Alp, ki so prišli v stik z italskim svetom).

128

- Latenska kultura se je razvijala med Marno in Karpati.- Prva omemba v pisnih virih – 6. st.p.n.š.- V 3. st.p.n.š. se Kelti pomešajo s halštatskim preb. – utrdi se LATENSKA

KULTURA.- Nastanejo skupnosti (mokronoška (Dolenjska), idrijska (Posočje), viniška (Bela

krajina), notranjsko – kraška (Notranjska in Kras), katere nosilci so številna keltskaplemena – NORIKI (največji razcvet), TAVRISKI, KOLAPIJANI, JAPODI...

- imena plemen, ki so živela na slovenskem ozemlju: Noričani (Koroška, del Štajerske),Tavriski (Gorenjska, del Štajerske), Latobiki, Karni (Karnijske Alpe, Kras), Veneti(Furlanska nižina, Vipavska dolina), Histri (Istra), Japodi (Notranjska, Lika)

Vir ANaselitev keltskih plemen

- Vojska: drzni bojevniki, bojevniki na vozovih, konjih, čelada z zatilnim ščitnikom ternaličnicami in ščit, dvorezni meč, sulica…

- Ženske skrbele za dom in družino, bogat nakit (FIBULE za spenjanje plaščev).- Keltsko ozemlje proti koncu 1.st. p.n.š. osvojijo RIMLJANI- plemena so se ukvarjala z poljedelstvom, živinorejo in pastirstvom- čez osrednjo in V Slovenijo je vodila »jantarjeva pot«1, ki je Italijo povezovala z

Baltikom- Iliri so talili rudo (jamaste peči), Kelti so postopek izpopolnili → trgovanje (noriško

železo – ferrum Noricum)

1 Jantarjeva pot – trgovska pot, ki je v rimskem času vodila od Vindobone (Dunaja) proti Akvileji (Oglej) in pokateri so od Baltika prevažali mehko smolo, imenovano jantar.

129

- Grki so s slovenskim ozemljem navezali skromne trgovske stike (halštatsko obdobje)ter občasno zahajali v naš prostor.

- Najpogosteje so uvažali keramiko, ki so jo našli v železnodobnih središčih (npr.Magdalenska gora pri Grosuplju, Stična itd.).

- Vpliv grške umetnosti na obstoj situlske umetnosti.- Mitološka izročila – MIT O ARGONAVTIH

Vir B„ Argonavti so bili pogumni mornarji in vojščaki, ki so pod poveljstvom Jazona z ladjo Argo

odpravili iskati zlato runo. Argonavti so iz Grčije odpluli v Črno morje, kjer je Jazon ukradelzlato runo. Besen kralj jih je hotel kaznovati za krajo runa, vendar so se argonavti umaknilipred zasledovalci iz Črnega morja, po Donavi pluli do Save, nato pa po Savi do Ljubljanice.Pri Vrhniki so ladjo razstavili in jo po kopnem pretovorili do Jadranskega morja. Od tod jedel posadke odplul domov, drugi del pa naj bi tam ostal in ustanovil Pulo. Ta mit naj bi seizoblikoval v 3. st. pr.n.š.“

RIMSKA OSVAJANJA

- pomemben je bil vojaško-strateški položaj naših krajev (zlasti kraški prehodi)- rimsko osvajanje se prične z istrsko vojno (2. st.p.n.š.), doseglo vrh v ilirskih vojnah

(1. st.p.n.š.) in se končalo po dalmatinsko –panonskem uporu (1. st.)- Rim razširi oblast na celotno slovensko ozemlje!- Rim je zaradi številnih groženj ter gospodarsko-vojaških interesov leta 181 p.n.š.

ustanovil trdnjavo in latinsko kolonijo Aquileio - AKVILEJA (Oglej)2, ki postanesčasoma izhodišče za osvajanje predalpskega prostora

- na slovensko ozemlje so Rimljani sprva prihajali le kot trgovci, postopoma pa sozačeli slovensko ozemlje tudi osvajati (od 2.st.p.n.š.)

- strateški razlogi za osvajanje ozemlja: varnostni pomen (varovanje meje pred vpadigermanskih ljudstev), izhodišče za širjenje rimske oblasti…

UPRAVNA RAZDELITEV SLOVENSKEGA OZEMLJA

- Rimljani so osvojena območja uredili kot province3 in jih postopoma vključevali vRimski imperij

- na slovenskem ozemlju so ustanovili province:o X. REGIJA - VENETIA ET HISTRIA : zahodna in osrednja Slovenija z

Ljubljansko kotlino (pripada Italiji)o PANONIJA: Dolenjska z Belo krajino, Pomurje in Prekmurje o NORIK: Ta provinca je obsegala večji del Štajerske in Koroško, Celeja z

okolico

2 Oglej ali Aquileia- ime izhaja iz predrimskega imena reke Nadiže (Aquilis) in se ujema s simbolom Rimskegacesarstva (orlom). Kasneje je mesto postalo pomembno starokrščansko versko in kulturno središče.

3 Provinca – osvojeno območje v Sredozemlju, Mali Aziji in Severni Afriki, kjer so upravo prevzeli visokorimski uradniki.

130

Vir CUpravna razdelitev slovenskega ozemlja

ROMANIZACIJA IN KOLONIZACIJA

- prvi stiki rimske države s slovenskim prostorom so bili trgovske narave, nato pa so sevplivi romanizacije4 širili s pomočjo vojakov, uradnikov, popotnikov, veteranov,obrtnikov…

- s pojavom romanizacije se je slovenski prostor vključil v antično sredozemskokulturno območje (podrejena ljudstva so prevzemala rimsko materialno in duhovnokulturo)

- hitro romanizacijo domačega prebivalstva so omogočili in pospeševali gradnja mest(URBANIZACIJA), mestna uprava z latinskim jezikom, napredek v gospodarstvu inpriseljevanje italskega prebivalstva

- romanizacija se je uveljavila ob koncu 2 st.- najhitreje se je razvila v mestih, ker je bilo tam največ rimskega prebivalstva, prav

tako pa je vse več meščanov pridobilo državljanske pravice- državljanske pravice so podeljevali postopoma; cesar Karakala leta 212 podeli

državljanstvo vsem svobodnim državljanom rimskega imperija- Rimljani so razvili z osvajanji tudi PROVINCIALNO KULTURO, ki se kaže

predvsem v kultih, gospodarskih dejavnosti in oblikah kmetijstva.

● TRGOVSKI STIKI- izrednega pomena pri širitvi romanizacije so bili trgovski in vojaški stiki- močno trgovsko središče je bil Nauportus - rečno pristanišče (Vrhnika), ki je že pred

koncem rimske republike postala trgovsko oporišče (trgovanje s Siskom)- Vrhnika je bila trgovsko naselje s prikritim vojaškim pomenom, naselje je bilo močno

utrjeno, obzidano ter notranjim zemljiškim nasipom- Rimljani so imeli tržne prostore in skladišča tudi ob obeh bregovih reke Ljubljanice- med slovenskim ozemljem in Rimskim cesarstvom je potekalo trgovanje z noriškim

železom, živino, kožami, medom…Vir D

4 Romanizacija – širitev rimskega vpliva (kulture in jezika) na Apeninskem polotoku in v Sredozemlju(med neromanska ljudstva)

131

»Tisti, ki so bili nedavno tega odklanjali rimsko govorico, so si zdaj prizadevali zaumetnostjo govorništva. Od zdaj naprej je tudi naša noša pridobila na ugledu in ljudje sopogosto nosili togo. Počasi so poiskali mikavnost razkošja: strebrišča, kopališča, slastnepojedine…«

Claustra Alpium Iuliarum

- v 3 st. je začel nastajati nov obrambni sistem zapornih zidov med Julijskimi Alpami

in Reškim zalivom – CLAUSTRA ALPIUM IULIARUM, ki je bil le del večjegaobrambnega sistema, ki je segal vse do Kvarnerja. Njegovi središči sta bili Castra –Ajdovščina in Ad Pirum – Hrušica.

- za obrambo so bile zgrajene tudi številne nove trdnjave (prehodni kraji), dokončnopodobo pa so pridobile tudi kraške zapore (nekaj metrov visok zid).

Ponovi in zapiši razlago pojmov ter pri pojmu, kjer je možno zapiši primer izslovenskega ozemlja:KOLONIJA:MUNICIPIJ:ZAVEZNIŠKO MESTO:PROVINCA:MAGISTRATURA:

Oznaka rimskih in slovenskih imen mest:

Za domačo nalogo si izberi tri antična slovenska mesta in jih na kratko opiši!

RAZVOJ GOSPODARSTVA

● KMETIJSTVO- najboljšo zemljo so Rimljani ob prihodu na slovensko ozemlje vzeli domačinom in jo

podarili rimskim naseljencem in veteranom, precej pa jo je ostalo tudi v lasti vladarja- nekdanji lastniki, ki so zemljo obdržali, so morali plačevati zemljiški davek

132

EMONA – LJUBLJANAPEOTOVIO – PTUJCELEIA – CELJEAD PIRUM – HRUŠICACASTRA – AJDOVŠČINANAUPORTUS – VRHNIKALONGATICUM – LOGATECATRANS – TROJANECARNIUM – KRANJTERGESTE – TRSTNEVIODUNUM – DRNOVO PRI

- poleg drobne kmečke posesti so nastajali tudi latifundiji5 (Norik) - zaradi pomanjkanja delovne sile se v obdobju principata razvije kolonat- Rimljani so v kmetijstvu uvedli določene novosti:

a. uvajali so intenzivno poljedelstvob. motiko in ralo je začel izpodrivati plugc. menjavanje posevkov ali dvoletno kolobarjenjed. krčenje gozdov in izsuševanje močvirja – poveča se

obdelovalna površinae. uvedba vinske trte, sadjarstva, vrtnarstva, oljarstva

- poleg poljedelstva so se ukvarjali tudi z živinorejo: meso, mleko, volna

● OBRT- obrt in trgovina sta se razvijali zlasti v mestih- prevladovala je mala zasebna obrt nad večjimi delavnicami, ki jih poznamo v

lončarstvu in opekarstvu na Ptuju, v Ljubljani ter Drnovem ter v kamnolomihmarmorja na Pohorju (za potrebe rimskega gradbeništva in obrti)

- lončarstvo in kamnoseštvo je bilo razvito že pred prihodom Rimljanov, ki pa so v našprostor vnesli lončarsko kolo

- obrtniki so se združevali v obrtniška združenja - collegia- pomembna dejavnost je postalo tudi rudarstvo (Koroška, okolica Bohinja – taljenje

noriškega železa)- ostale obrti: mizarstvo, kovaštvo, tekstilna obrt, usnjarstvo, kožarstvo…

● TRGOVINA- promet je potekal po cestah in rekah, uporabljali so tudi že nekatere prelaze (Ljubelj,

Jezersko) in reke (rečna trgovina – Nauportus)- za lažjo plovbo so Rimljani regulirali Ljubljanico- med uvoznimi artikli so se našli zlasti pečatna keramika, amfore za shranjevanje,

dišavnice, kakovostna vina, sol, medtem ko so izvažali les, smolo, olje, rudo,kovine…

● CESTNO OMREŽJE- na naših tleh je potekalo javno omrežje, ki je v obliki cestnega križa prečkalo

Slovenijo in povezovalo glavna središča- potekale so glavne (via publica) in stranske (via vicinalis) poti- ceste je vzdrževala država z davki in dajatvami prebivalcev, bile so tlakovane- poleg javnih cest so gradili tudi krajevne in zasebne ceste.

Vir ECestno omrežje

5 Latifundija (lat. latus fundus – velika posest): velike zemljiške posesti, ki so jih sprva obdelovali sužnji

133

NASTANEK PROVINCIALNE KULTURE6 TER ANTIČNAMESTA

- sredozemska antična civilizacija je slonela na mestih, ki so imela teritorialno upravo instrateški pomen, hkrati pa so bila gospodarska in kulturna središča

- mesta so bila središče romanizacije, obdana so bila z obzidjem- središče mesta je predstavljal forum ali rimski trg, ki je bil obdan z upravno-sodnimi

stavbami- poleg mestnega jedra so mesta obsegala še podeželje oz. ager, kjer so bili veliki

kmetijski obrati (villae rusticae)- zunaj mestnega obzidja je bil prostor za gospodarske dejavnosti - večina naselij na Slovenskem je imela status municipija, najpomembnejši med njimi

pa status kolonij (Emona – za časa Avgust iz legijskega tabora kot Colonia IuliaEmona, Peotovio – Trajan)

- najpomembnejša mesta na Slovenskem so bila Emona, Poetovio in Celeia- mestno upravo je vodila skupščina, sestavljena iz premožnih meščanov z zemljiško

posestjo, na skupščini so volili mestne uradnike- arheološka dediščina:

▪ ostanki rimskih cest in utrdb (Ajdovščina, izgradnja avtoceste)▪ nagrobni napisi, kipi (Emonec: Ljubljana, mitreji: Ptuj)▪ ostanki mest▪ rimska nekropola: Šempeter v Savinjski dolini▪ Orfejev spomenik – sramotilni steber ali pranger v srednjem veku

EMONA POETOVIO- emonsko obzidje (8m)- več mestnih vrat- osrednji prostor: forum- stanovanjski prostori so bili od 2.st.

dalje ogrevani- stensko slikarstvo- Cloaca Maxima – kanalizacija

- ugodna strateška lega- Orfejev spomenik- ptujski mitrej7 (ob vznožju

ptujskega gradu): čaščenje od 3.st.dalje

6 Provincialna kultura: spoj rimske kulture s prvinami staroselske kulture v rimskih provincah

7 Mitrej: svetišča posvečena sončnemu bogu Mitri (tudi bog dobrote in svetlobe), upodabljali so ga z belimbikom, ki naj bi ga ujel in žrtvoval ter s tem odrešil svet. Verovali so v posmrtno življenje ter, da pravični pridejov raj, krivični pa v pekel. Poleg Ptuja je najdišče tudi v Rožancu pri Beli Krajini.

134

DUHOVNA KULTURA

- duhovno podobo naših krajev v antiki je možno razbrati iz redkih pisnih virov(nagrobniki), predvsem pa s pomočjo arheološkega gradiva

- na našem ozemlju so častili grško-rimski panteon, polbogovi (Herkul) in drugabožanstva

- Rimljani so dovoljevali tudi čaščenje lokalnih staroselskih božanstev, v kombinaciji zrimskimi npr. mitraizem na Ptuju in v Beli Krajini

- MITRAIZEM: odrešenjski kult, ki se preko vojakov skrivoma širi iz V; verovanjepoudarja posmrtno življenje in monoteizem

- k nami se širi tudi KRŠČANSTVO- o začetkih ni veliko znanega, so pa razširjene legende o mučencih (Maksim Emonski)- prva krščanska skupnost je bila organizirana na Ptuju (o koncu 3.st. naj bi na tem

območju deloval škof in mučenec Viktorin Ptujski (pisec cerkvenih spisov)- krščanstvo se je k nam širilo iz Akvileje, deloma tudi iz Sirmiuma (Sremska

Mitrovica)- v nasprotju z mitraizmom se je krščanstvo obračalo na množice, sprva je bilo omejeno

le na mesta in okolico (podeželje je ostalo pogansko)- spopadi med krščanstvom in poganstvom:

▪ velika bitka pri Frigidu (območje Vrhpolja pri Vipavi) 5./6.9.394▪ leta 391 je Teodozij uzakonil krščanstvo kot edino dovoljeno vero Rimskega

cesarstva▪ spopad med Teodozijem in Evgenijem (samooklicani zahodni cesar, ki je imel

pristaše zlasti v poganski Italiji)▪ zmaga Teodozija (močan veter, prevelika samozavest Evgenijeve vojske,

Teodozijeve molitve, sončni mrk)▪ cesar Evgenij je v boju padel, Teodozij pa zbolel (umrl je leta 395 v Ogleju)▪ zadnjič Rimsko cesarstvo kot enotni imperij → leta 395 razpade na dve polovici

(med Teodozijeva sinova – Arkadij je dobil V, Honorij pa Z)- naši kraji se omenjajo tudi v boju proti herezijam (asketi iz Emone, ki jih povezujejo s

Hieronim – prevod Biblije v latinščino)

Vir FPrepoznaj sledeče arheološke ostanke! Zapiši, kaj predstavlja in kje se nahaja!

___________________ __________________ ____________________ ___________________ ___________________ ____________________

135

POZNOANTIČNO OBDOBJE NA SLOVENSKEM

- v 3.st. zajame Rimsko cesarstvo kriza- za slovensko ozemlje je v tistem času značilno:

▪ poveča se strateški pomen slovenskega ozemlja (prizorišče spopadov med V in Z,prehodno območje, obrambni sistem – vdori tujih ljudstev)

▪ prevlada krščanstva▪ spremeni se naselbinska kultura

- sledi delitev Rimskega imperija na dva dela (395), slovensko ozemlje sodi podzahodni del (gl. mesto Ravena)

- preseljevanje Germanov in Slovanov:▪ zmanjševanje števila domačega prebivalstva▪ opuščanje poljedelstva obrti in trgovine → znova prevladuje živinoreja▪ nastanek gradcev (utrdb), v katere so bežali predvsem revnejši (ostanki gradcev v

Ajdni pri Žirovnici, Ajdovski gradec pri Vranju, Kučar pri Podzemlju…)▪ v višinska naselja se je preselila cerkvena organizacija

Vir G

Ajdna

136

2. maturitetna tema iz slovenske zgodovine:RAZVOJ ZGODOVINSKIH DEŽEL INSLOVENCI

Naše ozemlje v poznoantičnem obdobju

1. V 3.st. je zajela Rimski imperij (RI) kriza, ki je vplivala tudi na razmere pri nas. Rimljani so v času cesarja Dioklecijana, na kraških prehodih zgradili obrambni sistem Claustra alpium Juliarum, saj sose umikali iz Podonavja.

2. Naše ozemlje je postalo prizorišče spopadov med V in Z RI, saj je v Vipavski dolini(pri Ajdovščini) potekala bitka pri Frigidusu, kjer je leta 394 zmagal rimski cesarTeodozij, in s tem krščanska vera. Premagal je poganskega cesarja Evgenija. K zmagi naj bi odločilno prispevala kraška burja.

3. Konec 4.st. je zmagovalec bitke Teodozij, razdelil Rimski imperij na dva dela, med dva sinova, po črti Beograd- Kotor- Velika Sirta. Naše ozemlje je prišlo pod Z RI.

4. Leta 375 so v Evropo vdrli Huni in povzročili preseljevanje Gotov. Napadali so tudi rimska mesta na našem ozemlju. Tako so 452 porušili Ljubljano ali Emono in Oglej ali Akvilejo. Čez naše ozemlje so se selili v južno Galijo in Hispanijo zahodni Goti. Vzhodni Goti ali Ostrogoti so pod vodstvom Teoderika vpadli v S Italijo, kjer je vladal rimski federat Odoaker. Z njim so se spopadli v Mostu na Soči 489 in ga premagali. Ustanovili so svojo Ostrogotsko ali Vzhodno gotsko državo, ki je obsegalaApeninski polotok in Z Balkan- prestolnica v Raveni.

5. Na prazen prostor v Panoniji in Podonavju so se po propadu Hunske države naselili germanski Langobardi, ki so sklenili zavezništvo z Bizancem, premagali Gepide in se 568 čez naše ozemlje selili v S Italijo.

Naselitev Slovanov v predalpski prostor

http://tvslo.si/predvajaj/#ava2.114003351;; Zastri čas Slovanov ( pol ure- srednji vek)

1. V vzhodne Alpe so okoli leta 550 prodrle zahodnoslovanske skupine( izza Karpatov, kjer je bila njihova pradomovina), ker je bil ta prostor po odhodu Langobardov prazen, je privabil tudi Slovane iz juga. Tako se v predalpski prostor naselita dve skupini Slovanov( Z in J). Njihovo preseljevanje so sprožili Obri ali Avari.

2. Prostor poselitve Slovanov v V Alpah je meril kar 70 000 km2. Na vzhodu je bila meja Panonska nižina, na Z langobardski limes in izviri Mure, Drave, na J Kolpa, na S Donava in Dunaj

3. Eden najpomembnejših zgodovinskih virov za ta čas je Zgodovina Langobardov, ki jo je napisal Pavel Diakon.

4. Slovani so poselili Istro v 7.,8.st. zaradi (prve faze) nemške kolonizacije.5. Odnos Slovanov do sosedov: z Bavarci in z Langobardi so se bojevali. Langobardom so odvzeli

Goriška Brda in Beneško Slovenijo. Slovani so bili z Avari v Obrsko-slovanski zvezi, kasneje pa zveza propade.

6. Odnos Slovanov do staroselcev- romaniziranih keltskih plemen( Karni, Japodi, Tavriski..)Staroselce so Slovani imenovali Vlahi. Staroselce so pobili ali zasužnjili, porušijo njihova mesta in del staroselcev se umakne v refugije (gradec, gradišče),ali proti morju, krščanstvo izgine oz. se obdrži v refugijih. Slovani so prevzeli od staroselcev planšarstvo, poljedelstvo (dvoletno kolobarjenje), krajevna imena ( Savus- Sava…), sadjarstvo, vinogradništvo, tehniko izdelave stekla.

137

Karantanija – 1. kneževina v Vzhodnih Alpah (samostojna kneževina-pol vazalna frankovska kneževina-navadna frankovska grofija)

1. Slovani so po prihodu v V Alpe živeli skupaj z Obri ali Avari v Obrsko-slovanski plemenski zvezia) neenakopravni odnosi( Slovani pehota, Obri konjenica, poveljniki v skupni vojski)b) razpad zveze, ko jih porazijo Bizantinci v Bizancu (626 n.št.)

2. Nato so se Slovani povezali v Samova plemensko zvezoa) nastala zato, ker so Obri/Avari napadali Slovane, ogrožali so jih tudi Frankib) v plemensko zvezo jih poveže frankovski trgovec Samoc) središče te zveze je severno od Donaved) po Samovi smrti je zveza razpadla → ogrožajo jih zopet Obri

3. Nad večino Slovanov so oblast obnovili Obri, samostojnost so obdržali le Slovani ob zgornji Muri in Dravi, ki so se imenovali Karantanci

4. Karantanijaa) vodil jo je knez, prvi znani je bil Valuk → bila je kneževinab) njeno središče je bil Krnski grad na Gosposvetskem polju

5. Karantanska družba

138

a) družbo je vodil knez, najprej je bil vojaški poveljnik, nato dobi veliko pristojnosti; oblast so mu predali z obredom ustoličevanja, ki je potekal na Krnskem gradu na Gosposvetskem polju; ustoličevali so ga kosezi, izbrali so ga iz knežje družine, saj postane njihov položaj deden

b) knezu so podrejeni 1- knežja družina2- vojaško plemstvo3- kosezi – sodelovali so pri ustoličevanju kneza, spremljevalci kneza, imeli so svoje sodstvo,

zakone, pravo, pravica do nošenja orožja, do konja (ko Karantanija izgubi samostojnost delkosezov pride med plemiče, večji del pa med kmete)

4- svobodni člani vaških skupnosti (kmetje)5- patriarhalni sužnji – vojni ujetniki, potomci staroselcev, zato so jih imenovali tudi krščeniki

(živeli so v vaseh, več vasi se je povezalo v župo, ki jih vodi župan)6. Pokristjanjevanje Karantancev in delna izguba samostojnosti

a) sredi 8.st. (743 n.št.) začnejo Karantance ogrožati Obri, zato knez Borut prosi za pomoč Bavarce, ki so bili takrat že pod frankovski nadoblastjo. Skupaj odvrnejo obrsko nevarnost, vendar mora knez Borut poslati na bavarski dvor kot talca sina in nečaka Gorazda in Hotimirja,ki ju pokristjanijo.

b) leta 743 n.št., ko se je začelo pokristjanjevanje Karantancev, je Karantanija izgubila delno samostojnost, postala je pol-vazalna frankovska kneževina; frankovska nadoblast se kaže v tem, da mora karantanskega kneza potrditi frankovski vladar (Pipin Mali potrdi Gorazda)

c) prva pokristjanjena karantanska kneza sta bila Gorazd in Hotimird) Karantance začnejo nato pokristjanjevati po irski misijonarski metodi in frankovski

1- irska je bila nenasilnaI. škof Modest je ustanavljal cerkve (Cerkev g. Svete na Koroškem)II. posvečujejo duhovnikeIII. pri pokristjanjevanju in verskih obredih uporabljajo domač jezikIV. uvedejo posebno slovanska desetino (nižja od navadne)V. obdržali so slovanske bogove (postanejo svetniki) in obrede, dali so jim le krščansko

vsebino2- frankovska metoda

I. Slovane v V Alpah pokristjanjujejo tudi Franki z nasilno metodoII. grozijo jim z odvzemom premoženja in smrtjoIII. pokristjanjujejo v latinskem jeziku

3- Karantanci so se pokristjanjevanju upirali, dva velika upora sta bila v času kneza Hotimirjae) v začetku 9.st. se Oglej spomni, da je to področje za pokristjanjevanje pripadalo v antiki

njemu, se spre z Salzburgom; spor je rešil Karel Veliki, je določil cerkveno mejo po reki Dravi (J Oglej, S Salzburg), ta meja ostane do 18.st.

f) v 9. in 10.st. Alpske Slovane pokristjanjujejo iz samostanov, ki so nastali izključno z namenom pokristjanjevanja- Innichen, Molzbuhel in škofij- najbolj znana Brižin/Freising, kjer so v ta namen nastali Brižinski spomeniki

7. Upor Ljudevita Posavskega1- po smrti Karla velikega so mejni grofje (imajo na mejah frankovske države oblast)

nastopali zelo samostojno, ne upoštevajo vladarja. Po svoji krutosti je bil znan furlanski mejni grof, zato se je knez Spodnje Panonije večkrat pritožil frankovskemu vladarju. Ker pritožbe niso zalegle – 818 n.št. organizirajo upor. Pridružili so se jim tudi Karantanci in Karniolci, ki so bili že v prvem letu poraženi. Karantanija je s tem izgubila vso samostojnost in postane navadna frankovska grofija – frankovski vladar jo je dajal v fevd, začela se je nemška kolonizacija in germanizacija

8. Na ozemlju Karantanija nastane v 10. stol. vojvodina Koroška, kjer vlada koroški vojvoda( iz vojvodskega prestola!), ki je ravnotako simbolno sprejel oblast z obredom ustoličevanja, ki se jeobdržal do 1414, ko je ustoličen zadnji koroški vojvoda Ernest Železni.

139

Karniola

1. Karniola je bila druga slovanska kneževina v V Alpah, ki je obsegala zgornje Posavje (Gorenjska)2. Njeno središče je bilo v Carniu ali Kranju, ime pa je dobila po Karnih.

Spodnja Panonija

1. Nastanek in ozemljea) nastala je na začetku 9.st., ko se Franki premagali Obre/Avareb) obsegala je ozemlje med Dravo, Donavo in Rabo

2. Spodnjo Panonijo so dali Franki okoli leta 840 v fevd slovaškemu knezu Pribinia) središče: Blatenski kostel (ob Blatnem jezeru)b) Pribina postane mejni grof, Sp. Panonija je mejna grofijac) naloga: braniti Frankovski državo pred vdorom Bolgarov, Moravanov (ker je dobro branil,

dobi za nagrado Sp. Panonijo v alod-trajno last)d) ker so Franki iztrebili Avare začne Pribina na to območje naseljevati Karantance, Bavarce,

Slovanee) krščanstvo: v Sp. Panonijo se širi iz Salzburške nadškofije, jezik verskih obredov je latinščina

3. Pribina pade v boju z Moravani, nasledi ga sin Kocelja) 869 n.št. se poveže z velikomoravskim knezom Rastislavom in se upre Frankom →

samostojnost Spodnje Panonijeb) krščanstvo širita grška misijonarja Konstantin in Metod (doma iz okolice Soluna), verski obredi

potekajo v slovanskem jeziku (STCSL)c) Spodnja Panonija postane center slovanskega verskega in kulturnega življenja

4. 874 Franki obnovijo oblast nad Sp. Panonijo, a le za kratek čas. Konec 9.st. se na to področje naselijo Madžari, ki ustanovijo svojo državo → s tem ločijo Alpske Slovane od Zahodnih Slovanov.

Pribina Koceljčas vladanja 840-869n.št. 869-874 n.št.status Sp.Panonije mejna grofija samostojna kneževinavera krščanstvo krščanstvoširjenje vere iz Salzburg Solun – Sirmijjezik obredov latinščina staro cerkvena slovanščinapisava karolinška minuskula glagolica

140

Alpski Slovani in Rimsko-nemško cesarstvo

1. Arnulfovo kraljestvo in nastanek Velike Karantanijea) Po Kocljevem padcu je oblast nad Sp. Panonijo in deli frankovske države poseljenimi z

alpskimi Slovani( Karantanija, Karniola) dobil sin Vzhodno-frankovskega kralja Karlmana ARNULF( ponovi: Verdunska pogodba 843!)

b) Za to ozemlje se med leti 876-976 uporablja izraz Karantansko ali Arnulfovo kraljestvo (središče v Karantaniji – Krnski grad)

c) Arnulf je razširil oblast nad Bavarsko (s pomočjo karantanske vojske) in postal kralj Vzhodno-Frankovske monarhije, kasneje še cesar (senior). Zato so Karantanijo od njega dobili v fevd bavarski grofje (vazali) → začetki fevdalizacija

d) V ½ 10.st. so fevdalizacijo zaustavili Madžari, ki so pri Bratislavi premagali Franke in dobili ozemlje od Panonije do Aniže (povzročili so propad frankovske oblasti). V osrednjo Karantanijo niso prodrli, zato se tam fevdalizacija nadaljuje.

e) Oton I. Saški premaga Madžare na Leškem polju 955 ( 962 postane cesar RN cesarstva) in Franki obnovijo oblast nad alpskimi Slovani (karantansko-bavarska vojska zasede vse ozemlje od Dunaja do Jadrana)

f) Po bitki na Leškem polju razpadejo vezi med Bavarsko in deželo na JV( nekdanjim Arnulfovim kraljestvom), kjer nastane posebna politična tvorba, vojvodina Koroška (ex Karantanija), na meji pa mejne krajine/marke – 6 grofij ob Muri in Aniži ter krajine poveže vladar v Veliko Karantanijo. Segala je od Mure do Verone, sedež na Krnskem gradu, podrejena koroškemu vojvodi. V 2.pol. 10.st. je nastala znotraj RNC kot posebna politična tvorba. Nastala je iz več razlogov:1- za obrambo JV meje RNC pred Madžari2- za povezavo med J in S delom cesarstva3- za nadzor nad alpskimi prelazi

2. Propad Velike Karantanijea) v začetku 11.st. je prenehala obstajati zaradi nevarnosti, da bi se izločila iz RNCb) po njenem razpadu so bile krajine podrejene neposredno vladarju (prej koroškemu vojvodi)c) iz vojvodine Koroške, mejnih krajin in grofij so začele nastajati zgodovinske dežele (Goriška,

Štajerska, Koroška, Kranjska), krajine pa so bile osnova za dokončno uveljavitev fevdalnega reda

141

3. Vzpostavljanje zemljiških gospostev (ZG) -fevdalizacijaa) začetki 9.st. z Arnulfom, pravi značaj v 10.st., ko so stabilne razmere v RNC( Oton Saški

premaga Madžare)b) proces hitrejši S od Drave in Karavank, počasnejši na J, zaradi vpadov Madžarov so hubne

vasi začele nastajati šele v 11.st.c) nastajati začnejo zemljiška gospostva-fevdi in gradovi kot središča ZG, okoli pa hube- vasi s

podložniki.. Karantanska družba se spremeni iz svobodne rodovne v fevdalno (ponovi fevdne in fevdalne odnose). Staroslovanske ŽUPE propadejo.

d) Zemljo je podeljeval v fevd koroški vojvoda, po 1002 pa cesar (iz vojvodskega prestola-simbol dežele Koroške) , v 13. stol. pa deželni knez, plemiškim in cerkvenim fevdalcem(škofijam, samostanom)–100 km2 velika gospostva. Vladar je fevde raje podeljevalcerkvenim kot posvetnim fevdalcem, saj so bili bolj izobraženi, sposobni fevdalci in vladarjevi zaupniki, ki so znali ozemlje uporabljati in organizirati oblast sebi in vladarju v prid. Škofijska in samostanska posest ni mogla postati dedna in naslednike- škofe, opate, jeimenoval vladar, zato so mu bili zvesti.

e) Visoki fevdalci so uporabo svojih fevdov zaupali nižjemu nesvobodnemu plemstvu – ministerialom. Ti so živeli na gradovih in opravljali vojaško in dvorno službo. Gospod jih je lahko daroval, zamenjal, odločal o njihovih porokah – bili so kot stvar.V poznem srednjem veku so prešli v svobodno plemstvo, saj so izumrle nekatere stare fevdalne rodbine ali pa so si kupili plemiški naslov, kar jim je omogočal dohodek.

4. Kolonizacija je proces, ki je tesno povezan z nastankom zemljiških gospostevNa ozemlju poseljenim s Slovenci ločimo 4 faze kolonizacije( 3 faze srednjeveške kolonizacije in 4. faza je dodatna):1- 1.faza (6-9.st.) → naselitev Slovanov v V Alpe

I. poselijo rahlo gričevnat svet – izogibajo se visokogorju, iglastemu gozdu in ravninamII. nastajati so začele vasi s tipičnim imenom SELO, slovanske hiše so se imenovale

DIMNICE

142

III. po uporu Ljudevita Posavskega se na to področje začnejo naseljevati nemški kolonisti,Franki so jih načrtno naseljevali v V Alpe, Obdonavje in Sp. Panonijo (že Pribina)

2- 2.faza (začetek 10.-12.st.) – najbolj intenzivna faza kolonizacijeI. notranja (presežek prebivalstva, saj več pridelajo zaradi 3-letnega kolobarjenja, in se

selijo znotraj fevda)II. zunanja (naseljujejo nemške kmete na sp. Štajersko, sp. Koroško, Dravsko, Ptujsko

polje)III. načrtna (načrt poselitve izdelajo zemljiški gospodje)IV. nižinska Tipična imena so Vas, Ves, Dorf, Dorfarje.

3- 3. faza kolonizacije (13.-15.st.)I. višinska kolonizacija (nad 1000m – Svinja planina, Golica, Kobansko- Kozjak, Pohorje,

Mežakla, Posočje)Tipična imena vasi so Novine, Novaki, Route, Rut.

II. Nastane nekaj naselij v nižini zraven tistih iz 2.faze in nosijo imena Spodnji, Zgornji, Stari, Novi.

III. zunanja – nemški fevdalci načrtno naseljujejo svoje koloniste iz drugih delov RNC-ja1- Kočevska ( Ortenburžani v 14. Stoletju naselijo uporne kmete iz Turingije)2- zgornja dolina reke Bače in Selška Sora (pri Škofji Loki)3- Kanalska dolina (tromeja)S tem se ustvarijo nemški jezikovni otoki.

4- 4.faza kolonizacije- dodatna fazaI. Rovtarska kolonizacija- naseljevanje loškega, logaškega gospostva in Trnovski gozd.II. Kajžarska kolonizacijaIII. Naseljujejo se prebegi ali Uskoki (Srbi, Črnogorci), ki so bežali pred Turki

5- 1. val- naselili so se spontano na t.i. pustote (področje, ki so ga naši kmetje zapustili, ko sose pred Turki odmaknili v mesto)

6- 2.val naselitve Uskokov je bil organiziran po 1540, ko so jih Habsburžani naseljevali na področje Žumberaka, Marindola- obdržali so privilegije (pravoslavna vera), za Hbs so se bojevali v Vojni krajini.

Dežela se vzpostavi kot domovina

1. Zemljiška gospostva so dobili vojvode, grofje, mejni grofje, cerkveni gospodje. Na svojem ZG so izvajali sodno, upravno, vojaško oblast v imenu vladarja in sebe. Imeli so pravico do svoje vojske, kovanja denarja in ustanavljanja mest.

2. Tako so si zemljiški gospodje ustvarili dinastični teritorij (oblast+fevd=dedno). Ostalo visoko plemstvo na svojem zemljiškem gospostvu ali v deželi so si podredili z vojnami, porokami, dedovanjem in nakupi.

3. V poznem srednjem veku je imel cesar le šibko oblast, zato so opravljale plemiške družine številnedržavne funkcije na svojem posestvu( ustanavljajo mesta, imajo pravico do kovanja denarja). Izoblikuje se dežela , ki funkcionira kot država znotraj cesarstva. Plemiči postanejo deželni knezi, ki jih je priznavalo nižje plemstvo v deželi -deželani ali deželno plemstvo. Deželni knez je deželanom priznal določene pravice, ki jih je zapisal v listino (deželni ročin-nastanek deželnega prava). Najpomembnejša pravica je bila sodelovanje v deželnem zboru.

4. Zgodovinske dežele so se izoblikovale ob koncu srednjega veka (15.st) in so se obdržale do konca 1.sv. vojne. Pri nas je prevladovala deželna zavest vse do konca 18.st. (razsvetljenstvo) oz.1848. Dežele niso bile etnične tvorbe, saj so pripadale plemiškim družinam.

5. Štajerska:a) se je prva razvila v deželo leta 1180 (prej je bila vojvodina)b) obseg

143

1- 6 grofij ob Muri in Aniži2- Karantanska krajina3- Podravska krajina4- del Savinjske krajine – meja Sava

c) plemiške družine, ki so imele posest: Eppensteini, Traungauci (Steyr), Babenburžani, Otokar II.Pšemysl, Celjski grofje, Habsburžani

d) cerkvene posesti: Salzburška nadškofija, Krška škofija6. Koroška

a) vojvodina postala v 2/2 10.st., dežela pa v 16.st. pod Habsburžanib) koroški vojvode Eppensteini, Spanheimi, »Hemin rod«, Tirolsko-goriški grofi, Celjski grofje,

Habsburžani (1/2 14.st.)c) številne cerkvene posesti

7. Kranjska:1- Najprej je obsegala Kranjsko krajino, dobi še del Savinjske krajine, v 15.st. si priključi

Slovensko marko s Pazinsko knežijo (notranja Istra)2- Vojvodina postane pod Habsburžani 1364, deželna enotnost je dosežena v 15.st.3- Plemiške rodbine: Spanheimi, grofi iz Andechsa (Kamnik), Ortenburžani, Traungauci-

Turjaški-Auerspergi, »Hemin rod«8. Goriška

1- plemiška rodbina Goriški grofje, ki v 14.st. postanejo državni knezi2- po izumrtju goriških leta 1500 dobijo njihovo posest Habsburžani

9. Boj R. HBS in češkega kralja Otokarja Pšemisla za oblast nad našim ozemljem: V 13.st. postal vojvoda na Štajerskem češki kralj Otokar II. Pšemysl. Oblast je razširil tudi na Kranjsko in Koroško. 1278 ga je premagal cesar RNC Rudolf Habsburški pri Suhih Krutih na Moravskem in podelil Avstrijo in Štajersko svojima sinovoma→ začetki Habsburške monarhije

10. V tem času (13.,14.st.) se začne tudi vzpon celjskih in goriških grofov, ki si ustvarijo dinastična teritorija.

Celjski grofje

1. Izhajajo iz rodu Heme Krške. Do 12.st. so se imenovali Savinjski, nato pa Žovneški.

144

2. V 14.st. so podedovali Celje po Vovbrških grofih. 1341 je cesar RNC Friderika I. povzdignil v grofa.3. Svoje posesti so povečevali s porokami, dedovanjem, vojnami. Povezovali so se z bosansko

dinastijo Kotromanići, poljskimi Piasti, Srbi Brankovići, hrvaškimi Frankopania) Ko je bil v RNC-ju spor med Habsburžani in Luxemburžani, so to izkoristili Celjani. Herman II.

Je pri Nikopolju 1396 rešil življenje Sigismundu Luxemburškemu, ki je postal cesar RNC1- V zahvalo mu je podelil posesti na Hrvaškem, Hermanovo hči Barbaro pa vzame za ženo.

Celjani so dedovali tudi po Ortenburžanih (posesti na Dolenjskem in Koroškem).2- V začetku 15.st. se Friderik II. Poroči z Elizabeto Frankopansko. Celjani dobijo posesti na

Hrvaškem in izhod na morje (Bakar).3- Kriza v celjski politiki, saj se Friderik II. poroči z Veroniko Deseniško

b) 1436 Luxemburžani povzdignejo Celjane v državne kneze. S tem nastane celjska kneževina. Dobijo pravico do1- novčnega regala (kovanje svojega denarja)2- rudniškega regala (lahko neomejeno izkoriščajo rudnike)3- do ograjnega sodišča (sodna oblast nad plemstvom v svoji deželi)

c) Tako se po moči izenačijo s Habsburžani, ki so pri nas deželni knezi. Ker so privilegije dobili brez soglasja Habsburžanov, so ti začeli fajdo (srednjeveška vojna) s Celjani, ki se je končala s poravnavo 1443-določila: tista dinastija, ki prej izumre bo posesti prepustila drugi dinastiji.

4. Nasprotja med Celjani in Habsburžani so se prenesla na Ogrsko, kjer dobi Ulrik II. varuštvo nad mladoletnim ogrskim kraljem Ladislavom. Temu nasprotuje ogrsko plemstvo pod Hunjadiji, ki Ulrika II. V Beogradu ubijejo 1456. Celjsko posest podedujejo Habsburžani. Glede na določila iz poravnave po fajdi.

5. Celjski dvor je bil pomembno in kulturno središče (vpliv renesanse). Celjani so ustanavljali samostane in bili donatorji:

1- Pleterje, Novi klošter pri Celju2- Celjski oltar, Marija Zavetnica, cerkev na Ptujski gori

Srednjeveška mesta na Slovenskem

Celinska mesta1. Mesta (Breže, Beljak, Velikovec, Celovec) so nastala na Koroškem v 12.st. – na njihov nastanek je

vplivala trgovina na velike razdalje – Drava2. Mesta na Štajerskem in Kranjskem (13.,14.st.) na njihov nastanek je vplivala politika deželnega

kneza1- Ptuj – Salzburški škofje2- Maribor- Spanheimi in Babenberžani3- Kamnik – Andeški grofje4- Novo Mesto – Rudolf Habsburški5- Gorica – Goriški škofje6- Škofja Loka – Freisinški škofje7- Ljubljana – Spanheimi

3. Mesta so nastajala še v 2/2 15.st., zaradi obrambe pred Turki, takrat so nekateri trgi dobili mestnepravice – obzidja (Krško, Lož, Kočevje, Celje, Višnja gora, Metlika, Črnomelj)

Obalna mesta

1. Primorska mesta (Koper, Izola, Piran, Milje, Trst) so se razvijala na antični tradiciji, v 13.st. pa so postala meščanske naselbine v gospodarskem pomenu besede (prej upravna in verska središča-sedeži škofij Trst, Koper). Bila so pod oblastjo Beneške republike, razen Trsta, ki je v 14. stol. postalHabsburški.

145

Razlike med: primorska mesta – KOPER Celinska mesta – ŠKOFJA LOKAčas nastanka kontinuiteta iz Antike 1274obseg mesto+podeželje mesto znotraj obzidjagospodarstvodejavnost

solinarstvo, vinogradništvo, oljčni nasadi, ribištvo, trgovina

obrt, trgovina

pravo statut privilegijstatus »pravih« meščanov

obrtniki, trgovci, plemstvo obrtniki, trgovci

mesto vodi, stavba komunalni/občinski svet, vodi podestat,mestna loža

mestni svet s sodnikom, rotovž

odnos do cerkve župnija v mestu župnija izven mesta, povezana zmestom

pod oblastjo Beneška republika RNCjezik Italijanščina, slovenščina, latinščina Nemščina, slovenščinaJudje ostanejo izgnaniKoper: Pretorska palača je današnji videz dobila sredi 15. stoletja. Spremembe na njej so Benetke vnesle kot način oblasti. Takrat je v palači bil sedež podestata, kapitanov in Velikega sveta. Veliki svet je sestavljalo koprsko plemstvo, podestat je združeval tako civilno kot vojaško oblast.

Srednjeveška kultura na Slovenskem

1. Pismenost se je začela širiti v 14.st. z uporabo gotice in papirja.2. Jeziki, ki so se pri nas uporabljali: latinščina, nemščina, slovenščina (Rateški, Stiški rokopis)3. Šole in šolanje:

a) v okviru škofij in samostanov (najprej za duhovnike → plemiče – moški in ženski samostani – branje, lepo vedenje, vezenje)

b) meščanske šole v 15.st.4. Literatura

1- epiI. Parzival, nemški ep iz 13.st., opis slovenskih krajev Wolframa von EschenbachaII. o Aleksandru Velikem

2- kronike (Kronika grofov Celjskih – 15.st.)3- viteški romani – Služba dami, opis potovanja iz Benetk do Moravske; Ulrik Liechtesteinski

5. Knjižnice1- samostanske (Žiče)2- plemiške (Turjaški)

6. Arhitekturni slogi1- romanski (10.-13.st.) – nizka okna, na vrhu zaokrožena (Špitalič – Slovenske Konjice)2- gotski (13.-15.st.) – visoka okna, v špico (Ptujska gora)

7. Slikarstvo – freske (Hrastovlje – Mrtvaški ples)

Turški vpadi na slovensko ozemlje

1. Turška država je nastala v 15. stoletju, ko so Turški Osmani zavzeli Bizanc in s tem povzročili propad Bizantinske države oz. VRC. Svojo državo so širili proti S- Balkan in na Bližnji vzhod ter v S Afriko. Adrianopel je prvo mesto v Evropi, ki so si ga podredili. V 14. stoletju pade pod oblast Turkov Bolgarija in Makedonija, ko so bili poraženi v bitki pri reki Marici. Srbi so bili poraženi v kosovski bitki, vendar so ubili sultana. Glavni cilj Turkov je bil zavzeti Dunaj, prestolnico Habsburške monarhije- tja so prodirali čez naše ozemlje.

2. Obdobja vpadov: a. 1. obdobje turških vpadov (1408 – 1415)

1- ropanje, pustošenje

146

2- njihov cilj je izčrpati naše dežele, da se ne bi bile sposobne braniti3- prvi napad je bil leta 1408 (izropali so Belo Krajino)4- roparski pohodi manjših turških skupin5- jemali so mlade fante – postali so janičarji6- kasneje so napadli še: dolino reke Krke, Kočevsko in vse do Ljubljane7- nastopi 40-letno zatišje – utrjevanje oblasti na Balkanu, prijateljski odnos Ulrika II.

Celjskega in sultana Murata (soprogi sta bili sestri)8- 1415 sklenitev premirja med Ulrikom II. Celjskim in turškim sultanom (sorodstvena zveza)

b. 2. obdobje turških vpadov (1469 – 1483)1- obdobje najhujših vpadov (po številu, obsegu in posledicah)2- namen: opustošenje dežele in zasedba3- vojska sestavljena iz redne bosanske vojske ter akindžij (lahka turška konjenica)4- trpele so vse slovenske dežele, najbolj Kranjska5- prišli so 3-4-krat v letu in po več tednov oblegali mesta in gradove6- vpadali so tudi v Furlanijo, saj so se takrat bojevali z Benečani7- 1483 sklenitev premirja za 8 let – ogrski kralj Matija Korvin (Kralj Matjaž)

c. 3. obdobje turških vpadov (1520 – 1532)1- namen: osvojitev Dunaja (Sultan Sulejman II.)2- vpadajo manjše skupine, a pogosteje3- vpadi na Kranjsko, Štajersko, Primorsko4- 1526 porazijo Madžare in zasedejo Ogrsko (bitka pri Mohaču)5- po nekaj letih prvi napad na Dunaj 1529 (opustošenje – vračanje preko Maribora, Ptuja,

Celja)6- 1533 Sulejman sklene premirje s Ferdinandom (vzrok je grozeča se vojna s Perzijo)

3. Vpadi v Prekmurje so bili šele po letu 1560. 1606 je bil sklenjen sporazum med Turki in Ogri, napadi pa prenehajo šele po letu 1711.

4. Organizacija obrambea. Meščani:

1- deželni knez je izdal odlok s katerim je trgom omogočil zavarovanje z obzidjem2- nastanejo nova mesta: Lož, Kočevje, Krško, Višnja Gora, Črnomelj, Metlika, Radovljica

b. Kmeti so sami skrbeli za lastno varnost1- signalni znaki (kresovi, zvonjenje)2- skrivali so se v obzidane cerkve (protiturški tabori okoli 350), pokrite kraške jame3- gradili so dolinske zapore (sekanje gozdov in uporaba hlodov)

c. Plemstvo1- kmetje so jim s tlako dograjevali grajska obzidja

5. V začetku 16.st. (3. faza vpadov) je cesar Maksimilijan naredil zasnove obrambnega sistema:a. Vojna krajina na Hrvaškem, financirala Kranjskab. deželni knez Ferdinand je uvedel:

1- redni vojni davek – kontribucije – plačuje tudi plemstvo in duhovščina2- ustanovi deželno vojsko, ki so jo sestavljali: črna vojska, sestavljena iz kmetov in stalna

najemniška vojska6. Posledice turških vpadov

1- število prebivalstva se je zelo zmanjšalo2- naseljevanje Uskokov na pustote3- opustošenje slovenskih dežel → velika materialna škoda (ropanje cerkva)4- prekinitev renesančnih umetnostih tokov iz zahodne Evrope → turkerije (prevzem turške

kulture, umetnosti)5- strah pred Turki (ljudsko slovstvo)6- trgovina se prestavi na sever

147

Oblikovanje Notranje Avstrije in vzpostavitev Vojne krajine

Turški vpadi so bili manj pogosti v 16. Stoletju, zaradi krepitve obrambe habsburških dežel in poskusov centralizacije. To se je začelo za časa cesarja Maksimilijana( 1508). Rodbinske dežele v Vhodnih Alpah je razdelil na gornje in spodnje avstrijske. V njih je , podobno kot na Dunaju, ustanovil osrednje državne urade z ločenimi pristojnostmi za finance, sodstvo, politične zadeve.Ustanovil je Notranjo Avstrijo ( poveži z Mariborskim programom Andreja Einspillerja iz 1865) v katero so bile vključene dežele Štajerska, Kranjska, Koroška, Goriška. Notranjeavstrijske dežele je povezal za bolj učinkovito obrambo pred Turki. Še bolj so bile povezane leta 1530, ko so dobile skupno vojaško vodstvo- dvorni vojni svet. Vsi organi so imeli sedež v Gradcu, tako kot državni na Dunaju. Dvorni vojni svet je skrbel za obrambo na Hrvaškem. Deželni stanovi Notranje Avstrije so organizirali dobro obveščevalno in signalno organizacijo, poskrbeli za vohunsko službo in veliko mrežo signalnih točk, preko katerih so z ognjem opozarjali na nevarnost. Protiturško obrambo so organizirali zunaj svojih ozemelj, na Hrvaškem, kjer je nastal obrambni pas s preko 88 trdnjavami, imenovan Vojna krajina. Od 1556 je to ozemlje spadalo pod cesarski dvorni vojni svet na Dunaju. Deželni stanoviNotranje Avstrije so dobili pravico zasedati najpomembnejša oficirska in uradniška mesta v Vojni krajini. Zato so morali prispevati tudi največ denarja za vzdrževanje Vojne krajine, cesarska blagajna je prispevala manj kot 1/10-

Kmečki upori

1. Položaj kmetov – vzroki za uporea. splošni vzroki (za vse upore enaki, razen za tolminskega)

1- ponovno uvajanje naturalnih dajatev – zaradi padca vrednosti denarjapovečevanje tlake na pridvorni posesti → razslojevanje kmečkega prebivalstva in delitev kmetij tam, kjer se lahko ukvarjajo z neagrarnimi dejavnostmi1) gruntarji – imajo veliko kmetijo in posesti2) kajžarji – kmetijo in malo zemlje (ukvarjali so se z dodatnimi dejavnostmi)3) bajtarji – samo hišo in nič zemlje (hodijo na delo gruntarjem)4) gostači – nimajo niti hiše, niti zemlje in hodijo na delo gruntarjem

2- novi davki (turški vinar, puntarski pfening)3- fevdalci so omejevali kmečko trgovino (predkupna pravica fevdalcev za kmečke pridelke)4- turški vpadi (nezaščitenost, črna vojska)5- spopadi med fevdalci6- slabe letine

b. lokalni vzroki1- poplave2- nasilje fevdalcev

2.Ime kmečkega upora

Leto upora

Vzroki za upor Program Konec upora

Posebnost

Koroški 1478 Nezaščiteno podeželje ob turških vpadih, spremembe v denarnih dajatvah (oglejski za dunajski denar)

Zahteve: zmanjšanje dajatev, odstaviti neustrezne župnike

Prihod Turkov

Priključijo se meščani inrudarji

Vseslovenski

1515 Poplave zaradi jezu, nezadovoljstvo nad fevdalci, omejevanje podeželske obrti, naraščajoče dajatve, širjenje epidemičnih bolezni, posledice hudega potresa

Zahteve: Vrnitev stare pravde (stare kmečke obveznosti), sprostitev kmečke obrti in trgovine

Zgubijo proti plemiški vojski

Prve tiskane sl. besede »le vkup, le vkup uboga gmajna«, uporniški pfenig, enkratna denarna dajatev, pismo cesarju Maksimiljanu

148

Hrvaško-slovenski

1573 Krutost Tahija, pravica prve noči (Prima noctis)

Ustanovitev svoje države s središčem v Zagrebu, pošiljanje davkov cesarju, sami bodo branili mejo

Bistrica ob Sotli, Hrvaško Zagorje

Kmečko vojsko razdelijo: hrvaška Matija Gubec, slovenska Ilija Gregorić. »Petelinje pero.« Najbolj organiz., trajal 14 dni)

Tolminski 1713 Uvedli so nove državne davke nameso in vino ter izsiljevalski način njihovega pobiranja

Upor zatrt, čete iz Vojne Krajine

Državni davki!

3. Vzroki za neuspeh kmečkih upornikov:a. neorganiziranost kmetovb. slaba oborožitevc. slaba povezanost kmečkih upornikovd. preveliko zaupanje v cesarja

Humanizem in renesansa na Slovenskem

1. K nam so se širile humanistične idej iz univerz: Padove, Bologne, Dunaja2. Najbolj znani slovenski humanisti:

1- Jakob Petelin Gallus2- Matija Hvale (filozof, doma iz Vač; napisal je knjigo Razlaga filozofije narave3- Jurij Slatkonja je ustanovil dunajske dečke leta 14984- Žiga Herberstein je napisal Moskovske zapiske.5- Mihael Christalnik, Paracelsus, Jakob Unrest – zgodovinarji, ki so pisali o zgodovini

Koroške3. Humanistični krožki

1- v Trstu na sedežu škofije – Peter Bonomo- pri njem je veliko časa preživel P. Trubar2- v Kopru – Peter Pavel Vergerij3- v Ljubljani – Žiga Lamberg

4. Renesansa1- celjski knežji dvorec2- koprsko in piransko mestno obzidje3- Pretorska palača v Kopru4- grad Fužine

Reformacija na Slovenskem

1. Začetki reformacije na Slovenskem so povezani s širjenjem teh idej iz humanističnih krožkov v KP, TS, v notranjost dežel. Smeri reformacijea. Kmečka: verske sekte so bile razširjene med kmeti: štiftarji, skakači, prekrščevalništvo

ali anabaptizem se širijo med kmečkimi uporib. meščanske: kalvinizem v Prekmurju (med kmeti), drugje flacijanstvoc. najbolj razširjeno luteranstvo

2. Luteranstvoa. K nam se je začelo širiti po 1520. Širili so ga vojaki, rudarji, trgovci, študentje, ki so

študirali na nemških univerzah( Tubingen, Regensburg, Vittenberg )zato ga je deželni knez prepovedal → kriptoreformacija (prikrita reformacija)

b. Do 1540 razširjeno med meščani in nižjo duhovščino, po tem letu med plemstvom.

149

3. Najvidnejši predstavnik luteranstva pri nas -Primož Trubara. Trubar je postal vikar v Loki pri Zidanem mostu, nato je služboval v Laškem, kot

kaplan v Celju in Ljubljanib. zaradi njegovih nazorov(Luthrove ideje) ga je deželni glavar leta 1540 pregnal in

Trubar se je ponovno zatekel v Trst pod okrilje škofa Bonomac. v Ljubljano se je vrnil leta 1542, na željo mestnega svetad. Trubar je imel v Ljubljani podporo pri mestnem svetu in ljubljanskem škofu

Kacijanerju. Velik podpornik protestantov je bil tudi štajerski deželni glavar Ivan Ungnad.

e. zamenjava škofa v LJ– Textor ga izžene 1548 in Trubar se odpove katoliški veri ter zateče v Nemčijo-Rottenburg

f. 1550 napiše Katekizem in Abecednik-temelji SKJ; problemi s pisavo in jezikom (prva izdaja v gotici, druga v bohoričici)

g. 1560 vrnitev Trubarja v Ljubljano. Takrat je bil cesar Ferdinand I in notranjeavstrijski stanovi so si priborili precej verske svobode. Kranjski deželni stanovi so povabili Trubarja, da bi pri nas organiziral protestantsko cerkev. Zato 1564 napiše delo Cerkovna ordninga1- organizacija protestantske cerkvena Kranjskem2- slovenščina postane jezik cerkvenih obredov in verskega nauka3- organizacija slovenskega osnovnega šolstva (šole za dečke in deklice, v mestu in

na podeželju).To se sicer ne vzpostavi, se pa SLO kot pisni jezik začne širiti tudi na necerkvena področja-pravo.

4- obsodi kmečke upore – S Cerkovno ordningo je posegel na področje deželnega kneza, nadvojvode Karla, ki ga zopet izžene.

4. Višek reformacije v 70ih letih, saj je vladar Notranjeavstrijskih dežel potreboval sodelovanje protestantskega plemstva pri zbiranju davkov za obrambo pred Turki. 1572 dovoli svobodo vesti in bogoslužja štajerskemu plemstvu in 1578 z Bruško pacifikacijo še plemstvu in meščanstvu ostalih dežel (Bruška pomiritev). Določila→a. popolna verska svoboda za plemstvob. svoboda vesti za meščane (na zunaj morajo delovati kot katoliki-znotraj luterani – vest

določa deželni knez)c. pravica do protestantskih šol, učiteljev, duhovnikov(cerkev) za Celovec, Ljubljano,

Judenburg, Gradec5. Ostala dela slovenskih protestantskih piscev so nastala po dovoljenem luteranstvu:

1- Jurij Dalmatin – Prevod Bibilije 1584( natisnjena bi morala biti v LJ v tiskarni Janža Mandelca, vendar jo je moral zapreti in je natisnjena v Wittenbergu)

2- Adam Bohorič – Zimske urice( oris slovenskega pravopisa in slovnice, inkunabule se hranijo na Kostanjevici nad Novo Gorico, kjer je pokopan tudi francoski kralj z družino Karel X. je edini kralj, ki ni pokopan v Parizu)

3- Sebastijan Krelj – Otročja Bibilija in Postila Slovenska4- Nemec Hieronim Megiser večjezični slovar- 4 jeziki: nemščina, italijanščina,

latinščina in ilirščina/slovenščina6. Pomen reformacije: postavljeni so temelji slovenski književnosti in knjižnemu jeziku, ki

ga je Trubar utemeljil na osrednjeslovenskem govoru.a. jezikovni

1- prva slovnica, slovnična pravilab. knjižni

150

1- prve slovenske tiskane knjigec. narodni

1- preoblikovali smo se iz ljudstva v narod, ker smo dobili svoje knjige in knjižni jezik7. Uveljavljanje reformacije onstran Mure in v severni Istri

1- Prekmurje je bilo del ogrskega kraljestva in ogrsko plemstvo je po augsburškem verskem miru sprejelo luteranstvo in kalvinizem. Konec 16. Stol. skoraj ni katolikov. Ogrski kralj, hkrati tudi cesar RNC in deželni knez, ni mogel izvajati protireformacije zaradi turških vpadov, saj je ogrsko plemstvo predstavljalo velik del obrambe pred Turki. 1606 je ogrskemu plemstvu zagotovil popolno versko svobodo. Štefan Kuzmič – prevod Nove zaveze.

2- Reformacija ne zajame severne Istre, saj je bila pod Beneško republiko in cerkev je bila pod močnim državnim nadzorom.

Protireformacija na Slovenskem

1. S krepitvijo obrambe in zmanjšano turško nevarnostjo se je krepil položaj deželnega kneza(nadvojvoda Karel) v Notrenjeavstrijskih deželah. Ker je bil vnet katoličan, se je po določilih augsburškega verskega mira(Čigar zemlja, tega vera!)zavzel za rekatolizacijo. Začel je izvajati protireformacijo s pomočjo inkvizicije in jezuitov ( ustanavljali jezuitske kolegije) ob upoštevanju sklepov tridentinskega koncila.

2. Potekala je na dveh nivojiha. preganjanje protestantov:

1- najprej na Goriškem, tiste, ki širijo vero– duhovnike/predikante, učitelje2- prepovedal je protestantski tisk v LJ;3- 2. Odlok za pregon protestantskih meščanov →odstavljali so mestne sodnike in svetnike,

če so bili luterani, prepovedali so protestantske šole(nadvojvoda Ferdinand II. Karlov sin)4- in zadnji odlok za protestantsko plemstvo

b. obnova katoliške cerkve in njenega vpliva na šolskem in kulturnem področju3. Preganjanje protestantov

a. so opravljale verske komisije (Hren, Brenner), ki so jim dodali vojaške oddelkeb. njihove naloge so bile: iskanje in izganjanje protestantov (vizitacije-obiski), sežiganje

protestantskih knjig, uničevanje protestantskih pokopališč in cerkva ;obnavljali so samostane4. Deželski knez je izdal odloke

a. za izgon protestantskih učiteljev, duhovnikovb. za izgon meščanov – prestop v katoliško vero ali izselitevc. 1628 (tridentinski koncil) za protestantsko plemstvo – izbira – 750 plemičev se odloči za

izselitev iz naših dežel – posledica je gospodarski upad na Slovenskem, staro plemstvo zamenja novo, ki si je plem. položaj kupilo

5. Obnova vpliva katoliške cerkvea. šolstvo: najbolj se kaže na šolskem področju, ukinili protestantske šole, izobrazili duhovščino.

Ustanovili so srednje in višje šole, kjer so poučevali jezuiti-6 razredne gimnazije (iz gimnazije na jezuitski licej) → cilj verska vzgoja (učili so jih jezuiti – zelo vdani papežu)

b. okrepljeno versko življenje: romanja, procesije, oživijo verske bratovščine, verske gledališke predstave: škofjeloški pasijon

c. kultura:1- zavrt je razvoj slovenske pismenosti 1615-72 ni izšla nobena slovenska knjiga2- Academia operosorum labacensium (Akademija delovnih Ljubljančanov) – 1. znanstveno

društvo3- Prva javna knjižnica

151

4- Janez Svetokriški-pridige, J. V. Valvasor-polihistor, ponatis Bohoričeve slovnice5- Barok→cerkev poskuša navzven pokazati svojo moč-

1) baročni slikarji – Fran Jelovšek, Valentin Metzinger, Anton Cebej2) arhitektura:

- nov tip cerkvene arhitekture-stranski prostori z oltarji-več ladijske cerkve;baročni oltar sv. Nikolaja Ljubljana, kip sv. Nikolaja-pozlata, marmor…- v LJ so preuredili stolnico, širili mesto izven mestnega obzidja in na obrobju gradili samostane in dvorce… okraševanje mest s kipi, palačami(vodnjak Treh kranjskih rek)plemstvo ima na gradovih kitajske, turške,(Ptuj) mavrske sobe

Reforme Marije Terezije in Jožefa II. – njihov vpliv na življenje na Slovenskem

1. Cesar Karel VI. je s pragmatično sankcijo leta 1713 poskrbel, da so lahko habsburške dežele dedovale ženske. S tem je Karel VI. hotel zagotoviti mirno vladanje hčeri Mariji Tereziji.a. ob prihodu na prestol leta 1740 je morala braniti svojo dediščino pred zunanjimi napadi

Francije, Bavarske, Saške in Prusijeb. šlezijska vojna se konča 1748, ko Marija izgubi Šlezijo in s tem rudna bogastva

2. Da bi utrdila svojo monarhijo sta Marija Terezija in Jožef II. izvedla številne in obsežne reforme, s katerimi sta dosegla povečan dohodek za centralno oblast, omejila privilegije (moč plemstva in duhovščine) ter habsburške dedne posesti povezala v trdno monarhijo.

3. Centralizacija monarhijea. Habsburških dežel ni bilo mogoče obdržati brez močne in moderne vojske, in te ni bilo

mogoče zasnovati brez zadostnih sredstev. Oboje je mogoče samo, če je imel vladar oblast trdno v rokah in če je bila ta podprta s trdno državno ureditvijo in zmogljivim gospodarstvom.Vladarica je v ta namen izvedla upravne reforme:1- okrepitev centralne oblasti - na Dunaju je ustanovljen DRŽAVNI SVET, na deželni ravni so

ustanovljene DEŽELNE VLADE, ki so podrejene Dunaju, ustanovljene so kresije ali okrožja, podrejena deželnim vladam, in so nadzirale fevde, mesta in pobiranje davkov

2- stanovom iz rok vzame sodstvo3- uradniške službe so dodeljevali izobraženim ljudem4- Jožef II. je celo prenehal sklicevati stanove, nemščina je postala uradni jezik v vsej državi,

več okrožij je povezal v gubernije5- ločitev sodstva od uprave6- z upravnimi reformami je v habsburški monarhiji začel nastajati in se krepiti uradniški

aparatb. Izvedli so davčne in vojaške reforme:

1- s prvimi je davke začelo plačevati tudi plemstvo tako od dominikalne kot tudi rustikalne zemlje – terezijanski in jožefinski kataster

2- nad izterjavo davkov iz zemljiških gospostev so bedeli kresijski uradi3- z vojaškimi reformami je habsburška monarhija pridobila organizirano vojsko4- uvedli so naborne okraje in vojaško obveznost, vendar so bili te oproščeni duhovniki,

plemstvo, trgovci5- vojaški obvezniki so postali kmetje in meščani, vojaška obveznost je bila dosmrtna ali do

nezmožnosti, vpoklic v vojsko od 17.-40. Leta starosti, nastanek hišnih številk, vojaško štetje prebivalstva, nastanejo prvi vojaški zemljevidi

6- z vojaškimi reformami se je položaj podložnika do fevdalca precej spremenil1) država, ki ga je potrebovala kot davkoplačevalca in nabornika, ga je varovala pred

zlorabami2) sprejet je bil robotniški patent, s katerim je bila tlaka omejena na 3-4 dni v tednu3) nevoljniški patent: odpravljeno je bilo nevoljništvo – podložniki so tako postali

svobodni, pokorščina zemljiškemu gospodu je veljala le še za uživalca podložne kmetije

152

4. Sprememba v gospodarstvu:a. spremembe na podeželju pod vplivom fiziokratizma

1- srenjsko zemljo so razdelili med kmete2- začeli so s hlevsko živinorejo, gnojenje3- uvedli so nove kulture, najprej koruzo, nato še krompir (nekje na Slovenskem šele v 19.st.)4- uvedli so nove pasme živine5- meliorirali so zemljišča (izsuševanje Ljubljanskega barja)6- razširili rejo čebel ( Anton Janša- na dvoru M.T. uvede panje namesto pašnega

čebelarstva), gojenje hmelja7- ustanovitev kmetijskih družb, ki naj bi vse to pospeševale

b. krepitev neagrarnega gospodarstva, merkantilistični ukrepi1- prepoved izvoza surovin2- pospeševanje razvoja manufaktur in nastanek manjkajočih obrtnih dejavnosti3- odprava notranjih carin4- na Slovenskem se je takrat povečala proizvodnja v idrijskem rudniku in v koroških rudnikih

svinca5- okrepi se proizvodnja sukna, svile, papirja, stekla in usnja6- v fužinah je začelo primanjkovati železove ruda in lesa – iskanje novega vira goriva

c. reforme šolstva1- splošna šolska obveznost za otroke od 6. do 12. leta starosti2- v trivialkah, enorazrednih šolah so poučevali branje, pisanje, računanje in verouk3- v glavnih šolah, kjer so učili predvsem meščanske otroke so osnovnim predmetom dodali

nemško slovnico, naravoslovje, zgodovino, zemljepis, osnove geometrije itd.4- normalke v deželnih glavnih mestih so imele enak, vendar poglobljen predmetnik →

priprava na gimnazije5- jezik poučevanja naj bi bil nemški, vendar so zaradi večinskega slovenskega prebivalstva v

prvih razredih uporabljali tudi slovenščino5. Jožefinske cerkvene reforme

1- podrejanje cerkve državnim oblastem2- tolerančni odlok: razglas verske strpnosti – protestantom, Judom in pravoslavnim je

podelil pravico do izbire veroizpovedi in omogočil dostop do državnih služb3- odprava jezuitskega reda in podržavil njihove šole4- odprava verskih redov in zaprtje njihovih samostanov – delovati so smeli samo redovi in

samostani, ki so bili vključeni v nego in šolstvo5- z zaseženim premoženjem je ustanovil verski sklad, iz katerega so duhovniki prejemali

plače, manjše župnije pa finančno pomoč6- nekatere Jožefove reforme, ki so se takrat zdele preveč drzne, so po njegovi smrt odpravili

6. Reforme se niso izvajale v ogrskem delu monarhije, zaradi nasprotovanja in moči ogrskega plemstva.

153

Maturitetna tema : SLOVENSKO NACIONALNO OBLIKOVANJE

Zgodovino Slovencev 19. stoletja delimo na obdobja:

1. Metternichov absolutizem / predmarčna doba (1815-1848) 2. Obdobje revolucije 1848 3. Bachov absolutizem 1850-1859 4. Doba ustavnosti (oktobrska diploma): 1860-1867 ( čitalnice)5. Dualizem (1867 do razpada AO 1918- tabori, Taaffeejeva vlada;stranke)

ZAČETKI SLOVENSKEGA NARODNEGA OBLIKOVANJA KONEC 18. STOLETJA-(RAZSVETLJENSTVO)

DEŽELNA ZAVEST (se oblikuje v poznem srednjem veku in prevladuje do 1848) : NARODNA ZAVEST (začetki s Trubarjem v 16. Stol. - predpogoj za razvoj narodne zavesti je skupna zgodovina in knjižni jezik)

1. Začetki razvoja narodne zavesti v času reformacije (Bohorič, Trubar, Dalmatin), prekine jih protireformacija (Hren). 2. Prevladuje pokrajinska / deželna zavest do konca 18. Stoletja( plemstvo se ima ua deželane, ljudje se imajo za Štajerce, Kranjce, Korošce, Primorce). a. Faza A narodnega gibanja se začne za M.T. in Jožefom II. In s šolsko reformo- ljudje se začnejo izobraževati in redki posamezniki začnejo razmišljati o koreninah svojega naroda in jezika.b. NARODNA ZAVEST (nz) se izraža v želji po uporabi slovenskega jezika v književnosti, šolah, družbenem življenju. 3. Prizadevanja za regeneracijo ljudskega jezika a. Država, cerkev in meceni so podpirali širjenje splošne izobrazbe, več literature v ljudskem jeziku, zlasti po splošni šolski obveznosti ,b. zato se pojavi problem standardizacije jezika, saj želijo ustvariti knjižni jezik i. M. Pohlin predlaga jezik LJ z okolico ii. Kumerdej, Japelj in Zoisov krožek – predlagajo jezik protestantov iii. Kaj je kranjščina, vendščina, slowensko je temeljno vprašanje? 1. Vendščina -Vendiš se uporablja na Koroškem, Štajerskem (vindišarska teorija) 2. Kranjščina -Kranjska slovanščina se uporablja na Kranjskem 3. Slowensko- slovanski dialekt 4. Prvi narodni buditelji so bili duhovniki- Marko Pohlin, pri njem prevladuje še DEŽELNA ZAVEST. V slovnici, napisani v NEJ, Kranjska gramatika , loči kranjščino in :vendščino, ki se govori na Štajerskem in Moroškem 5. JANZENISTI -privrženci jožefinizma, cerkvenih reform Jožefa II. a. Ljubljanski škof K. Herberstein b. Jurij Japelj, Blaž Kumerdej sta po njegovem naročilu prevajala Sveto pismo: Naslonila sta se na protestantsko osnovo -bohoričica, Bohoričeva slovnična pravila 6. Ostali narodni buditelji a. Feliks Anton Dev -urednik 1. almanaha slovenskih pesmi -Pisanice b. Žiga Popovič -botanik, jezikoslovec c. Janez Nepomuk Edling -šolstvo d. Baltazar Hacquet -zdravnik, botanik ... e. Jurij Vega -matematik, topniški častnik

7. KROŽEK ŽIGE ZOISA (so sestavljali Jurij Vega, Anton Janša, Gabriel Gruber, Jurij Japelj, Jernej Kopitar, Blaž Kumerdej, Valentin Vodnik, Anton Tomaž Linhart, Marko Pohlin). Naslonili so se na protestantsko literarno in jezikovno tradicijo (po tolerančnem odloku Jožefa II.) .. Program: izdelati je potrebno slovnico, slovar slovenskega knjižnega jezika, znanstveno pisano slovensko zgodovino, časnik, dramske in pesniške stvaritve. Člani so ga uresničevali in tako dobimo:

154

- . Jernej Kopitar -prva slovenska znanstvena slovnica (1808) -kranjski, štajerski, koroški Slovani govorijo isti jezik, ki se samo drugače imenuje: kranjščina, vindščina (Štajerska+Koroška) - Anton Tomaž Linhart -str. 119, 120 odlomka! - napisal zgodovino z naslovom Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije: Notranjeavstrijski Slovani govorijo enoten slovanski (windisch) jezik, drugačen od hrvaškega, zato pravimo, da se pri njemu že pojavi narodna zavest. Napisal je tudi: Županova Micka, Ta veseli dan ali Matiček se ženi – prve drame- Valentin Vodnik (v času Ilirskih provinc) Izdajal Lublanske novice – časopis; pisal še →Pratika, kuharske bukve, babiške knjige ; Zgodovina vojvodine Kranjske, območja Trsta in goriške grofije1809: “Vsi Slovenci v sedanji Notranji Avstriji govorijo le en slovanski dialekt, slowensko.” Bil je ravnatelj gimnazije v Ljubljani , napisal številne učbenike v slovenskem jeziku; nem-slo slovar , pesem Ilirija oživljenja (izrazil misel, da Ilirske province pomenijo oživljanje Ilirov, lahko gledamo kot prvo obliko politične narodne zavesti, ki je bila leta 1848 jasno zapisana). 8. Zavest o Slovencih kot posebni skupnosti (narodu), ki ima isti jezik in isto zgodovino se začne razvijati šele po 1848, ko razpade stanovsko urejena družba. Ustvarjen je predpogoj za ustvarjenje slovenske narodne zavesti.

ILIRSKE PROVINCE (1809-1813)

● Nastanejo ob podpisu mirovne pogodbe v Schönbrunu● Združujejo Primorje, Kranjsko, zahodno Koroško in Hrvaško na desnem bregu

Save, ozemlje beneške Istre, Dalmacije, Boke Kotorske in Dubrovniške

republike, vzhodna Tirolska (od 1810)● Napoleon jih ustanovi iz vojaško-političnih in gospodarskih razlogov kot

rezultat njegove protiangleške in vzhodne politike- z njimi je odrezal Avstrijsko cesarstvo od morja- ustvaril sredozemsko povezavo med francoskimi ozemlji v Italiji, Istri in Dalmaciji - okrepil ozemeljsko zvezo s turškimi deželami

● Francozi Ilirskih provinc niso povsem vključili v svoje cesarstvo zaradi: - Geografske ločenosti- Ker bi jih moral tedaj formalno priključiti k cesarstvu francoski senat, jih upravno razdeliti v

departmaje in določiti število poslancev in senatorjev iz njihovega ozemlja

● Prebivalci so imeli »ilirsko državljanstvo«, na njihovem ozemlju so izobešali

francosko zastavo in uporabljali cesarski grb. Nekateri francoski zakoni so v

provincah veljali, a ne vsi. ● Po Napoleonovi poroki s hčerko avstrijskega cesarja Marijo Luizo marca 1810

so se Francozi odločili za tesnejšo povezavo provinc s francoskim cesarstvom.

Obsežne upravno-politične spremembe, naj bi province preobrazile v »novo

državo« v okviru Velikega cesarstva. - Organični dekret (15. april 1811) o civilni, cerkveni in sodni

organiziranosti Ilirskih provinc pretrga z avstrijsko ureditvijo in upravo.

Začne se »harmonizacija« Ilirskih provinc s francoskim cesarstvom

155

- Ilirske province so organizirali v šest civilnih in eno vojaško pokrajino

(Hrvaška), ki so se upravno delile na distrikte, kantone (sodne okraje) in občine- Deželne stanove so odpravili, zemljiški gospodje so izgubili vse upravne in

sodne funkcije, ki so bile vezane na zemljiško gospostvo- Vso višjo upravo so prevzeli od države plačani in imenovani uradniki. Uprava

je bila ločena od sodstva. - Sodstvo so reformirali: v vsaki provinci je bilo posebno sodišče (tribunal), v

kantonih so razsojali civilne zadeve manjših vrednosti in prekrške, s

podržavljenjem sodstva je bilo konec sodišč, ki so sodila pripadnikom

posameznih družbenih slojev- Francoski zakoni, med njimi Code Civil, so s 1. januarjem 1812 uveljavili

enakost državljanov pred zakonom- Šolstvo: cerkvi so odvzeli nadzor nad šolstvom, uvedli so enotno štirirazredno

osnovno šolo, v osnovnih in nižjih srednjih šolah naj bi pouk potekal v

slovenskem jeziku, učni jezik višjih šol pa naj bi bil francoski oz. italijanski

jezik. Novembra 1811 so centralno šolo v Ljubljani spremenili v Akademijo, ki

je vključevala pet fakultet (zametki pravega univerzitetnega študija). - Cerkvena politika: odpravili so zasebne patronate in cerkvene bratovščine,

ukinili duhovniško semenišče v Ljubljani, prepovedali procesije, župnikom

odvzeli vodenje matičnih knjig, ohranili so le 4 cerkvene praznike in uvedli

obvezno civilno poroko- Fevdalni sistem: plemstvo izgubi upravne in sodne funkcije, odlok maršala

Marmonta zmanjša urbarialne in desetinske obveznosti podložnikov, organični

dekret pa odpravi osebne obveznosti, a fevdalni odnosi še naprej veljajo. - Gospodarske razmere: Francosko-avstrijska meja prekine tradicionalne

trgovske poti v smeri sever-jug in razdeli notranjeavstrijski prostor v dve

državi. Celinska zapora prinese zastoj prometa po morju, trgovina z zaledjem

je opešala. ● Gospodarska kriza in visoki davki so okrepili protifrancosko

razpoloženje. Kmetje so zaman pričakovali ukinitev fevdalnih odnosov. S

francosko oblastjo se niso sprijaznili niti plemstvo in duhovščina ter večina

meščanstva. V ozkem krogu francoskih simpatizerjev so prevladovali

izobraženci, nekateri uradniki in veletrgovci itd. Npr. Valentin Vodnik

(Ilirija Oživljena, večje možnosti za uveljavitev slovenskega jezika).

SLOVENSKO NARODNO GIBANJE V PREDMARČNI( Metternichovi) DOBI

156

1. Ponovi Ilirske province in njihov vpliv na razvoj narodne zavesti 2. V času Metternichovega absolutizma( 1815- 48) je slovensko narodno gibanje omejeno le na kulturno področje, saj zaradi poostrene cenzure, policije… ne more delovati na političnem področju. Avstrijske oblasti so dovolile :- pouk v slovenskem jeziku (samo v nedeljskih šolah),- ustanovljena je katedra za poučevanje slovenskega jezika na ljubljanskem liceju,- v slovenskem jeziku se začnejo pisati tudi knjige za vzgojo( A. M. Slomšek Blaže in Nežika v nedeljski šoli)- vladne zakone so prevajali v slovenščino (V. Vodnik)Na Štajerskem in Koroškem Slovencev še vedno niso obravnavali kot enotnega naroda, zato tudi niso podpirali prizadevanja za slo.j.

3. Slovenski jezikoslovci so se ukvarjali z dvema problemoma:- kako ustvariti enoten črkopis- kako ustvariti enoten slovenski knjižni jezik, saj so prevladovala narečja→ jezikovni partikularizem Črkarska pravda se je vnela potem, ko je Kopitar zahteval enoten črkopis za vse južne Slovane. Tako sta nastali metelčica ( Metelko)in dajnčica ( Dajnko)= vsak glas naj ima svoj znak. Za Č, Š, Ž sta uporabila črke cirilice. Zaradi zmede v črkopisih sta oba slovenska narodno-buditeljska kroga (Prešernov in Bleiweisov) zavrnila oba črkopisa, sprejeli smo gajico, črkopis Čehov, njegov avtor je Kollar, ki ga je prevzel tudi Hrvat Ljudevit Gaj (in jo imamo še danes). Jezikovni partikularizem se je kazal v številnih narečjih in v zamisli, da prevzamemo ilirski jezik (od Hrvatov). Oba kroga zavrneta ilirski jezik, za osnovo slovenskemu jeziku vzamemo govor osrednje Slovenije (Lj z okolico)-, kar je v svoji slovnici naredil že A. Murko.

4. Čop- Prešernov krog (Čop, Smole, Kastelic) si je prizadeval dvigniti slovenski knjižni jezik na raven evropskih knjižnih jezikov. K temu je največ pripomogel Prešeren s svojimi literarnimi deli, ki se je ravno zato prelevil iz kranjskega v slovenskega pesnika. Ta krog je izdajal almanah Kranjska čebelica, ki pa zaradi finančnih problemov ni dolgo izhajal. 5. Bleiweisov krog je izdajal Kmetijske in rokodelske novice. V njih so pisali :- članke za kmete in obrtnike: zavzemali so se za fiziokratske metode obdelave zemlje (gnojenje, kmetijske družbe, nove rastline), bil je proti razvoju industrije (ker bi bili lastniki tovarn Nemci bi to pomenilo še dodatno germanizacijo) - nacionalne članke: teze o avtohtonosti Slovencev( da že od nekdaj živimo tukaj) je pisal Matevž Ravnikar-Poženčanin , uporabljati so začeli etnik Slovenci in oznako slovenski jezik, Slovenija- Jovan Vesel Koseski v Odi cesarju Ferdinandu.

- od leta 1843 z uvedbo gajice utrjujejo slovensko identiteto in oblikujejo vse elemente, ki so sestavni del sodobne nacionalne zavesti

Vendar SLO=zamišljena enota, saj je takrat ne pozna ne zgodovina ne geografija.

OBLIKOVANJE SLOVENSKEGA NARODNEGA PROGRAMA 1848 ( Ponovi revolucijo na Dunaju 1848)

1. Med revolucijo 1848 leta so razglasili svobodo govora in združevanja. Tako je nastal prvi slovenskipolitični oz. nacionalni program Zedinjena Slovenija. Prvi je ideje o Zedinjeni Sloveniji zapisal Matija Majar-Ziljski in sicer v peticiji, ki jo je naslovil na cesarja Franca Jožefa in v letaku z naslovom “Kaj Slovenci terjamo”. Zahteva združitev Štajercev, Kranjcev, Korošcev beneških in ogrskih Slovencev v slovenski narod, ki bi imel tudi svoj slovenski deželni zbor. Podobne programe napišejo tudi slovenski intelektualci in študentje na Dunaju. Vodil jih je Fran Miklošič in tudi v Gradcu ( društvo Slovenija- graška in dunajska Slovenija), kjer jih je vodil Jožef Muršec. Odpravijo naj se deželne meje, vse dežele naj se združijo v eno deželo in en narod.

157

2. Skupne zahteve vseh treh programov so: a. Uvedba slovenskega jezika v šole, urade, sodišča; v Ljubljani naj se ustanovi tudi univerza b. Majar zahteva tudi priključitev Beneških in Prekmurskih Slovencev. Vidi pa tudi možnost povezave s Hrvati pri uresničevanju programa.3. V tem času potekajo pri nas tudi volitve v Frankfurtski parlament, naši politiki se navdušujejo nad malonemškim programom, avstrijski pa nad velikonemškim. Zato poskušajo pri nas volitve bojkotirati, vendar pri tem niso bili uspešni. 4. Izhajati začnejo številni časopisi: Slovenija, Celske slovenske novine, Slavljanski rodoljub.5. Dobimo enoten slovenski črkopis, priznan in uporabljan s strani države-gajica.6. Usoda programa Zedinjena Slovenija Organizirali so peticijsko gibanje (zbirajo podpise v podporo Zedinjeni Sloveniji), ki pa ni bilo uspešno, saj je pri nas še vedno prevladovala deželna zavest. Proti programu so tudi Nemci, ki so živeli pri nas, z navdušenjem pa so ga sprejeli na Vselovanskem kongresu v Pragi, kjer ga je predstavilStanko Vraz. V dunajskem parlamentu ga podpre tudi nemška levica. 7. Slovenski etnični prostor je geografsko opredelil Peter Kozler z Zemljevidom slovenskih dežel in pokrajin. Ker je nastal v času Bachovega absolutizma (stroga cenzura), je prepovedan, izide šele v času ustavnosti (1861).

Katera območja so Peter Kozler in njegovi sodelavci opredelili kot slovenska? Svoj izbor utemelji z zgodovinskimi dokazi.

OBDOBJE BACHOVEGA ABSOLUTIZMA (1851-59)

1. S silvestrskim patentom je bila ukinjena oktroirana ustava iz 1849 leta, začelo se je obdobje Bachovega absolutizma. 2. Značilnosti tega obdobja: a. Okrepljen policijski nadzor: Policija nadzoruje kulturne prireditve, knjižnice, gledališča, politike, ki so bili aktivni 1848 leta (Bleiweis) b. Povečana cenzura tiska:

158

Vsi časopisi, ki so izhajali 1848 leta (Slavljanski rodoljub, Celjske slovenske novine, Slovenija v Ljubljani), so bili prepovedani. Izhajajo lahko le Kmetijske in rokodelske novice, Zgodnja Danica, Ljubljanski časnik (deluje kot uradni list). c. Prepovedana so politična društva (Dunajska Slovenija, Graška Slovenija, Ljubljansko slovensko društvo). 3. Slovensko narodno gibanje iz političnega področja preide le na kulturno področje. V Celovcu je ustanovljena družba Sv. Mohorja (danes Mohorjeva družba), založba, ki izdaja knjige z versko vsebino (v slovenskem jeziku -narodna zavest). a. Anton Martin Slomšek pomemben za razvoj slovenstva v večinoma nemškem Mariboru: i. Prestavi sedež Lavantinske škofije iz Koroškega Št. Andraža v Maribor. ii. Uporabljal slovenski jezik v bogoslužju iii. Ustanovi semenišče v MB (za izobraževanje duhovnikov) iv. Deloval na literarnem in pedagoškem področju ( Blaže in Nežika v nedeljski šoli)b) Poveča se število slovenskih osnovnih in utrakvističnih( dvojezičnih) osnovni šol. Dve uri na teden so se slovenski dijaki učili slovenskega jezika (namesto nemškega). Pet let potekajo predavanja v slovenščini tudi na pravni fakulteti v Gradcu .1851 vlada izda odlok, da morajo biti slovenski učbeniki napisani v knjižnem jeziku.

OBNOVA USTAVNEGA ŽIVLJENJA - SLOVENCI V DOBI USTAVNOSTI

1. Politično življenje se je obnovilo v dobi ustavnosti -po februarski ustavi. a. Slovenci so sodelovali na deželnih volitvah. Volitve v deželne zbore 1861- “narodni stranki” ali narodnjakom( saj pri nas še ni pravih političnih strank pred 1892) ni uspelo zmagati niti na Kranjskem (zaradi kurialnega volilnega sistema in spreminjanja političnega programa). b. Na volitvah so nastopili s programom iz 1848 (zbirali so podpise -20 000 -za podporo peticiji, ki je imela enake zahteve kot Zedinjena Slovenija iz 1848, vendar jo je dunajska vlada odklonila. V dunajski parlament smo poslali le 3 zavedne Slovence.c. Nemški liberalci v vseh zgo deželah ( Nemci imajo večino na Štajerskem in Koroškem) so narodni stranki očitali separatizem, pansalvizem ..., zato je program omejila le na jezikovne zahteve.

2. Uspehi narodnega gibanja a. SJ uvajajo v OŠ, zlasti na Kranjskem in Primorskem (nevarnost iredentizma), ne pa na GIM , saj avstrijske oblasti pravijo , da je to nerazvit jezik) b. V upravi in sodstvu so slovenščino uporabljali, če stranka ni razumela nemško c. Izhajati so začeli novi časopisi: Slovenec, Slovenski narod, Naprej...Novice d. Ustanavljati so začeli društva, zlasti v LJ, ki postane središče narodnega gibanja: i. Telovadno društvo Južni Sokol l. 1863, ii. Dramatično društvo l. 1866 (predhodnik gledališča) iii. Ustanovitev Slovenske matice 1864: Izdajanje knjig, učbenikov v slovenščini e. Čitalnice -Prva ustanovljena v TS 1861 prirejali so kulturne prireditve v SJ- besede, ki se jih je udeleževala “jara gospoda”

3. Mobilizacija podeželja a. Slovenski politiki so začeli iskati podporo med kmeti -neuspešno b. Zato jih poskušajo pridobiti preko časopisov, čitalnic, Mohorjeve družbe c. Posledica te agitacije je spopad med “narodno stranko” in nemškim liberalnim taborom, ki narodnjakom očita, da rušijo slogo med Nemci in Slovenci zaradi zahtev po SJ d. V dobi ustavnosti pride do narodnopolitične diferenciacije prebivalstva –nekateri se čutijo prave Slovence, drugi pa Nemce, pa čeprav so Slovenci. Rečemo jim nemškutarji in eden takšnih je bil D. Dežman. Veliko Slovencev se odloči za nemštvo, se čutijo Nemce in govorijo le nemško, čeprav so Slovenci. Prednost imajo pri družbenem vzponu in v službah.

4. ISKANJE NOVIH POTI -po septembrskem patentu 1865, ki začasno zaustavi izvajanje februarskega patenta.

159

a. Mariborski program 1865 -Andrej Einspieler je poskušal program Zedinjena Slovenija uskladiti z zgodovinskim pravom, zato predlaga obnovo Notranje Avstrije( kot v 16. Stol). V njej bi Slovenci imeli večino, vendar ne bi bilo priključeno Prekmurje in Benečija b. Program Zedinjena Slovenija zopet v ospredju po 1866, saj se čutimo ogrožene, ko izgubimo del ozemlja poseljenega s Slovenci- Beneška Slovenija pride pod IT in nastane AO 5. Med radikalizmom in oportunizmom se gibljejo slovenski politiki:a. Uspeh na deželnozborskih volitvah 1867: Poveča se število slovenskih poslancev v koroškem in štajerskem deželnem zboru (a v večini so še vedno nemški poslanci), v krajnskem deželnem zboru Slovenci dobijo večino. b. Dualizem ustvari hegemonijo Nemcev in Madžarov. Zato v kranjskem deželnem zboru glasujejo proti uvedbi dualizma in tako vodijo radikalno politiko in zato vlada enostavno razpusti kranjski deželni zbor. Med Slovenci prevladajo oportunistični politiki, ki na Dunaju( v parlamentu) glasujejo za dualizem. TABORSKO GIBANJE 1868-1871

1. POLITIČNA POLARIZACIJA NA SLOVENSKEM a. Do nje je prišlo zaradi glasovanja o dualizmu b. Izoblikujeta se 2 tabora: i. Staroslovenci / konservativci / katoliški tabor -vodja Bleiweis, značilna previdna, umirjena, konservativna (oportunistična) politika. Zavzemali so se za uveljavljanje slovenščine v javnem in kulturnem življenju; povezovanje z duhovščino, dvorom; sprejetje dualizma. Izdajali so glasilo Slovenec.

ii. Mladoslovenci / liberalci -značilna liberalna politika, za program Zedinjena Slovenija in reorganizacijo AO v zvezno državo- avstroslavizem, zahtevajo odločno/radikalno narodno politiko. Njihovo glasilo -Slovenski narod, Naprej. Znane osebnosti: Levstik, Jurčič, J. Vošnjak ...

2. TABORI a. V času dualizma jih organizirajo mladoslovenci, po češkem vzoru , saj hočejo pritegnili ljudske množice za svoj program.b. Prvi tabor v Ljutomeru 1868. c. Zahtevali Zedinjeno Slovenijo, slovenski jezik, višjo šolo, lokalne zahteve; nacionalistična retorika govorcev – obujali so ideje o Veliki Sloveniji. d.1869 se taborskemu gibanju pridružijo staroslovenci -kratkotrajna (1869-73) sloga med taboroma- OBDOBJE SLOGAŠTVA. Slovensko narodno gibanje postane množično –primerjamo lahko s plebiscitome. Pridobitve taborov je poskušala izničiti ustavoverna(nemška) stranka na Štajerskem s protitabori v Slovenski Bistrici..- neuspešna 3. LIBERALNO-KLERIKALNA TRENJA a. Zaradi različne politične taktike (radikalna: oportunistična) pride med staro-in mladoslovenci do razkola, ki se poglobi zaradi vprašanja konkordata iz 1855 ( Bach sklene pogodbo z RKC, ki ji prepusti šolstvo…)b. Katoliški tabor začne ustanavljati svoja politična in tiskovna društva, poveže se z nemškimi katoliškimi konservativnimi krogi in to zahteva tudi od mladoslovencev d.Razcep med staro in mladoslovenci 1873 ob 1. direktnih volitvah v državni zbor: i. Liberalci , katerih predstavnik je bil J. Vošnjak, so na volitvah nastopili z geslom: “Vse za domovino, omiko in svobodo!” ii. Konservativci (J. Bleiweis): “Vse za vero, dom, cesarja!” Posledica razcepa: izgubimo večino tudi v kranjskem deželnem zboru, kjer prevlado nemški poslanci.

4. Jugoslovanska ideja

a)Po uvedbi dualizma se krepi ideja o povezavi z Rusi zlasti med študenti→ rusofilstvo ( Bolje Rus nego Prus!, navduševanje nad učenjem ruščine…)

160

b) ) jugoslovanski program (1870)ideja o tesni politični povezavi z J Slovani se je začela krepiti po francoskih porazih v vojni s Prusijo 1870, saj se je povečal strah pred razpadom AO. Slov., hrv. in srbski politiki se v LJ dogovorijo za sodelovanje, ne sprejmejo pa konkretnega političnega programa.

5. Obnova sloge 1875/76 -1890 -SLOGAŠTVO a. Vzroki za obnovo sloge med liberalci in katoliki : i. okrepljena germanizacija po nastanku nemškega cesarstva 1871(Most na Jadran!) – Auerspergova vlada na Dunajuii. okrepi se nemška stranka na Slovenskem b. Slovenski liberalci in katoliki začnejo zopet delovati skupaj: i. V dunajskem parlamentu v Hohenwartovem poslanskem klubu ii. Na Slovenskem kot enotna narodna “stranka” iii. Liberalci se v času slogaštva podredijo katolikom: sprejmejo geslo katolikov in glavni steber slovenske narodne zavesti postane katolištvo. Kljub slogi enotna narodna stranka izgubi na deželnozborskih volitvah (1877) na Kranjskem. Razmere so se izboljšale šele v času Taaffejeve vlade.

SLOVENCI V ČASU TAAFFEJEVE VLADE

1. Edward Taaffe je bil ministrski predsednik Avstro - ogrske med leti 1879-93. V dunajskem parlamentu je imel podporo slovanskih poslancev, ki so delovali v treh poslanskih klubih (Češko-slovaški, poljski, Hohenwartov). V zameno za podporo je Taaffe dal več veljave slovenskemu jeziku. Uporabljal se je v šolah, uradih, javnem življenju. Slovenski politiki zato vodijo drobtiničarsko politiko, odstopijo pa od programa Zedinjena Slovenija. 2. Položaj glede rabe slovenskega jezika se je razlikoval po slovenskih deželah. a. Kranjska: Je v tem času priznana kot slovenska dežela. Slovenski jezik se lahko uporablja v šolah (tudi srednjih), uradih, javnem življenju. Predsednik krajnskega deželnega zbora postane Slovenec Andrej Winkler. Slovenska narodna stranka zmaga na občinskih volitvah v Ljubljani in deželnozborskih volitvah na Krajnskem. b. Goriška: Položaj slovenščine se izboljša zaradi okrepljenega italijanskega iredentizma. c. Spodnja Štajerska(MB, Celje, Ptuj, Brežice…): Položaj slovenščine se izboljša (uradi, sodišča, šole, v javnem življenju), poveča se delež volivcev, ki volijo slovenske poslance. Slovenski poslanci zmagujejo na podeželju, v mestih in trgih še vedno zmagujejo nemški politiki. K večjemu deležu izvoljenih slovenskih politikov je pripomoglo slovensko politično društvo, ustanovljeno v Mariboru. Slovenci postanejo lastniki tovarn, ustanavljati začnejo slovenske posojilnice in Josip Vošnjak je slovenske posojilnice združil v Zvezo slovenskih posojilnic, ki je imela sedež v Celju. Posojilnice so ustvarjene, da utrdijo slovenski srednji sloj prebivalstva. d. Koroška: Na Koroškem je bil položaj slovenščine najslabši. Osnovne šole so bile utrakvistične (dvojezične), a gimnazije niso bile slovenske. Na vseh volitvah zmagujejo le nemški poslanci, ker so bili volilni okraji nepravično začrtani (prevlada nemška večina). 3. Razkol med liberalci Do tega je prišlo zaradi drobtiničarske politike in ker so imeli liberalci podrejeno vlogo v slogi. Oblikujeta se dve skupini liberalcev: - elastikarji (prilagodljivi; prilagajajo T. vladi in katolikom) [J. Kersnik, F. Šuklje voditelj liberalcev] - radikalci [I. Tavčar, I. Hribar] 4. Konec sloge 1890 Več vzrokov: a. smrt Bleiweisa b. Ultramontanizem, ( pomeni povečano vlogo katoliške vere in cerkve, poudarek na tradiciji, oblast dana od Boga, zagovarja cerkvene dogme)… Glavna pristaša sta bila ljubljanski škof Jakob Missia in profesor bogoslovja v Gorici Anton Mahnič, ki je v časopisu Slovenec objavljal članke z naslovom DVANAJST VEČEROV, poudarja dve stvari:

161

- Umetnost mora poveličevati boga, mora biti v službi katoliške vere in cerkve. (Obsodi Gregorčičevein Aškerčeve pesmi) - Zahteva ločitev duhov- liberalcev in katolikov.

5. Sloge je bilo najprej konec na Kranjskem, saj so katoliki ustanovili svoje društvo in sicer Katoliško narodno društvo, ki se je 1892 leta preoblikovalo v Katoliško narodno stranko (KNS). Svoje društvo so ustanovili tudi liberalci: Slovensko društvo, iz njega je 1894 nastala Narodno napredna stranka (NNS). 6. Pridobitve v času Taaffejeve vlade:- Slovenci postanemo narod z razvito kulturo, znanostjo, umetnostjo- Dobimo številne kulturne, politične, gospodarske organizacije- Imamo izoblikovan knjižni jezik in strokovno terminologijo

RAZVOJ SLOVENSKIH POLITIČNIH STRANK (učbenik str. 144-146)

1. nastajati so začele po koncu sloge. 2. čas nastanka strank je odvisen od regionalnih razmer: najprej so nastale na Kranjskem, saj nas niso ogrožali Nemci ali Italijani. Na Goriškem, Štajerskem ostane sloga dalj časa zaradi iredentizma in nemškega nacionalizma. Na Koroškem je malo Slovencev in sloga ostane.3. KRANJSKA a. Katoliška narodna stranka (KNS--(1905)--> SLS) i.voditelja Karel Klun→ Ivan Šušteršič ii. Program stranke :1. Življenje uskladiti z načeli katoliške vere, poglobiti katoliško zavest med Slovenci 2. Vse za vero, dom, cesarja! (SLOVENCI NAJ BODO ENAKOPRAVNI Z OSTALIMI NARODI V AO) 3. Socialni program (izdelan do potankosti, skrb za kmeta) 4. Volilna baza – kmetje, duhovščina5. Politični program -trializem iii. Krščansko socialno gibanje deluje znotraj Katoliške narodne stranke 1. Janez Evangelist Krek – Črne bukve kmečkega stanu; (Anton Korošec na Štajerskem) a. Za kmete: posojilnice, hranilnice, zadruge (500)→ Zadružna zveza b. Za delavce: politična in izobraževalna delavska društva; katoliška delavska društva → Slovenska krščanskosocialna delavska zveza c. delavske sindikate poveže v Jugoslovansko strokovno zvezo (JSZ) b. Narodno napredna stranka -liberalna i. Geslo stranke: Vse domovino, omiko, napredek (ali svobodo) ii. Volilna baza: meščani, vaški mogotci iii. Program: Zedinjena Slovenija; najprej priznava katoliška načela; nima socialnega programa iv. Narodno radikalno dijaštvo se razvije znotraj NNS-> za kulturno in gospodarsko osamosvojitev slovenskega kmeta in delavca; NNS ustanavlja tudi strokovne organizacije med delavci: 1907 v Trstu Narodna delavska organizacija, telovadno društvo: Sokoli

c. JSDS (1896) -Jugoslovanska social-demokratska stranka Po razpadu Avstrijske social-demokratske stranke nastanejo posamezne narodne delavske stranke in nato delavci JSDS (hrvaški+srbski delavci iz Istre in Dalmacije + slovenski delavci). i. Delavska stranka 1. voditelja brata Kristan (Etbin + Albin) 2. Minimalni program: 8 urni delavnik, višje plače, splošna volilna pravica 3. Maksimalni program -zrušenje kapitalizma 4. Pomoč delavcem: sindikati, konzumi (trgovine striktno za delavce) 5. Močna stranka na Primorskem, v Zasavju, Celju 6. Časopis: Zarja, Rdeči prapor 7. Geslo: Delu čast in oblast! (ne pa da pridejo na oblast!)

162

4. GORIŠKA a. 1900 NNS (Andrej Gabršček, Henri Tuma) b. 1907 SLS za Goriško 5. ŠTAJERSKA a. Konec sloge 1906 b. 1906 NNS za Štajersko (Vekoslav Kukovec) v Celju c. 1907 Slovenska kmečka zveza (SLS); v Mariboru jo ustanovi A. Korošec 6. KOROŠKA a. Sloga ostane → vso politiko vodi Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence 7. TRST -liberalno usmerjena EDINOST, katoliški tabor ni močen 8. Po volilni reformi 1907( splošna in enaka volilna pravica-moška) zmaguje SLS po vseh slovenskih deželah, razen v Trstu.

SLOVENCI IN (JUGO)SLOVANSKA IDEJA

1.Zaostrovanje nacionalnih odnosov v AO je rojevalo nove ideje o preoblikovanju dualistične monarhije na novih temeljih po federalnih načelih. Ideje so prihajale od vseh močnejših narodov v državi. V očeh številnih slovanskih in slovenskih izobražencev je država postajala vse večja ovira za uveljavitev suverenih narodnih zahtev, katerih uresničitev se jim je vse bolj odmikala v nedoločeno prihodnost. Zato so se tudi pri Slovencih pojavile nove ideje, zlasti po povezavi z ostalimi Slovani v AO ali samo J Slovani, pa tudi če bi prišlo do zlivanja jezikov v enotni knjižni jezik po naravni poti( neoilirizem in trializem)2.Vzroki za slovensko idejo o povezavi z ostalimi Slovani: a. nemško prodiranje proti Jadranu in V →povečana germanizacija b. poitalijančevanje / iredentizem 2. NEOSLAVIZEM: a. Slovani živeči v AO naj tesneje sodelujejo na gospodarskem, kulturnem in političnem področju → tako bodo dobili politične pravice v AO b. Karel Kramař -avtor ideje neoslavizma c. AO naj sodeluje z Rusijo in le tako bodo zaustavili nemški prodor na JV 3. TRIALIZEM a. Jugoslovanska država naj ima enak status kot A in O –osnovanje tretje državne enote v HM( poleg Cislajtanije in Translajtanija), ki bi jo sestavljali J slovanski narodib. Zavzemali SLS in NNS po aneksiji BIH k AO (1908) c. Še bolj se okrepi v balkanskih vojnah 1912/13 d. Slovenci želeli vključiti celotno etnično ozemlje, ostale J Slovane- zato odpor Nemcev, Madžarov inČehov, ki so se za federativno preoblikovanje AO zavzemali že dalj časa in niso želeli biti zgolj statisti4. PREPORODOVCI a. jug. usmerjeni dijaki (Juš Kozak); časopis Preporod b.Zagovarjajo revolucijo s katero mora AO razpasti; izvajajo atentate na politične osebnosti in so povezani z Maldo Bosnoc. Proti njim so oblasti organizirale Veleizdajniški proces konec leta 1914 (odlomek str. 148) in jih obsodile delovanja proti državi 5. NEOILIRIZEM a. Slovenci le ena od vej “troedinega” srbsko-hrvatsko-slovenskega naroda. b. zagovornik ideje Fran Ilešič in JSDS -tivolska resolucija 1909 Tivolska resolucija: Zahtevana je bila popolna narodna združitev vseh Jugoslovanov ne glede na različnost jezikov, vere ali pisave. d. Proti neoilirizmu: i. Mihajlo Rostohar -docent za filozofijo na univerzi v Pragi, zagovarjal ga je I. Cankar in podprl s predavanje Slovenci in Jugoslovani ii. Ivan Cankar 1913 Pred kulturnim zlitjem južnih Slovanov je leta 1913 v svojem znanstvenem predavanju Slovenci in Jugoslovani posvaril Ivan Cankar, ki je opozarjal na versko, kulturno in civilizacijsko razliko med Slovenci in Jugoslovani -> federacija je edini način, da bi vzdržali.

163

ZGODNJA INDUSTRIALIZACIJA SLOVENSKEGA PROSTORA ( učb. str. 150- 163)

1.KMETIJSTVO -agrarni sektor:a. Sredi predmarčnega obdobja so se začeli kazati učinki fiziokratizma- agrarnega posodabljanja:

Uvajanje novih kultur (detelja, koruza, krompir, stročnice), hlevska živinorejanačrtno gnojenje njiv, uveljavljanje krompirja in koruze.

b. Za napredek je bilo velikega pomena uveljavljanje strniščnih pridelkov(ajda, repa), industrijskih (lan, konoplja) in krmilnih rastlin (detelja)

c. Uvajanje krmilnih rastlin omogočila prehod iz ekstenzivne pašniške na intenzivno hlevsko živinorejo.

2.Začetki industrializacije v predmarčni dobi:a. Napredek v kmetijstvu→pogoj za razvoj neagrarnega sektorjab. Predmarčno obdobje→povečanje števila manufakturc. Konec 20ih let→pojavile prve sodobne strojne tovarne, parnik v Trstu, parni stroj v ljubljanski

cukrarni(parna sila)d. Napredek v tekstilni ind. ( sodobne strojne bombažne predilnice – Ajdovščina, Ljubljana,

Prebold)e. Železarstvo→še vedno najpomembnejše mesto v gospodarstvu(prevladovali manjši obrati) –

železarna na Prevaljahf. S prihodom južne železnice sredi 19. stoletja→revolucionaren preobrat trgovine in prometag. Razvoj opazen tudi v papirni, steklarski ter sladkorni ind.h. Kljub napredku - slovenske dežele zaostajale za razvitejšimi deli monarhije

3.Demografski razvoj:a. Zadostna količina hrane in uspešen boj proti kužnim boleznim spodbudila rast prebivalstva –

ta ni enakomerna po celotnem ozemlju slovenskih dežel. Prebivalstvo na Slovenskem se je v predmarčni dobi povečalo za 28,5%.

b. DEMOGRAFSKI RAZCVET povzroči spreminjanje socialne strukture družbe(hitro razslojevanje prebivalstva, drobitev kmečke posesti.

c. V rastočih mestih se je delež mestnega preb. na slovenskem zvišal za 43%, v Ljubljani za 75%, v Trstu pa 86,4%.

GOSPODARSKI RAZVOJ V 2. POLOVICI 19. STOLETJAPo revoluciji 1848 je gospodarstvo začelo oživljati. Pomembna je bila ukinitev notranje carine med Ogrsko in Avstrijo, znižanje carin, zemljiška odveza → napredek v neagrarnem sektorju. Vlagali so v infrastrukturo (železnice) → razvoj težke industrije.

LIBERALNA GOSPODARSKA POLITIKA

● Zemljiška odveza je na Kranjskem prinesla dolgotrajno krizo kmetijstva (visoki davki, plačevanje odškodnine fevdalcem, slabe letine, močne konkurence, obubožanje številnih kmetov → odhod v tujino, zaposlovanje v industriji, železarstvu, rudarstvu.

● Napredoval je Trst, ladjedelnica, mehanične delavnice.● Gospodarska kriza 1857 je pokazala, da tedanja politika ni bila uspešna → bankrot države.● Bančni akti → vzpostavitev nadzora nad emisijo papirnatega denarja. ● V krizi se je znašlo tudi železarstvo, tekstilna industrija, saj so v času ameriška državljanske

vojne cene surovega bombaža na svetovnih trgih skočile v nebo. Poceni žito je prihajalo iz Amerike in Rusije.

164

OBDOBJE USTANAVLJANJA (1867 – 73)

1. Izboljševanje gospodarskih razmer konec leta 1866 → izgubljena vojna s Prusijo in Italijo (Belcredijeva vlada opusti restriktivno denarno politiko in začne povečevati količino denarja v obtoku)→ optimizem (''čudežna letina'' 1867).2. Gospodarska rast → dualistična preobrazba monarhije → stabilizacija notranjepolitičnih razmer, dogovori o trgovski in carinski politiki,…- 1867 - gospodarski boom (''obdobje ustanavljanja'') → delniške družbe, banke, pospešena gradnja železniških prog, večanje količine delnic v obtoku, dviganje dividend Nastali sta dve d.d.:- 1869 ustanovljena d.d. Kranjska industrijska družba (KID) → združitev nekdanjih Zoisovih in Ruardovih obratov → sprememba Jesenic v sodobno industrijsko središče- 1873 ustanovljena d.d. Trboveljska premogokopna družba (TPD)→ povezava pomembnejših rudnikov premoga na Slovenskem z rudnikom Raša v IstriPOLOM DUNAJSKE BORZE 1873

● Špekulacijska vročica 1. maja 1873 → borza na Dunaju ko so pričakovali odprtje velike svetovne gospodarske razstave.

● Vrednosti delnic so začele padati en teden po odprtju (''črni petek'' 9. maja).● ''Veliki zlom'' → borzni kapital se je znatno zmanjšal, propadle so številne banke, delniške

družbe, veliko podjetnikov in navadnih državljanov izgubilo premoženje → povzročil prekinitev konjunkturne rasti, za 2 desetletji je upočasnil gospodarski razvoj monarhije

● Kriza prizadela industrijsko najbolj razvita območja (Češka, Moravska, Spodnja Avstrija)● Kapital se je iz Cislajtanije selil na Ogrsko → ni bilo podpore domači industriji in kmetijstvu● Vlaganje v infrastrukturo se je zmanjšalo → to je poglobilo težave v železarstvu,

premogovništvu, gradbeni in strojni industriji.DISKREDITACIJA EKONOMSKEGA LIBERALIZMA( država reši krizo, ki jo je povzročila liberalna gospodarska politika)

● Ljudje so dobili vtis da živijo v obdobju ''velike depresije'' – zaradi padanja cen industrijskega blaga, zaostrene konkurence, nižanja življenjskega standarda nižjih slojev.

● Kriza dosegla dno leta 1876.● 1879 – kazalci industrijskega razvoja se začnejo usmerjati navzgor – posledica Taaffejeve

vlade.● Nov zagon v tekstilni, strojni, metalurški in gradbeni industriji – s protekcionistično zaščito

domačega dela, kapitala, zavarovanimi carinami, ugodnimi posojili, zniževanjem davkov, politiko subvencij, državnih vlaganj in podržavljanja železniškega prometa.

● S krizo je bilo konec liberalne utvare o neomejeni gospodarski rasti in družbenemu napredku.● Ekonomski liberalizem je postal glavni krivec za nastale razmere.

POSLEDICE KRIZE 1873 NA SLOVENSKEM

● Propadala so podjetja, ki so bila že prej v težavah. Obrati, ki so dobro delovali so si opomogli ob pomoči tujega kapitala (posodabljanje in širjenje proizvodnje).

● Kranjska industrijska družba(KID) je morala zapreti nerentabilne fužine na Gorenjskem. Trboveljska premogokopna družba(TPD) je po letu 1880 prišla v roke Francozov (hitro razvijanje).

● Posledice krize najbolj vidne v kmetijstvu. Razlog → zakon o zemljiški odvezi, visoki davki, počasno posodabljanje.. niso bili konkurenčni na trgu.

● Izboljševanje šele po prelomu stoletja.

165

AGRARNA KRIZA IN IZSELJEVANJE

1. Izseljevanje iz slovenskega prostora v tujino je bil del širšega procesa, ki je zajel monarhijo konec 60tih let. V letih 1907 in 1913 sta bila vrhunca izseljevanja,kjer se je večina izselila v ZDA.(90%)

2. izseljevanje iz agrarnih delov na Vzhodnem in Južnem delu avstrijske polovice monarhije- najbolj zajelo Kranjsko, sp. Štajersko, Koroško, Goriško.

3. Trst je bil območje priseljevanja, od tu pa so jih poti vodile:

- ZDA: - najprej misijonarji ( Baraga)

- krošnjarji- trgovci v Chicagu

- kmetje – Minnesota

4. V 80. postane izseljevanje množično→ vzroki:

- kriza agrarnega sektorja – posledica zadolženosti in drobitev kmetij, proletarizacija podeželja

- prepočasna industrializacija

5. po koncu agrarne krize – hitrejša industrializacija na SLO (začetek 20. stoletja)

- izseljujejo se zaradi želje po boljšem življenju in ne zaradi obupa

- najprej prevladujejo moški ( predvsem ZDA), kasneje njihove družine, v Egiptu – aleksandrijke (dojilje in služkinje), NY – slamnikarice (izdelovale slamnike)

GOSPODARSKI IN DRUŽBENI RAZVOJ NA PRELOMU STOLETJA

1. Ko je na oblast prišel E. Taaffe se je končalo obdobje stagnacije (gospodarskega zastoja). Vladaje s protekcionistično gospodarsko politiko (več izvoza, manj uvoza, zaščitne carine) skušala okrepiti domače gospodarstvo. S tem je uspel oživiti gospodarstvo in spodbudil gospodarsko rast. Industrijska rast je bila najbolj opazna v sektorjih, ki so cveteli v obdobju ustanavljanja. Železarne so imeli v lasti:

1- Alpska montanska družba (na Štajerskem)2- Kranjska industrijska družba (na Gorenjskem)

2. Trboveljska premogokopna družba- d. d.TPD v lasti premogovnike3. Gradnja železniških prog je spodbudila premogovništvo v Zasavju. V 80-ih letih se je na

današnjem Slovenskem ustanovilo več novih industrijskih obratov – papirnice, kartonažne tovarne, čevljarska in kemična industrija.

4. Pri ustanavljanju novih podjetij se je začel uveljavljati domač kapital (Ljubljanska kreditna banka, Jadranska banka v Trstu). Obe prevzemali lastništvo.

5. Hitra industrijska rast je vplivala na spreminjanje socialne strukture. Po 1880 kmečko prebivalstvovpada.

6. Zadostne količine kapitala so omogočale posodobitev proizvodnje in zvišanje konkurenčnosti.7. Po razpadu Habsburške monarhije (ko Slovenija vstopi v Jugoslavijo) je bila najbolj razvita v

primerjavi z drugimi deli države.

166

RAZVOJ SLOVENSKEGA NARODA V 20. STOLETJU11. maturitetna temaPOLOŽAJ SLOVENSKEGA NARODA NA ZAČETKU 20. STOLETJADanašnje slovensko ozemlje je bilo na začetku 20. stoletja del Avstro-Ogrske. Izjema je bilale Beneška Slovenija, ki je bila pod italijansko nadoblastjo od 1866. Čeprav so Nemci inMadžari državi vladali, je vseeno avstrijska oblast omogočala manjšim narodom kulturnirazvoj, kar so Slovenci izkoristili. Kljub temu pa je bil kulturen razvoj Slovencev v temobdobju počasen, predvsem zaradi razdeljenosti med posameznimi deželami in ker so bili naŠtajerskem in predvsem na Koroškem v manjšini in izpostavljeni agresivnim nemškimnacionalistom.Značilnost slovenskega političnega življenja je bil predvsem klerikalno-liberalni boj innasprotja, ki so bila najizrazitejša na Kranjskem, kjer je bilo ogroženost zaradi tujih narodovnajmanj občutiti. V tem obdobju je bila vodilna slovenska stranka, katoliška Slovenskaljudska stranka. Zaradi velikega katoliškega vpliva nanjo se je je prijela oznaka klerikalna. Tastranka je obvladovala večino podeželskega prebivalstva. V mestih je bila močnejša Narodnonapredna stranka, imenovana tudi liberalna stranka. Bila je še tretja Jugoslovanskasocialdemokratska stranka, ki pa zaradi majhnega števila industrijskega delavstva naSlovenskem ni bila pomembna.Gospodarsko gledano so bila ozemlja, kjer so živeli Slovenci slabše razviti del avstrijskepolovice AO. Glavna krivca zato sta bila predvsem pomankanje kapitala in železniškaoziroma cestna povezava. Zaradi gospodarskega nazadovanja in slabih pogojev za zaposlitevje prišlo do množičnega izseljevanja. Tok Slovencev se je usmeril predvsem v ZDA. Čepravje bila gospodarska nerazvitost visoka, so Slovenci dosegli zelo visoko raven kulturnegarazvoja. Čeprav kljub vsem literarnim delom slovenski jezik ni dosegel enakopravnosti zdrugimi jeziki, je močno krepil slovensko narodno identiteto. V šolah je še vednoprevladovala nemščina, slovenščina se je kot učni jezik uporabljala le na nekaterih šolah. SLOVENCI IN PRVA SVETOVNA VOJNA Po atentatu na prestolonaslednika Franca Ferdinanda se je v AO začelo obdobje vojnegaabsolutizma. Veliko pooblastil je dobila vojska, razpustili so parlament in politične stranke indruštva ter ukinili kar nekaj časopisov( Zarja, Preporod). Največji pritisk so izvajali Nemci,saj so vojno videli kot spopad med slovanstvom in germanstvom. Zaradi obtožb so zaprliveliko slovenskih kulturnih ustvarjalcev, duhovnikov, učiteljev in zato je vedno več Slovencevmenilo, da morajo po vojni dobiti enake pravice, kot drugi narodi monarhije. Vojna je prineslaveliko pomankanje in veliko število beguncev na slovensko območje z vseh front. Velikoslovenskih vojakov je prebežalo na nasprotno stran in iz njih so bile sestavljene posebneslovanske enote-dobrovoljci. Z trajajem vojne se je število dezerterjev povečalo, kljubusmrtitvi, kot kazni za dezerterje.

SOŠKA FRONTA Po podpisu londonskega pakta se je v vojno vključila tudi Italija na strani antante. Leta 1915 znapadom na Avstro-Ogrsko Italija odpre novo fronto. Del fronte, ki je potekala ob slovenskinarodnostni meji so poimenovali Soška fronta. V letih med 1915 in 1917 se je na tej frontizvrstilo 12 bitk. V 11 bitkah so napadali Italjani in z velikimi žrtvami premaknili fronto lemalo na vzhod. V dvanajsti bitki ( oktober 1917) pa so avstrijsko-nemške enote pri Kobariduprebile italjansko obrambno črto in porinile fronto vse do reke Piave. Vir A: Knjiga o Soški fronti – pisni vir Od števila žrtev do števila oborženih vojakov, po vseh indikatorjih je bila Soška frontanajvečji vojni spopad na slovenskem ozemlju. Demografska struktura se je v tem času zelospremenila, predvsem zaradi izseljevanja civilnega prebivalstva. 1. Koliko je bilo bitk?

167

2. Kaj je čudež pri Kobaridu?3. Do katere reke so bile potisnjene italjanske enote v 12. Bitki?PREDLOGI ZA USTANOVITEV JUGOSLOVANSKE DRŽAVEV predvojnem času so bili Slovenci v večini lojalni državi, ki so ji pripadali, AO. Zaradiporazov in objave vojnih ciljev nasprotnic ( Wilsonovih 14. točk), ki so večjo vlogo namenilitudi manjšim narodom, pa se je njihovo mnenje začelo spreminjati. Krepilo se je mišljenje, dase mora slovenski narod za preživetje povezati z drugimi Slovani. Med Slovani je imelanajpomembnejšo vlogo Srbija. Njihov cilj je bil povezati vse Srbe v eno državo in slabitevAvstro-Ogrske. Glavna izmed ovir pri združevanju je bila vera. Večina slovenskih in hrvaškihpolitikov je po začetku vojne odšla v tujino, še več pa ko so postali znani deli londonskegapakta med Italijo in antantnimi silami. Ti politiki so v Parizu leta 1915 ustanoviliJugoslovanski odbor katerega je vodil Ante Trumbić. Leta 1917 so zastopnikiJugoslovanskega odbora na Krfu podpisali krfsko deklaracijo, ki je predvidela povojnoustanovitev Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nasplošno ostali politiki z deklaracijoniso bili zadovoljni, predvsem hrvaški, ker v njej ni bila omenjena hrvaška državnost. Todeklaracijo so Srbi videli, kot še eno izmed stopnic na poti širitve Srbije, saj naj bi bil naoblasti Kraljevine srbski kralj iz dinastije Karađorđevićev.POLITIČNI PREOBRAT PROTI JUGUOb začetku vojne so delovanje zamrznile slovenske stranke. Ko je monarhija zašla v težave sosvobodo zahtevali večji narodi, kot Poljaki, Madžari,... Po smrti cesarja Franca Jožefa leta1916 ga je nasledil Karel I. , ki je sklical parlament za ureditev težav v monarhiji. Prvega dnezasedanja državnega zbora, maja 1917, je prebral izjavo, Majniško deklaracijo, dr. AntonKorošec. Tako imenovane Majniške deklaracije avstrijska oblast ni podprla, ker ni hotelazaostriti odnosov z drugimi ljudstvi npr. Madžari, zato so vodilni Slovenci podporo iskali priljudstvu- organizirali so deklaracijsko gibanje. Pobudo je dal Ljubljanski škof Anton Jeglič, kije do leta 1918 zbral več kot 200.000 podpisov, kar pa ni vplivalo na stališče državnih oblasti.Ker je bila večina moških na fronti so bile prvič množično aktivne ženske ( nimajo pa volilnepravice do 1945). Po vojaških uspehih centralnih sil je avstrijska oblast prepovedaladeklaracijsko gibanje. S tem je dosegla da so Slovenci poenotili stališča in leta 1918 sopodporo za Majniško dekleracijo izrekle vse slovenske politične stranke. Kot predstavniškotelo so Slovenci leta 1918 ustanovili Narodni svet za Slovenijo in Istro. Podobni sveti so biliustanovljeni v vseh južnoslovanskih deželah monarhije, ustanovljen pa je bil tudi Narodnisvet Slovencev, Hrvatov in Srbov, kot vrhovno predstavniško telo, ki je imel sedež v Zagrebu.Izdani manifest cesarja Karla I. ( o preureditvi monarhije v federacijo) je prišel prepozno intako kot narodna predstavništva drugih narodov, ga je zavrnil tudi Narodni svet Slovencev,Hrvatov in Srbov. Oktobra 1918 se je končalo obdobje habsburške monarhije zaradi pritiskaameriškega predsednika Wilsona. Narodom je bila priznana pravica do samoodločbe in kotprva je neodvisnost istega meseca razglasila Češkoslovaška republika. V Ljubljani in drugodso ob tej razglasitvi potekale slovesnosti, Anton Korošec pa se je medtem, kotnajpomembnejši slovenski politik dogovarjal z Nikolo Pašićem in Antejem Trumbićem onačinu združevanja Slovenije, Hrvaške in Srbije v Ženevi- Ženevska deklaracija .SLOVENCI V PRVI JUGOSLAVIJIOb koncu prve svetovne vojne je Avstro-Ogrska razpadla in 29. Oktobra 1918 je bilarazglašena Država SHS. V Zagrebu je bilo domovanje narodnega sveta, katerega predsednikje bil Anton Korošec. Kot oblastni organ za slovensko ozemlje je bila imenovana Narodnavlada za Slovenijo. Tako kot mnoge druge vlade se je tudi Narodna vlada za Slovenijospoprijemala z povojnimi težavami. Za Slovence je bilo pomembno, da je v obdobju enegameseca izvedla popolno slovenizacijo uprave in šolstva. Država SHS ni bila uradno priznanain njene meje niso bile določene. Ker je nastala na ozemlju poraženke, njene sile niso smelenasprotovati silam zmagovalk. Zato se slovenske enote niso smele vmešavati v prodor

168

Italjanov, ki so zasedali ozemlje, ki jim je pripadlo po Londonskem paktu. Njihov prodor sošele pri Vrhniki zaustavile srbske vojaške sile. Slovenska vojska je bila uspešnejša na severupod poveljstvom Rudolfa Maistra. Novembra 1918 so se začela pogajanja o združitvi Kraljevine Srbije, Kraljevine Črne gore inDržave SHS. Srbi so si dokaj hitro priključili Črno goro in Vojvodino in vodilni srbski politikNikola Pašić je to tako kot srbski dvor, videl predvsem, kot širitev Srbije. Pri pogovorih ozdružitvi so predstavniki države SHS izhajali iz določil v krfski deklaraciji. O usodi skupnedržave, naj bi odločala ustavodajna skupščina, z ustavo pa naj bi bilo določeno ali bo skupnadržava monarhija ali republika. Srbija ni privolila v enakopravno združenje, državi SHS pa seje zaradi napredovanja Italjanov vse bolj mudilo, zato so 1. decembra 1918 privolili vzdružitev pod pogoji Srbije. Tako je nastala Kraljevina SHS. Narodna vlada za Slovenijo jeodstopila in nadomestila jo je deželna vlada, ki je imela manjše pristojnosti in je bilapodrejena vladi v Beogradu. KRALJEVINA SHS Od združitve je imel glavno besedo v Kraljevini Aleksander Karađorđević. Centralizirali sooblast v prestolnici nove države, Beogradu in niso upoštevali različnih navad drugih narodovKraljevine. Razlika med razvitostjo v Kraljevini je bila ogromna. Deli nekdanje Avstrije sobili zelo razviti, medtem pa so bili predeli, ki so spadali pod Osmansko državo zelo zaostali.Poenotenje zakonodaje, za tako različne predele je seveda sprožalo spore. Pomembnovprašanje je bilo o cenraliziranosti države. Močno je centralno oblast zagovarjala najmočnejšasrbska stranka, Narodna radikalna stranka(NRS) in Jugoslovanska demokratskastranka(JDS), ki so jo sestavljali liberalci iz vse Kraljevine. Močno je poudarjala enotnosttudi Komunistična partija Jugoslavije(KPJ), ki se je okrepila pod vplivom dogajanja v Rusiji.Tudi Socialistična stranka Jugoslavije(SSJ) je za centralizem v državi. Zahteve po avtonomijiposameznih delov države so zagovarjale predvsem stranke zasnovane na narodni in verskipodlagi. To so bile Hrvaška kmečka stranka(HKS), Slovenska ljudska stranka(SLS) inJugoslovanska muslimanska organizacija(JMO). Na volitvah sta zmagali Narodna radikalnastranka in Jugoslovanska demokratska stranka. Leta 1921 je bila sprejeta Vidovdanska ustava,ki so jo zaradi omejevanja političnega delovanja bojkotirale praktično vse ostale stranke. Predglasovanjem so zaradi centralistično zasnovane države in neupoštevanja stališč, zasedanjezapustili vsi poslanci manjših strank tudi Slovenske ljudske stranke. Ustava je bila sprejeta lez 53%, vendar pa je sprejetje ustave zaznamovalo delovanje države, saj je povečalonezaupanje do vladajočih političnih krogov. Vidovdanska ustava je dala ogromno pooblastilkralju, ki je bil poveljnik vojaških sil, skliceval in razpuščal skupščino in imenoval vse višjeuradništvo v državi. Samoupravne pravice, naj bi dobile oblastne skupščine, toda vanje soprvič volili šele leta 1927, kmalu zatem pa so bile zaradi uvedbe diktature razpuščene. Zakon,ki naj bi omogočil delovanje avtonomnih organov- okrajev, ni bil sprejet. Ustava jezagotavljala nekatere temeljne svoboščine, svoboda tiska, govora, nedotakljivostipremoženja,... Uradni jezik je bil slovensko-hrvaški-srbski. Glavni organi v Beogradu souporabljali večinoma srbščino, v slovenskem delu države pa je uradništvo in šolstvo delovalov slovenščini. V uporabi sta bili dve pisavi, cirilica in latinica. Komuniciranje Slovencev zdržavnimi organi je bilo zaradi nepoznavanja cirilice težko. Uradno so bili Slovenci, Hrvati inSrbi tri plemena istega jugoslovanskega naroda-unitarizem. Črnogorci, Bošnjaki inMakedonci so bili šteti kot del srbskega naroda. Pripadniki drugih narodov so uživali zelomalo narodnih pravic. Čas od sprejetja vidovdanske ustave do diktature leta 1929 je biloedino obdobje z večstrankarskim parlamentarnim političnim delovanjem. Predčasne volitve inmenjave vlad so bile zelo pogoste. Leta 1928 je Puniša Račić ustrelil prvaka Hrvaško kmečkestranke, Stjepana Radića. To je še okrepilo odpor Hrvatov do centralizirane države z srbskonadvlado. Le redke stranke so uživale podporo v vseh delih države, kar je kazalo na politično,kulturno in versko raznolikost v državi. Delavske stranke niso bile preveč uspešne, saj je bila

169

Kraljevina SHS zaostala agrarna država. Tudi Socilastična stranka Jugoslavije je zaradinotranjih sporov izgubljala podporo. Komunistična partija Jugoslavije se je za doseganjesvojih ciljev poslužila terorističnih akcij in bila zato leta 1921 prepovedana. Poleg notranjihproblemov je imela nova države tudi zunaje probleme. Čim več je hotela iztržiti Italija in tudiMadžarska je bila zelo nezadovoljna z delitvjo in mejami, saj je izgubila ogromno ozemelj.Politične krize so se predvsem zaradi prevelike politične moči kralja vrstile ena za drugo.Vrhje kriza dosegla leta 1928 z umorom Stjepana Radića. Po tem dogodku je oblast prevzel,prvič in zadnjič politik, ki ni bil Srb iz Srbije in sicer Anton Korošec. Leta 1929 je kraljAleksander razpustil parlament in prepovedal delovanje strank in sindikatov. S tem jeKraljevina SHS sledila mnogim evropskim državam, ki so zamenjale ustavno parlamentarnoureditev za diktaturo. Istega leta se je država tudi preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Podpritiski politične in gospodarske krize je kralj leta 1931 popustil in izdal novo ustavo. Dobilaje ime oktorirana ustava, saj ni bila sprejeta v parlamentu, ampak jo je sprejel monarh sam.Ker je dopuščala samo ustanovitev strank, ki so imele zadostno število članov v vseh okrajihdržave, so se vanjo združili politiki prej različnih strank. Kot vladna stranka je bilaustanovljena Jugoslovanska nacionalna stranka. Kralj se je pri valadanju opiral na vojsko,policijo, cenzuro in nadzoroval je tisk. Nezadovoljstvo se je poglabljalo in doseglo vrhunecleta 1934 z atentatom na kralja. Izvedli so ga pripadniki hrvaške in makedonske političneemigracije. Ker je bil prestolonaslednik Peter II. še mladoleten ga je pri vladarskih opravilihnadomeščal stric, knez Pavle Karađorđević. Politično krizo je poskusil rešiti z ponovnimivolitvami, ki so bile leta 1935 in so potekale na podlagi oktorirane ustave.. Ustanovljena jebila še druga vsedržavna politična stranka Jugoslovanska radikalna zajednica, del katere sobili tudi katoliški Slovenci iz Slovenske ljudske stranke. Jugoslovanska radikalna zajednica jedobila oblast in potegnila državo iz gospodarske krize, pri čemer se je nova oblast opirala naNemčijo in Italijo. Gospodarski stabilizaciji pa ni sledila rešitev notranjepolitčnega vprašanja.Državo je razjedalo nacionalno vrašanje in med vsemi narodi so bili najbolj nezadovoljniHrvati. Za notranjo stabilnost države so se srbski politiki strinjali da bi bilo najboljšepreoblikovanje države po plemenskem načelu. Leta 1939 le bila ustanovljena BanovinaHrvaška. Nadaljnje preoblikovanje banovin je preprečila druga svetovna vojna. Vir: Opis ustaveVidovdanska ustava je bila ustava Kraljevine SHS, ki jo je ustavodajna skupščina sprejela 28.junija 1921 (na Vidov dan). Z njo so uzakonili centralizem in unitarizem, država pa je postalaustavna monarhija. Kralj je dobil pooblastila potrjevanja zakonov, sklicevanja parlamenta inpostal vrhovni vojaški poveljnik. Ustavo je kralj Aleksander I. Karađorđević razveljavil 6.januarja 1929, ob uvedbi dikature.1. O kateri ustavi govori odlomek?2. Zakaj se tako imenuje?3. Kdaj je bila razveljavljena?Vir: Opis slovenske deklaracije Slovenska deklaracija (tudi: /slovenske/ punktacije) je bila narodnopolitična izjava oz.politična deklaracija, nekdanje SLS s konca 1932, ki so jo v Sloveniji ilegalno širili v oblikiletakov, 31. decembra pa jo je objavilo tržaško glasilo Il Piccolo.S to deklaracijo se je takrat opozicijska SLS pridružila preostalim opozicijskim strankamzoper centralistično-unitaristični jugoslovanski režim. Deklaracijo je zasnoval štajerski krognekdanje SLS in zanjo pridobil načelnika stranke Antona Korošca.1. Deklaracija katere tankratne stranke je bila?2. Kaj je bila?3. Kako so jo v Sloveniji (ilegalno) razširili?SLOVENCI MED AVTONOMIZMOM IN UNITARIZMOM

170

Slovenci so vstopili v prvo Jugoslavijo z upi o ohranjanju narodne samobitnosti, toda najprejso se soočili z problemom meja. Ravno na severni in zahodni meji Kraljevine SHS se je gledemeje zapletlo. Nova določitev meja je bila za Slovence neugodna. Zelo so Slovenci tudinasprotovali vidovdanski ustavi z izjemo liberalcev. Na Slovenskem je bila v tem obdobjunajpomebnejša Slovenska ljudska stranka. V celotnem medvojnem obdobju jo je vodil AntonKorošec, stranka se je upirala na cerkvene nauke, v njenem vodstvu je bilo veliko duhovnikovin uživala je veliko podporo na podeželju. Ker se je vodstvo SLS zavedalo svoje prevlade, sozagovarjali avtonomistično politiko, pri kateri bi večjo moč dobili lokalni organi oblasti, karbi prineslo absolutno vladavino katoliške strani. V tem obdobju liberalni tabor ni bil takohomogen, kot katoliški, na veljavi pa je tudi izgubljal zaradi privolitve v unitaristično incentralistično politiko. Liberalni tabor je izgubil tudi podpornike med intelektualci zaradinasprotovanj ideji o slovenski samobitnosti, ki naj bi bile separistične in Kraljevini SHSnevarne. PROBLEM SLOVENSTVA Upanje, da bo v novi državi slovenski narod dosegel popolno emancipacijo je kmalusplahnelo. Unitaristična politika z željo ustvariti enoten narod je krepila nezadovoljstvonesrbskih narodov. Ker je bilo z diktaturo strankarsko delovanje onemogočeno so moralipolitični prvaki na nasilen poskus poenotenja narodov odgovoriti zunaj dovoljenegadelovanja, na kar so se oblasti odzvale z cenzuro ali z kaznovanjem odgovornih. Velikoprelomnico po porazu ideje o enotnem jugoslovanstvu je leta 1932 pomenila knjiga JosipaVidmarja Kulturni problem slovenstva, v kateri je napadel slovenske liberalne voditelje zaradipodpore unitaristične politike. Predvsem je vztrajal pri ohranjanju samostojne slovenskenarodne identitete. Unitaristično idejo je podpiral le ozek krog slovenskih liberalnih prvakov.Na politične pritiske so se poleg intelektualcev odzvali tudi politiki. Vodstvo SLS je leta 1932izdalo Slovensko deklaracijo ali punktacije V njih so poudarili, da je slovenski narodrazdeljen med štiri države in zato zahtevajo združitev Slovencev v eno politično telo v okviruJugoslavije. Zato je potrebno upoštevati: nacionalno individualnost, ime Slovenija, slov. zastavo, finančno samostojnost, politično in kulturno svobodo, radikalno socialno zakonodajo. Punktacije so bile dokaj radikalne, saj so to od SLS zahtevali volilci. Korošcu je bilo zaradi punktacij prepovedano politično delovanje, zato ga je kralj poslal na"dopust" na Hvar.

POLITIČNO OPREDELJEVANJE OB GROŽNJI BLIŽAJOČE SE VOJNESlovensko politično podobo je zaznamoval boj med katolicizmom in liberalizmom. Vtridesetih letih pa sta obe tedaj prevladajoči politični sili izgubljali pomen in bili deležnimnogih kritik. V Sloveniji so liberalci izgubljali na pomenu predvsem zaradi podpiranjacentralistične politike. Krščanski tabor je izhod iz krize iskal v preteklosti in ne v prihodnostiin predlagali so korporativni stanovski družbeni model. Medtem pa so samostojni krščanskousmerjeni intelektualci kritizirali bogatenje kapitalistov in izkoriščanje nižjih slojev. Katoliškastranka je bila kritizirana tudi zaradi tega, ker je pozabila na zahteve po večji avtonomijislovenskega dela države, takoj ko je vstopila v vlado. Razkol v katoliškem taboru je postalzelo očiten za časa španske državljanske vojne v kateri je cerkev podprla fašiste. Do končnegapolitičnega preloma med krščanskimi socialisti in katoliško politiko pride po objavi člankaEvdarda Kocbeka. V tridesetih letih sta tako najmočnejši politični sili na slovenskem prostoruprecej oslabeli. Temeljno vprašanje pa je ob približevanju vojne postalo s katere strani pretiSlovencem največja nevarnost. Čeprav je katoliška stran zagovarjala, da je za Slovenijonajvečja nevarnost brezbožni komunizem, je večina Slovencev bolj kot grožnjo oddaljeneSovjetske zveze občutila pritisk nacizma in fašizma. V novi Evropi, ki jo je načtroval AdolfHitler prostora za Slovence ni bilo in leta 1938, ko si je Nemčija priključila Avstrijo je zaslovensko severno mejo že vladal nacistični režim.

171

GOSPODARSKI PREOBRAT PROTI JUGU Vstop v novo državo je bil za ekonomski razvoj Slovenije zelo pozitiven, saj je bila v Astro-Ogrski najmanj razvit del, v novi državi pa najbolje razviti del. Izrazita prednost je biloekstenzivno kmetijstvo. Večina kmetov z izjemo veleposestnikov je pridelala le dovolj zaoskrbo sebe in svoje družine, zato je industrija na Slovenskem naletela na precej nezasedenvelik trg. Ker so bili industrijski izdelki zaščiteni znotraj Jugoslavije z visokimi carinami, soslovenska podjetja naletela na šibkejšo konkurenco, kot v Avstro-Ogrski. Slovenija je imelaveliko prednost, saj je imela najbolj razvito infrastrukturo in najbolj razvit šolski sistem zstrokovnimi šolami, kar je omogočalo hitro priučitev delavcev za nove obrate. Tudielektrifikacija se je Slovenskem začela že pred prvo svetovno vojno, medtem ko so bili velikipredeli na jugu brez elektrike. Tudi kapitala je bilo na Slovenskem dovolj, saj je velikoavstrijskih ali čeških bank tu obdržalo svoje poslovalnice. Vse te prednosti je Slovenija dobroizkoristila in nastali so novi industrijski obrati. Največ jih je nastalo v dvajsetih letih v časuhitre gospodarske rasti, v času gospodarske krize v tridesetih letih pa jih je veliko propadlo.Na Slovenskem so prevladovala večinoma manjša podjetja. Industrilizacija je spremenilastrukturo zaposlenih. Naraslo je število zaposlenih v industriji, medtem ko je delež kmečkegaprebivalstva upadal. Prav tako je naraslo število zaposlenih žensk. Kmetijstvo je nazadovalotudi zaradi uvoza cenejših izdelkov iz južnega dela države. Cene kmetijskih proizvodov so vprimerjavi s cenami industrijskih proizvodov zelo upadle. Zato so se mnogi kmetjezadolževali in bili prisiljeni prodati svoje kmetije. Mnogi so se preselili v bolj razvite državeoziroma se zaposlili v industriji. Večino industrjiskih izdelkov je morala Jugoslavija uvažati, zvečjim izvozom se je lahko pohvalil le severni del države. Z zakoni so poskušali obvarovatizaposlene z omejevanjem delovnika in minimalnimi mezdami, vendar se zaradi zadostnedelovne sile niso lastniki tega vedno držali. Večina prebivalstva se je preseljevala iz podeželjav predmestja, kjer so ponavadi živeli slabše, kot na kmetiji.KULTURNA DEJAVNOST Ob vstopu v novo državo so bili Slovenci najbolj usmerjeni v zagotovitev uporabeslovenskega jezika v upravi in šolstvu. Leta 1919 je bila ustanovljena prva slovenskauniverza v Ljubljani. Novost v šolstvu je bila tudi izenačitev obeh spolov (enakopravnost).Enakopravnsot slovenščine v novi državi je bila negotova, vendar so zaradi izkušenj izprejšnih časov Slovenci bili dovolj previdni, da so se uspešno upirali poskusom unitarnegajugoslovanstva. V novo državo so Slovenci prinesli nadpovprečen delež pismenih in bistvenobolj razširjeno mrežo šol, kot drugod v državi. Ustanovitev Univerze je spodbudila razvojznanosti. Veliko slovenskih znanstvenikov se je vrnilo v Slovenijo, strokovna literarna dela sopostala lažje dostopna in prišlo je do izdajanja večjega števila znanstvenih knjig v slovenskemjeziku. Leta 1938 je bila ustanovljena Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. Odstarejših slovenskih kulturnih ustanov je bilo podržavljeno gledališče. Druge kulturneustanove so bile utanovljene kot društva in so jih večinoma vzdrževale lokalne oblasti. Leta1928 je veliko novost prinesel Radio Ljubljana. Z spodbujanjem kulturnih društev inširjenjem literarnih ponudb so politične stranke hotele širiti svoj politični vpliv. Dobra strantega je bila tekmovalnost, ki je izboljšala kulturno ponudbo tudi v manjših krajih. Tudi na tempodročju je slovenski del odstopal od drugega dela države. Kulturnega razvoja pa nispremljala gradnja novih prostorov. Od novogradenj so bili Slovenci najbolj ponosni naUniverzitetno biblioteko (danes NUK). SLOVENCI IN DRUGA SVETOVNA VOJNA Leta 1941 so Kraljevino Jugoslavijo obkrožale države podpisnice trojnega pakta, edina izjemaje bila Grčija. V takšnem položaju je jugoslovanska vlada istega leta pristopila k trojnempaktu. Zlasti v srbskih mestih so izbruhnile demonstracije in dva dni kasneje so izvedlidržavni udar in oblast je prevzel general Dušan Simović, na prestol pa so postavili Petra II.,čeprav še ni bil polnoleten. Pred napadom na Sovjetsko zvezo, si je Nemčija hotela utrditi

172

položaj na Balkanu in zato napadla Jugoslavijo. Nemškim četam so se priključile šeitalijanske in madžarske, medtem ko Jugoslovanska vojska ni bila dobro pripravljena naobrambo, bila je slabše oborožena in mobilizacija niti ni bila do konca izvedena. Ustaši so 10.aprila razglasili v Zagrebu Neodvisno državo Hrvaško. S tem je bila Slovenija odrezana odpomoči južnih delov države. Kralj Peter je pobegnil in 17. aprila so državne oblasti podpisalekapitulacijo. Nemško vodstvo je sklenilo, da bodo Jugoslavijo zaradi nasprotovanja kaznovaliin za pokoritev prebivalstva so se uprli na svoje zaveznike in tiste v Jugoslaviji, ki so bilipripravljeni sodelovati z njimi. Izkoristili so nezadovoljstvo Hrvatov, ki so jih vodili ustaši, kiso se za vodenje kvizlinške države pripravljali pod nadzorom Italije. Sprejeli so protijudovskozakonodajo in začeli nasilno spreobračati pravoslavce v katoliško vero, kar je sprožilo uporprebivalstva, na območjih z srbsko večino. Makedonijo, Kosovo in južno Srbijo sta si razdeliliBolgarija in Albanija (marioneta Italije). Pod Italijo je bila tudi Črna gora. Oblast v Srbiji jeprevzela srbska policija( Milan Nedić), ki je sodelovala z Nemčijo. Vse države napadalke soJugoslavijo izbrisale iz zemljevidov, med najbolj razkosanimi, pa je bil slovenski del.Okupatorji so hoteli slovensko ozemlje trajno vključiti v svoje države, ljudi pa ali izseliti alipa potujčiti. Uničevali so slovensko kulturo in si prizadevali za izbris slovenskega jezika innasploh poskušali uničiti slovensko narodno identiteto- etnocid. OKUPACIJSKA POLITIKA NA SLOVENSKEM OZEMLJUNemški okupator je bil do Slovencev najbolj nasilen. Germanizacija se je začela takoj pookupaciji. Nemške manjšine na Slovenskem so se že pred vojno navdušile nad nacizmom inimeli so pripravljene sezname narodno zavednih Slovencev. Izgnati so nameravali približnočetrt milijona Slovencev, predvsem učiteljev, izobražencev in duhovnikov. Dejansko soizgnali ali preselili približno 80.000 Slovencev, mlade moške pa vpoklicali v nemško vojsko vkateri so mnogi padli. Vsa imena so ponemčili in uničili knjižne zaloge v slovenskem jeziku.S tečaji nemščine so hoteli prebivalstvo ponemčiti. Nasilnost okupatorja je izzvala odporprebivalstva. Kot odgovor na odporniške akcije so Nemci streljali talce in zapirali sorodnikeupornikov. Italijani so izbrali drugačno taktiko. Ozemlje so priključili Italiji, a mu daliposeben status in slovenskih mož niso vpoklicali v vojsko. Uvedli so dvojezičnost in kulturnein druge ustanove so lahko nadaljevale z delom, če so prisegle zvestobo italjanskim oblastem.Z uvedbo politike kulturnega zbliževanja so hoteli Slovence asimilirati na daljši rok, vendarko so kmalu spoznali, da večina Slovencev zavrača okupacijo in jo šteje za samo začasnostanje, se je politika italjanskega okupatorja zaostrila in veliko Slovencev je končalo v zaporihali taboriščih. Ker je bila okupacija ne tem delu milejša je veliko Slovencev pobegnilo na tadel, še posebej iz nemškega okupiranega območja. Madžarska okupacija je bila podobnanemški, le brez nasilnih metod. ODNOS SLOVENCEV DO OKUPACIJE Slovenci so okupacijo jemali le kot začasno stvar in se trudili ohraniti slovensko ozemlje koteno upravno enoto. Večina političnega vrha slovenskih strank je ali bila z begunsko vlado vtujini ali pa italijanskemu visokemu komisarju zagotovila lojalnost. Neaktivnost nekaterihpolitičnih strank je izkoristila Komunistična partija Jugoslavija, ki se je že na začetku vojneodločila, da bo organizirala oborožen odpor in poleti 1941 so v različnih delih Jugoslavijenastajale oborožene partizanske čete. V njih so sprva prevladovali komunisti, za komandaantapa je bil imenovan Josip Broz z ilegalnim imenom Tito. Zaradi drugačne površine kot drugodpo Jugoslaviji se je slovensko odporniško gibanje razvijalo drugače, kot partizanska gibanja vjužnejših predelih. Središče osvobodilnega gibanja v Sloveniji je bilo sprva v okupiraniLjubljani. Na pobudo Komunistične partije Slovenije je bila leta 1941 ustanovljenaOsvobodilna fronta slovenskega naroda. Nekaj časa so zagovarjali isto stališče kot Sovjetskazveza, da naj bi se delavstvo uprlo imperialistom na obeh straneh in izkoristilo vojno zarevolucijo. Svoje stališče so po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo modificirali, ko je postalatemeljna ideja osvoboditev domovine. Komunisti v OF so vodili propagando preko svojih

173

ilegalnih tiskarn in prevzeli v OF vodilno vlogo. Bila pa je ločeno od OF ustanovljenakomunistična tajna varnostno-obveščevalna služba(VOS), ki je imela Slovence, ki sosodelovali z okupatorjem ali pa bili drugačnih političnih nazorov, za svoje političnenasprotnike. Komunisti v OF so imeli dva cilja, osvoboditi domovino in prevzeti oblast. Zkomponento osvobajanja domovine so lažje pritegnili Slovence in s tem pritegnili velik delSlovencev k sodelovanju z OF. Po pozivu k odporu leta 1941 so bile organizirane manjšepartizanske čete, ki so napadale manjše okupatorjeve enote. Leta 1941 odpor še ni dosegelširšega obsega, je pa v Ljubljani začel oddajati Radio Kričač in izhajali so ilegalni časopisi.Ker so se vodilni politiki na Slovenskem odločili za taktiko čakanja je nazdzor prevzela OF inda bi si zagotovila oblast razglasila, da katerikoli drugi odpor, izven OF, razbija enotnostnaroda. Svoje točke je OF objavila leta 1942 ko je postala uveljavljena politična sila.Ustanovila je dobro organiziran piramidalni sistem, ki je oskrboval partizane, skrbel za otrokepartizanov, skrival ljudi pred okupatorjem,... Države protifašistične koalicije niso priznavalerazkosanja Jugoslavije, ampak Petra II. in njegovo oblast. Draža Mihajlović, ki je bilimenovan za vrhovnega poveljnika vojske v domovini je razvil močno četniško gibanje.Njihov cilj je bil obnova Jugoslavije, kar naj bi izvedli po porazu Nemčije proti protifašističnikoaliciji. V Srbiji se je razvilo tudi močno partizansko gibanje, ki je osvojilo veliko ozemlje.Med Titom in Mihajlovićem, kljub dogovarjanju ni prišlo do dogovora zaradi zadržkov naobeh straneh. Kmalu so se četniki in partizani spopadli, pri čemer so se četniki pridružilinemški vojski in ideje o skupnem boju proti okupatorju je bilo konec. Predvojne legalneoblasti, ki so sprejele taktiko čakanja so bile v težavnem položaju, saj je bil njihov stik znadrejenimi pogosto onemogočen in razmere na okupiranem ozemlju neznane. Liberalna inkatoliška stran v svojem programu nista imeli oboroženega odpora temveč taktiko čakanja.Kasneje pa sta vsaka zase ustanovili odporniško skupino. Politični program obeh je bil leta1941 predstavljen na radiu BBC. Sodelovanje med tema skupinama in OF je bilo nemogočein veliko legalnih politikov je bilo zadržanih do OF ker jo je vodila ilegalna komunističnastranka. Oblast je hotela prevzeti OF kar ji je tudi uspelo, predvsem zaradi okoliščin, ker jenasprotni politični tabor podcenjeval pripravljenost ljudi Slovencev na aktivni odpor. Tapripravljenost je bila velika in ljudlje so raje sodelovali z tistimi, ki so aktiven upor protiokupatorju dejansko zanetili. OSVOBODILNA VOJNA Leta 1941 je vodstvo OF pozvalo Slovence v boj proti okupatorju. Prve slovenske partizanskeenote so bile majhne in slabo oborožene, zato so lahko izvajale le manjše napade in sabotaže.Ker se je v začetku leta 1942 Cankarjev bataljon uspešno upiral številčno močnejšim Nemcemin se nato umaknil brez večjih izgub, so se Nemci znesli nad domačini Dražgoš in postrelili,ter nekatere izgnali v taborišča. Za okupatorjev teror so liberalni in katoliški politiki kriviliOF, vendar pa je krepitev partizanskih vrst nakazovala na to, da se večina Slovencev strinja zOF. Leta 1942 so partizani osvobodili prvo večje ozemlje, za kar so se Italjani maščevali zveliko ofenzivo- roška ofenziva, v kateri so dokazali, da so prav tako okrutni kot Nemci saj sopožigali vasi pobijali nedolžne in jih pošiljali v taborišča. Partizansko vodstvo se je umaknilov Polhograjske Dolomite in tam podpisalo Dolomitsko izjavo, ki je utrdila premočkomunistične partije v vodstvu OF. OF pa so bili usmerjeni tudi proti katoliškim politikom inko so leta 1942 partizani ubili več civilistov in duhovnikov so bili nasprotniki OF prepričani,da potekajo priprave na komunistično revolucijo. Partizani so postajali boljši, izboljšali sotaktike, orožja in pridobivali vedno več novih članov. Največjo zmago so dosegli leta 1943 koso povsem razbili bataljon italijanske divizije pri Jelenovem žlebu.NASPROTOVANJE PARTIZANOM, KOLABORACIJA IN DRŽAVLJANSKA VOJNAKljub vojni je bila na Slovenskem delitev še kako živa. Najbolj so komunistom in OFnasprotovali v katoliškem taboru, pri čemer so spregledali podporo Vatikana Italiji. Kljubtemu da je legalna vlada priznavala le četnike, se četništvo v Sloveniji ni prijelo,

174

protipartizanske skupine pa so ustanavljale ločene ilegalne skupine, ki niso bile aktivne. Leta1942 so vodilni člani katoliške, liberalne, socialistične in nekaterih manjših strank ustanoviliSlovensko zavezo. Ker niso bili tako dobro organizirani kot OF in ker si med sabo nisozaupali, niso pritegnili širšega kroga sodelavcev in zaveza je v dveh letih zamrla. Nekaterikatoliški politiki so menili da je poboj civilistov in duhovnikov kaplja čez rob in zahtevali oditaljanskih oblasti, da če jih že ne morejo zaščititi naj vsaj dovolijo oblikovanje protipartizanskih enot. Nekateri med njimi so že pomagali Italiji pri iskanju sodelavcev OF vLjubljani in Italija je naposled dovolila oboroževanje enot. Leta 1942 je bila ustanovljena prvavaška straža in hitro naraščanje števila enot in vaških straž je dokazovalo, da je partizanskonasilje marsikje naletelo na oster odziv. Imenovali so jih Prostovoljna protikomunističnamilica- MVAC, idejno pa jih je usmerjala katoliška SLS. Ob osvobodilin vojni, ki so jo vodilipartizani je prišlo do odkritega soočenja nasprotujočih si slovenskih političnih taborov.Posamezniki v protirevolucionarnem taboru so se zavedali da so s sprejemanjem orožja odokupatorja in bojevanjem na njegovi strani prestopili mejo, na kar so opozarjali tudi Slovencipri londonski vladi. Oblikovala se je tudi sredina, ki z OF ni hotela sodelovati zaradi vlogekomunistov, tradicionalnim strankam pa so zamerili sodelovanje z okupatorjem. Nobenaizmed obeh sprtih strani o miru ni hotela slišati, saj je njuno nasilje nakopičilo že prevečsovraštva. VOJNA NA SLOVENSKEM OB KAPITULACIJI ITALIJEPartizanska stran je bolje ocenila vojni položaj, kar se je pokazalo z kapitulacijo Italije, pokateri so se partizanske enote preselile na italjansko zasedeno območje in pomagale prirazorožitvi italjanske vojske. Partizani so tako dobili veliko težkega orožja in na južnem deluslovenskega območja je stalo veliko osvobojeno območje, partizani pa so dobili tudi velikonovih članov. Še pred zasedbo nemških enot so partizani obračunali z slovenskim nasprotniki.Leta 1943 so na Kočevskem uničili četnike in na gradu Turjak velik del vaške straže. Tisti, kiso uspeli pobegniti so se zatekli na območja pod nemško nadoblastjo in tvorili jedroSlovenskega domobranstva. Nemški vojski je leta 1943, ko je sprožila ofenzivo, zmanjkovalovojakov za manj pomebna bojišča, kakršno je bilo na Slovenskem, zato ni poskušala zavzetivsega ozemlja, le večja mesta. Zato so bili večji predeli do konca vojne pod nadzorompartizanskih enot.CIVILNO PREBIVALSTVO V OBDOBJU POMANJKANJAČeprav se je vojna na slovensko ozemlje razširila šele leta 1941 je bilo pomanjkanje občutitiže prej. Okupacijske oblasti so poskušale zagotavljati najnujnejšo preskrbo in s tem odvračatiljudstvo od upora. Slabša prehrana je nižala odpornost in bolj dovzetni za bolezni in velik delzdravstvene oskrbe je sabo vzela vojska. Kljub vsemu je okupacijskim oblastem uspeloorganizirati do te mere, da prebivalstvo ni umiralo od lakote. Gospodarski potencialslovenskega ozemlja so hoteli okupatorji izkoristiti zase, predvsem Nemci, saj so zasedlinajbolj gospodarsko razviti del. Proizvodnja se je zaradi upadanja delovne zmanjševala, da biproizvodnjo povečali so obrate posodabljali in začeli graditi verigo hidroeletraren, večinanačrtov pa naj bi bili uresničili po vojni. Problem je okupatorjem povzročala tudi Ljubljana,saj je bila za tako majhno upravno enoto, kot je bila Ljubljanska pokrajina po svoji upravni,izobraževalni, zdravstveni in kulturni moči prevelika. Za razliko od Nemcev,pa Italijani inMadžari niso načrtovali večjih gradenj. Z vsakim letom vojne je bilo pomanjkanje večje,industrijski objekti in ifrastruktura so trpeli zaradi sabotaž in kmetijske površine so naobmočjih spopadov ostajale neobdelane. Glede kulture so se tudi med vojno kulturniustvarjalci spraševali kako ohranjati slovensko kulturno izročilo. Na nemškem in madžarskemokupiranem območju je bilo to nemogoče, na italjanskem pa so si kulturniki zastavljalivprašanja, kaj je še prejemljivo za italjansko vlado. Italjani so uvedli cenzuro, v šole vpeljaliitaljanščino in prirejali kulturne prireditve v italjanščini. OF je pozvala Slovencek bojkotutakih prireditev in ker so časopisi objavljali politično in vojaško usmerjene novice, iz katerih

175

ljudje niso dobili realne podobe so z veseljem posegali po ilegalnih glasilih odporniškegagibanja. Slovensko partizansko gibanje je bilo svojstveno tudi v tem da so skrbeli za redneustanove na primer partizanske bolnice. Po kapitulaciji Italije so na slovensko osvobojenoobmočje prišli ugledni slovenski znanstveniki in umetniki, ustanovljeno je bilo Slovenskonarodno gledališče.UVELJAVITEV OSVOBODILNEGA GIBANJA V PROTIFAŠITSTIČNI KOALICIJIJugoslovansko odporniško gibanje je postalo realna politična in vojaška moč, na ketero so vsvojih načrtih računali tudi vodilni člani protifašistične koalicije. Ob iskanju primernegamesta za izkrcanje so si zaveznki ogledovali tudi Balkan, saj so partizani na ozemlju NDH vzaledju morja ohranjali veliko osvobojeno ozemlje. Zato so leta 1943 okupatorji sprožili dveveliki ofenzivi( Sutjeska, Neretva) proti vodstvu partizanov,a nobena ni dosegla zastavljenihciljev. Partizani so se krepili, medtem ko so četniki v bojih s partizani doživljali hude udarce.Vse to je prepričalo zaveznike, da so spremenili odnos do dogajanja v Jugoslaviji in podprlitiste, ki so se borili proti skupnemu sovražniku. Leta 1943 so sklenili, da Titove partizanepriznajo, kot sobojevnike proti Nemčiji in zato so jim namenili podporo, ki so je bili prejdeležni četniki. Kot najvišje predstavniško telo odporniškega gibanja v Jugoslaviji je bil leta1942 ustanovljen AVNOJ, slovensko Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije.Leta 1943 so take organe ustanovili tudi posamezni narodi. Istega leta je AVNOJ dobilzakonodajno vlogo in postal zametek povojne jugoslovanske skupščine, podrejena mu je bilavlada, njen predsednik pa je postal Josip Broz Tito. Izjavili so, da kraljeva vlada in Peter vizgnanstvu ne moreta zastopati jugoslovanskih narodov. Po priznanju partizanske vojske, kotsobojevnice je kraljeva vlada izgubila mesto edine zastopnice Jugoslavije v mednarodnijavnosti. V zahodnih velesilah se je tehtnica kmalu nagnila na partizansko stran, ko je biloobjavljeno, da se četniki ne borijo proti okupatorju, vendar se skupaj z njim borijo protipartizanom. Predsednik jugoslovanske vlade je postal Ivan Šubić, ki se je s Titom leta 1944sestal in podpisala sta sporazum, s katerim sta bila vlada in začasna skupščina priznana invanje naj bi bili imenovani tudi tisti predvojni politiki, ki niso sodelovali z okupatorjem.Kljub temu, da so po kapitulaciji Italije Nemci zavzeli večino osvobojenega ozemlja, je todokaj hitro prešlo nazaj pod partizansko oblast. Vlogo zakonodajnega organa je naSlovenskem prevzel Slovenski narodnoosvobodilni svet. Na območju Ljubljanske pokrajine jenemški okupator sprejel sodelovanje Slovencev in dovolil ustanovitev Slovenskegadomobranstva. V nemški strukturi so bili slovenski domobranci niža policijska sila zadolženaza varovanje prometnih povezav. Bili so redne tarče partizanov. Slovenski politiki vemigraciji so opozarjali poveljnike domobranstva( Leon Rupnik), da tonejo v nemogočpoložaj in da naj opustijo sodelovanje z Nemci. Na Slovensko domobransko vojsko so sezanašali tudi vsi politiki, ki so se soočili z dejstvom, da jih je osvobodilno gibanje prehitelo vpripravah na povojni čas. NA SLOVENSKEM SE KONČA VOJNA V EVROPILeta 1944 je že bilo slutiti konec vojne, saj je bila Nemčija ujeta med več front. Istega leta sos pomočjo Sovjetske zveze osvobodili Srbijo in Beograd, v katerem so se namestili organinove oblasti. Tito in Šubašić sta sklenila, da bodo po vojni izvedene volitve in šele nasvobodnih volitvah izvoljeno oblast, bi zmagovalci vojne priznali, kot zakonito predstavnicoJugoslavije. Začasna vlada je bila imenovana 1945. Realnost pa je bila drugačna odsporazuma Tito-Šubašić, saj je Komunistična partija obvladala vse pomembne resorje.Ljudska fronta je bila stranka, ki naj bi zagovarjala izborjeno v osvobodilnem boju, v njej paso imeli glavno besedo komunisti. Takoj po umestitvi v Beograd so začele posebne varnostneenote zapirati in pobijati sodelavce okupatorja. Partizanske enote so se s pomočjo zaveznikovz dobro oborožitvijo preoblikovale v Jugoslovansko armado. Fronta se je leta 1945 vse boljbližala Sloveniji. Cilj jugoslovanskih oblasti je bil zasesti ozemlje, ki bi ga po vojni zahtevalizase. Kljub nemški kapitulaciji so boji na Slovenskem še potekali, saj se obkoljene nemške

176

enote niso hotele predati jugoslovanski vojski.Slovenski del novih oblasti je bil SNOS, vsklepnih operacijah je imenoval Narodno vlado Slovenije in njen predsednik je postal glavniorganizator OF, Boris Kidrič. Kljub predaji zadnjih nemških enot, bojev na Slovenskem še nibilo konec. Z glavnino nemške vojske so se na Koroško umikali slovenski domobranci inštevilni civilisti, ki niso hoteli živeti pod vladavino komunistov. Zahodni zavezniki sojugoslovanskim oblastem predale slovenske domobrance in pripadnike vojske Neodvisnedržave Hrvaške. Večina ujetnikov so pobili brez sodnih procesov. V tem zločinskem dejanjukomunistične oblasti je bilo pobitih približno 12.000 slovenskih domobrancev.

DRUGA JUGOSLAVIJAOblast prevzame KPJ- Pred koncem vojne postane najmočnejša politična sila KPJ( Komunistična partijaJugoslavije)- Temeljila je na boljševiški ideologiji, iz SZ, kjer so del življenja prebili vodilnijugoslovanski komunisti, na čelu s Titom.Že med vojno so podpisali sporazum Tito-Šubašić,ki je določal, da morajo biti izvedene svobodne večstrankarske volitve, kar so podpirale tudizahodne velesile- 7. Marca 1945 je bila imenovana začasna vlada demokratične federativne Jugoslavije(DFJ)- Kmalu po vojni so komunisti pokazali, da ne nameravajo spoštovati določenihobveznosti, ampak predvsem krepiti zveze s SZ- Namesto deklarirane federativnosti se je krepil centralizem, kar se je kazalo vrazpustitvi nacionalnih partizanskih čet- Zagovornika centralizma sta bila tudi slovenska komunista Boris Kidrič in EdvardKardelj- AVNOJ postane začasna skupčina, KPJ nadzira časopise in ostale medije, tajnapolitična policija pa zapira nasprotnike- Ljudska fronta, stranka, ki je bila kritje za uresničevanje dejanskih ciljev KPJ, jevodilna stranka, zaradi neenakopravnih razmer pa se opozicija umakne- V Sloveniji edina politična sila Osvobodilna fronta, stranke prejšnjega režima se povojni umaknejoKomunistična partija uvaja sovjetski tip vladavine- Volitve 11. 11. 1945 so zapečatile politično usodo Jugoslavije, zmagovalec je bilaLjudska fronta, ki je bila edina kandidatna lista, z nosilcem Josipom Brozom – Titom- Prvič so v Jugoslaviji in tudi Sloveniji, na teh volitvah lahko volile ženske- Ljudje so Ljudsko fronto videli kot zmagovalko nad okupatorjem in prekiniteljicosrbskega centralizma, ki je vladal v prvi Jugoslaviji- 29. 11. 1945 je bila razglašena Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ)- 30. 1. 1946 je bila sprejeta ustava FLRJ, ki je bila več ali manj kopija sovjetske ustave- Država je bila v nasprotju z uradnim federalizmom, zelo centralizirana, oblast pa vrokah peščice vodilnih politikov- Kmalu zatem so začeli obračunavati z političnimi nasprotniki na sodiščih, najprej ztistimi, ki so sodelovali z okupatorjem, po letu 1947 pa tudi z nekdanjimi zavezniki, ki sonasprotovali političnemu monopolu partije- Sodni procesi so spominjali na stalinistične iz SZ- Ustanovili so tudi federalne enote oziroma republike, ki so imele svojo ustavo in drugedržavne atribute, razen vojske- Slovenija je dobila svojo ustavo 17. 1. 1947- Republike so ohranile večje pristojnosti v šolstvu, kulturi in zdravstvu, medtem ko jebila gospodarstvo povsem centralizirano

177

- Jugoslavija je postala del vzhodnega sveta, močno je bila povezana z SZ in ustanovilatudi močan cenzurni aparat, ter se vedno bolj oddaljevala od vzhodaObnova po vojnem opustošenju- Po vojni so se najprej posvetili zagotovitvi osnovnih življenjskih potrebščin- Uvedli so brezplačno prostovoljno delo in delo vojnih ujetnikov- Zaradi potrebe po popravilu zgradb, se je začela razvijati industrija gradbenegamateriala- Gradili so nove hidroelektrarne (verigo hidroelektrarn na Dravi)- Hitro je raslo gozdarstvo in rudarstvo, ter tekstilna in živilska industrija- Slovenija je pomagala obnavljati preostalo Jugoslavijo z materialom, kapitalom instrokovnjaki- Jugoslavija je med in po vojni dobila z nacionalizacijo v last veliko gospodarskihobratov, ki so bili prej v lasti NemcevKmetijska politika- Avgusta 1945 se je začela agrarna reforma, po načelu >>zemljo tistemu, ki joobdeluje<<.Razlastili so stare posestnike, tujce in cerkvene ustanove. Zemljo so razdelili medagrarne interesente. Agrarna reforma je povezana tudi s kolonizacijo, saj so naseljevali ljuditja, kjer so bili prej tujci večinoma Nemci. To je bila v glavnem Vojvodina, v Sloveniji paApaško polje in del Kočevskega. Agrarna reforma je začela urejati tudi kolonatske inviničarske odnose, ko so bili pridelovalci popolnoma podrejeni lastniku. Omejili so pravicelastniku in določili minimalno plačilo najemniku. Dokončno so te odnose odpravili leta 1953,pri nas pa so se najdlje obdržali v Slovenskih goricah ter Goriških brdih- Ustanavljali so kmetijske delovne zadruge (KDZ), saj so računali, da bi posodobitevmehanizacije, ob združevanju malih posesti lahko prinesla velik pridelek za trg. Veliki kmetjenad vstopom v zadruge niso bili navdušeni, saj so morali odstopiti del svoje zemlje. Konecštiridesetih let je Jugoslaviji grozila lakota, saj se je v zadruge vključilo komaj 5% kmečkegaprebivalstva v Sloveniji, kar je bilo pod pričakovanji oblasti- Jeseni 1951 so se začeli izstopi iz zadruge, do leta 1954 pa je kolektivizacija naslovenskem podeželju propadlaPodržavljenje gospodarstva in jugoslovanska petletka- Temeljni usmeritvi sta bili graditev bazičnega gospodarstva ter podržavljenjegospodarskih potencialov. Osnova za nadljni razvoj naj bi bila elektrifikacija- Takoj po vojni so začeli z prilaščanjem gospodarskih in drugih objektov, predvsem odNemcev, ki naj bi sodelovali z okupatorjem- Temelj so bile nacionalizacije, prvi zakon o nacionalizaciji je bil sprejet 1946, drugi pa1948,s čimer je država postala lastnica 90% celotnega premoženja, 1958 s tretjonacionalizacijo pa so podržavili še najemniška stanovanja in mestna zemljišča. Starimlastnikom so bile deloma izplačane že tako veliko prenizke odškodnine- Država je načrtovala celotno gospodarstvo in infrastrukturo, izkušene stare lastnike, sozamenjali upravitelji, ki so ustrezali vodilni politični sili, ter niso imeli gospodarskih invodstvenih sposobnosti, kar je pripeljalo do velikih gospodarskih napak- Aprila 1947 so uvedli zakon o petletnem gospodarskem načrtu, ki je posnemalsovjetskega. Največ sredstev so namenili gradnji elektrarn in težke industrije, zapostavili papredelovalno industrijo in blago za široko porabo. Krepitev bazične industrije naj bi pomnenju vodstva državo rešila ekonomske odvisnosti od bolj razvitih držav.S petletko so bilivnaprej določeni vsi deli proizvodnega procesa- Trgovina je nazadovala- Kmetje so morali presežek pridelkov prodati državi po določeni ceni, zato so jihskrivali in prodajali na črnem trgu, kar je še bolj vplivalo na slabo gospodarsko stanje

178

- Pomanjkanje se je še povečalo po sporu Jugoslavije s socialističnimi državami leta1948- informbirojevski spor.- Država je skušala izenačevati bolj in manj razvite predele, zato je veliko investirala vmanj razvite, vendar se zaradi slabe infrastrukture, neizučenih delavcev in slabih delovnihnavad, to ni obneslo in prineslo želenih rezultatovSpor med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo- Začel se je leta 1948- Sovjetska zveza je pomagala številnim komunstičnim partijam, da prevzamejo oblastv svoji državi, zato jih je imela za svoje satelite- KPJ si je oblast izborila sama in zato Tito in tovariši niso dovolili, da bi Stalinpoljubno menjal voditelje, če bi se mu zahotelo, imeli pa so se tudi za najtesnejšega partnerjaSZ- Do prvega navzkrižja interesov je prišlo, ko so se začeli jugoslovanski komunistisamostojno povezovati z Albanijo in Bolgarijo, kar ni bilo povšeči Stalinu- Stalin je Tita obtožil, da ne sledi ideologiji, ki so jo postavili Marx, Engels, Lenin inon sam, kar so jugoslovanski komunisti vztrajno zanikali- Kmalu se je začelo diplomatsko izoliranje Jugoslavije, s strani SZ in njenih satelitov- Jugoslavija in zahodne velesile so se že pripravljale na oborožen spopad med SZ inJugoslavijo, do katerega pa ni prišlo- Jugoslavija je bila na začetku spora sama, saj se je že prej odtujila od zahodnih držav,nekdanje zaveznice,pa je niso več priznavale za svojo prijateljico- KPJ se je bala tudi ljudi, ki so v Jugoslaviji podpirali resolucijo Informbiroja, in jihimenovala >>informbirojevci<<, ter jih zapirala v taborišča(Goli otok, Sv. Grgur)- Ravno obračun z informbirojevci, ki so večinoma umrli v taboriščih zaradi nemogočihrazmer, je poleg povojnih pobojev največja črna točka jugoslovanskega komunističnegarežimaIskanje drugačne oblike socializma- Po informbirojevskem sporu je bil prelom med Jugoslavijo in SZ dokončen- Jugoslavija je začela iskati pomoč pri zahodnih državah in jo tudi dobila, največ priZDA- Pomagale so ji ekonomsko in vojaško, saj so v njej videle zgled za vse državekomunističnega bloka, vendar so zahtevale od nje vrsto demokratičnih sprememb- V notranji politiki so začeli s sistemo socialističnega samoupravljanja- Državno lastnino je zamenjala družbena, ki so jo vodili voljeni delavski sveti, katerihvolitve so se začele leta 1950- Pravice odločanja so se prenesle na nižje upravne enote, zlasti na občine- Ločili sta se država in partija, kar je bilo še posebej poudarjeno s preimenovanje KPJ vZKJ(Zvezo komunistov Jugoslavije)- Ta ni bila več vodilna politična stranka ampak vodilna idejna sila- Pomembno vlogo ponovno dobi Ljudska fronta, preimenovana v Socialistično zvezodelovnega ljudstva Jugoslavije- Vedno manj je bilo sodnih preganjanj drugače mislečih, tudi zapori in taborišča so sepraznili- Leta 1951 so odpravili bone in živilske karte, sprostilo se je trgovanje in končalaprislina kolektivizacija kmetijstva- Ob koncu petdesetih let je popustila tudi moč cenzure, uveljavile so se nove revije- Velika sprememba se je zgodila tudi v zunanje politični usmeritvi, saj se Jugoslavijasodelovala tako z Vzhodom, kot z Zahodom, bila pa je celo pobudnik gibanja neuvrščenih- Ko so prebivalci dobili potne liste, soimeli veliko lažji prehod v druge države, kotostale komunistične države

179

- Kljub temu je ostalo nekaj tipičnih značilnosti, ki so jih imele tudi druge komunističnedržave, vladavina ene stranke, veliko zaposlenost in socialna varnost, tudi na škodoekonomskega razvoja- Kljub temu, da je ZKJ dopuščala reforme le do meje, da ni bila ogrožena njenavladavina, se je gospodarstvo prilagajalo tržnim zakonitostim, usmerjeno je bilo vpotrošništvo, tudi življenjski standard ljudi je bil višji- Informacije so bile širške dostopne in država bolj odprta ostalemu svetu, kot ostaledržave vzhodnega blokaOblastne politične organizacije- Monopol komunistične partije, oziroma zveze komunstov, je kljub sporu s SZ ostal- Nadzirali so kadrovanje na vseh področjih, politični boj pa je bil omejen znotrajpartije, glede na razhajanje med zagovorniki različnih pogledov v ZKJ- Čeprav se je predstavljala kot predstavnica delavskega razreda, so bili v njej več alimanj vodilni ljudje, ne pa kmetje in delavci- Pomembna je bila tudi SZDL, vendar velika vpliva ni imela- Združevala je praktično celotno ljudstvo Jugoslavije, mladinske organizacije, športnadruštva, upokojenske organizacije- Otroci so bili v prvem razredu sprejeti v Zvezo pionirjev, ob koncu osnovne šole pa vmladinsko organizacijo in jih ni glede tega nihče nič vprašak- Ko je prišlo do reforme in povečanja vplivnosti SZDLJ je njen predsednik postal JosipBroz – Tito, ki je bil hkrati generalni sekretar ZKJ, predsednik države in predsednik vlade- Krog tistih ki so odločali je bil zelo ozek, tudi ko so pozneje funkcije ločili- Glavna razhajanja so nastala ob vprašanju, do kam pustiti liberalizacijo države- Liberalci so v svetu videli demokratične vrednote, razvoj trgovine in potrošništva inmlada generacija politikov je zagovarjala reforme v tej smeri- Starejša generacija pa je vztrajala pri že preživetih idejah- V Sloveniji se je začelo približevanje zahodu že koncem petdesetih let, ko je bilpredsednik vlade Boris Kraigher, vrhunec pa za časa vodenja vlade Staneta Kavčiča- Nasprotniki so se bali predvsem restavracije večstrankarskega sistema- Glavna nasprotnika liberalizacije sta bila Tito in Edvard Kardelj, ki je znal hitropočistiti s svojimi političnimi nasprotnikov, ki so se jih rešili konec sedemdesetih let- Hude posledice so pustile čistke med gospodarstveniki , sledila je gospodarskastagnacija- To je bil zadnji poskus reformiranja v okviru enostrankarskega sistema, naslednjiposkus so vodili ljudje, ki so rešitve iskali zunaj okvirov komunistične vladavinePOLOŽAJ SLOVENIJE V DRUGI JUGOSLAVIJIFederativna država in nacionalna enakopravnost- Kljub v ustavi zapisani federativnosti, je bila Jugoslavija prva povojna leta zelocentralizirana- Potrebo po močni centralni oblasti sta zagovarjala tudi Boris Kidrič in Edvard Kardelj- Jugoslovanski vodilni politiki se za vprašanje nacionalne enakopravnosti niso prevečmenili, saj so menili, da je to vprašanje z federativno ureditvijo rešeno - Slovenijo je najbolj motila centralizirana gospodarska politika, saj je kot najboljrazvita v zvezni proračun vlagala relativno največji delež, iz njega pa dobila najmanj- Slovenske politike pa je motila tudi jezikovna neenakopravnost, saj je bila slovenščinapopolnoma izrinjena s strani srbohrvaščine, v javnem življenju(televizija, plakati,kinematografi, ..)- Konec petdesetih let so zvezni organi predlagali poenotenje številnih predpisov, npr.:ena kultura, en jezik, en narod

180

- Najbolj se upreta Slovenija in Hrvaška, slednja predvsem zaradi velikega vlaganja vzvezni proračun, Slovenija pa zaradi kulturnega področja- Tudi hrvaški intelektualci so poudarili, da srbohrvaškega jezika ni in da gre za kratenjepravice do maternega jezika- Najprej so se Srbom uprli slovenski pisatelji,konec petdesetih let pa še politiki- Največjo podporo so imeli pri Hrvatih in Makedoncih- V začetku šestedesetih let je upor proti centralizmu začel roditi sadove, leta 1968 je bilpredvajan prvi dnevnik v slovenščini, kulturna vprašanja in jezik so spet dobila simbolenpomen- Slovenski politiki so imeli v Jugoslaviji pomembno vlogo in so bili odgovorni zaštevilne gospodarske reforme, zato so tudi poslušali očitke, da gredo reforme v smerpreferiranja bolj razvitih republik in izkoriščanja manj razvitih- Od začetka šestdesetih let so bile razprave o nacionalnih vprašanjih vse bolj burne inso vplivale na številne odločitve jugoslovanskega vodstvaKrepitev državnosti Slovenije- Zaradi iskanja višje stopnje demokracije, vendar ohranjanja monopola Zvezekomunistov, se je ustava velikokrat spreminjala- Prva sprememba je bila 1953, ko so spremenili temelje prve povojne ustave- Leta 1963 je bila sprejeta nova ustava, in država je bila preimenovana vSFRJ(Socialistično federativno republiko Jugoslavijo)- Še ena sprememba ustave je nastopila leta 1974, z novo ustavo in novimi načeli- Edvard Kardelj, Milovan Djilas in Aleksander Ranković so bili po pomembnosti takojza Titom- Kardelj in Djilas sta pripravljala reforme skupaj, vse dokler ni Djilas začel zagovarjatizmanjševanje monopola ZKJ in bil odslovljen iz političnega življenja- Ranković in Kardelj sta imela povsem različne poglede na Jugoslavijo, Kardelj jezagovarjal federativnost in večjo samostojnost republik, ter zmerno gospodarstvo, zato so gajužne republike videle kot zagovornika severnih razvitih republik- Leta 1966 je bil tudi Ranković odstranjen iz političnega življenja, kar so v Srbijirazumeli kot zmagoslavje severnih republik in začetek krhanja zvezne oblasti- Ob koncu šestdesetih let je začel naraščati pomen republik, saj so dobile polegJugoslovanske armade, še svoje Teritorialne obrambe in to je najbolj izrabila Slovenija, zatoso vsi menili, da ima prevelike pristojnosti proti JLA- Najbolj se je državnost republik okrepila z ustavo leta 1974, ko so dobile pravico veta,različne spremembe so bile izglasovane lahko samo s strinjanjem vseh republik, nasprotnikiustave so bili srbski politiki, zagovorniki pa slovenski- Spor med njimi je nastopil po Titovi smrti leta 1980Ustava SFRJ iz leta 1974 – pisni virSocialistična federativna republika Jugoslavija je zvezna država kot državna skupnostprostovoljno združenih narodov in njihovih socialističnih republik ter socialističnihavtonomnih pokrajin Kosova in Vojvodine v sestavi Socialistične republike Srbije, ki temeljina oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, ter socialističnasamoupravna demokratična skupnost delovnih ljudi in občanov ter enakopravnih narodov innarodnosti. /.../ Socialistična republika je država, ki temelji na suverenosti naroda ter naoblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, in socialističnasamoupravna demokratična skupnost delovnih ljudi in občanov ter enakopravnih narodov innarodnosti.1. Kakšen status sta imeli pokrajini Kosovo in Vojvodina in kaj je za njiju pomenil tapoložaj?2. Kaj je temelj socialistične republike?

181

3. Ali so se vsi politiki strinjali z novo ustavo leta 1974? Zakaj (ne)? Gospodarski razvoj- Jugoslavija je v začetku petdesetih let uvedla delno tržno ekonomijo leta 1952 se jezačelo obdobje gospodarskega poleta- Slovenija se je za razliko od drugih republik obračala bolj gospodarstvu zahodnih inskandinavskih držav, usmerjali so se predvsem na zahodne trge- Slovenija je imela tam težave predvsem zaradi nestabilnega dinarja v primerjavi zostalimi konvertibilnimi valutami, pa tudi zastarelo tehnologijo in nekokurenčnimi proizvodi- Od druge polovice petdesetih let je industrijska rast večkrat presegla deset odstotkov,kar je jugoslovansko vodstvo ustavilo, da dokonča začete reforme- V začetku šestdesetih let se je gospodarski razvoj ustavil, večalo se je število stavk inbil je skrajni čas za gospodarsko reformo- Reformo je vodil slovenski politiki Boris Kraigher in je bila napisana bolj po okusurazvitih delov države, nujna pa je bila tudi zaradi opozorila zahodnih držav, da brez njeJugoslavija ne bo mogla več do ugodnih posojil mednarodnih bank- Z reformo so se ustalili življenjski stroški, cene in inflacija, saj je rasla delovnastorilnost in z njo plače- V trgovanju s tujino se je bolj povečal uvoz kot izvoz in naraščati je začel trgovinskiprimankljaj- Podrejanje tržnim zakonitostim je z racionalizacijo dela in sodobnimi tehnologijamizmanjšalo število zaposlenih- Prišlo je do številnih razlik, ki so državo ločevale od prave tržne ekonomije, kar jeJugoslavijo ustavilo, da bi nadaljevala z reformami - Slovenija je reformo izkoristila najbolje od vseh republik, za časa predsedovanjaStaneta Kavčiča so podjetja dobila bolj proste roke, usmerili so se na izdelke za širokoporabo, storitveno dejavnost, trgovino, promet in turizem.Spodbujali so tudi uporabo novihvirov energije, ter si veliko obetali od sodobne štiripasovne avtoceste Šentilj-Nova Gorica. Poobračunu s Stanetom Kavčičem so tudi v Sloveniji stvari ostale napol poti- Socialistična ureditev ni omogočila popolne gospodarske reforme- Poraz partijskega liberalizma je sovpadal z začetkom naftne krize- Jugoslavija se je v letih 1977-1980 zadolžila za toliko kot prej v treh desetletjih- Največji del posojil je bil najet za nerazvite dele države, ki pa dolga niso bile sposobnevračati- Medtem ko je razviti svet iskal izhod iz dolžniške in naftne krize, se je Jugoslavijavanjo le poglabljala, rasli sta inflacija in brezposelnost, padal pa življenjski standardKulturni razvoj- Slovenska kutura seje po vojni znašla v novih razmerah, saj so republike največjepristojnosti dobile ravno v šolstvu in kulturi- Slovenija je imela mrežo kulturnih ustanovi, ki jih je nekoliko preoblikovala, nekaterepa postavila na mesto osrednjih državnih ustanov(NUK, osrednji državni arhiv, državniradio,...), deležne pa so bile tudi sredstev iz državnega proračuna- V prvi petletki, so bile zelo pomembne nove visoke in srednje šole, ki so izobraževalekadre za potrebe industrializacije države- Enopartijska politka države je bila ovira za živahnejše kulturno ustvarjanje, zaradiostre cenzure, izrazite idejne enostranskosti- KPJ/ZKJ je nadzirala kulturne ustanove in umetnike, da so hvalili delo partije in biliuokvirjeni v ideologijo marksiszma/leninizma- Slovenci smo leta 1948 dobili prvi igrani celovečerni film Na svoji zemlji- Nekdanjo živahnost, ko so o različnih zadevah polemizirali ljudje katoliškega,liberalnega in marksističnega svetovnega nazora je zamenjala siva enoličnost

182

- Železna zavesa je povsem zaprla kulturno povezovanje z zahodom, vse večji je bilvpliv SZ, npr.: učenje ruskega jezika, prevajanje ruskih učbenikov za predmete, ki še niso bilinapisani v tukajšnjem jeziku- Po informbirojevskem sporu se je začelo postopno povezovanje z zahodom- Tudi uveljavljanje volje partije ni bilo vče grobo ampak bolj prefinjeno, saj so kulturneustanove dobile upravne odbore, kamor so bili imenovani ljudje povšeči partijskemu vodstvu,zato, da je imela partija še vseeno glavno besedo- Kulturno so se začela razvijati manjša mesta, dobila so gimnazije in številčnestrokovne srednje šole, povečalo se je število kulturnih ustanov, vedno več je bil knjižnic intudi poklicnih gledališč- Prosti dnevi so bile poleg nedelj tudi sobote, vedno več družin je kupilo avtomobile inse odpravljalo na izlete ob vikendih- Manjši obisk so imeli kinematografi, zaradi večanja vloge televizije- Slovenija je bila policentrična tudi na kulturnem področju, saj so se poleg Maribora inLjubljane uveljavila tudi druga kultruna središčaOsamosvojitev SlovenijeKriza v Jugoslaviji v osemdesetih letih- Po smrti Tita leta 1980 so se začele kazati posledice nerešenih težav in ni bilo večprave karizmatične osebe, ki bi prikrivala razlike v državi- Kriz je bilo vedno več, ena večjih je bila na Kosovu, ko so tamkajšnji Albancizahtevali avtonomijo in enako obravnavanje kot druge republike, vodstvo pa je v odgovor nameje poslalo vojsko- Jugoslavija ni bila več sposobna odplačevati tujih dolgov in zahajala je v vedno večjokrizo- V letu Titove smrti je bila inflacija 30% v naslednjih letih je rasla in leta 1986 presegla100%- Slovenija se je prva leta izogibala hujšim posledicam krize, čeprav je bila v boljšemstanju kot druge republike, so zvezni ukrepi prizadeli tudi njo- Hude težave je povzročala kriza z naftnimi derivati, zakon je določal da morajo ljudjenekatere dni v tednu avtomobile puščati doma, uvedli so tudi bone za gorivo- To je po treh desetletjih, ko so se ljudje navadili na potrošniško družbo, omejilomobilnost ljudi in prizadelo terciarni sektor- Jugoslovansko vodstvo je ustanovilo komisiji za gospodarstvo in politični sistem, dabi našli problem krize in izhod iz nje- Vendar je nesposobnost političnega vrha puščala prostor za kulturne ustvarjalce, ki soopozarjali na probleme v državi- Izhajati so začela dela o različnih tabujih, npr.: stalinističnih sodnih procesih, Golemotoku, politikih, ki so bili zaradi nasprotovanja izbrisani iz javnega življenja- V Sloveniji so se s temi temami ukvarjali predvsem v mesečniku Nova revija, ki jezačel izhajati leta 1982 in različnih študentskih revijah ( Mladina, Tribuna)- V Sloveniji so se sredi osemdesetih let okrepila različna civilna gibanja: ekološko-vprašanja o jedrski varnosti in onesnaževanju okolja; študentsko-vprašanja o velikem vplivuvojske v družbi in slabi perspektivi mlade generacije; mirovniško-demonstracije za mir, JLAkljub krizi ima čedalje večje načrte- Slovenska oblast je bila velik bolj prizanesljiva do kritik, tudi kritikov niso večobsojali na sodiščihPogled iz Srbije na krizo v Jugoslaviji- Pri iskanju poti iz krize sta se oblikovala dva koncepta: srbski in slovenski- Leta 1986 je vodja srbskih komunistov postal Slobodan Milošević

183

- Novo srbsko vodstvo si je prizadevalo za združitev Srbov v eno državo, zato so začelitežnje po ukinitvi avtonomnosti Vojvodine in Kosova, ter močni centralizaciji v Beogradu- Temu se je najbolj odločno uprla Slovenija- Srbske težnje je podprla tudi JLA, ki se je postavila v vlogo branilca socialističneJugoslavije in njenega političnega sistema- Srbi so svoje ideje uveljavljali z organiziranjem množičnih shodov imenovanih>>mitingi resnice<<, kjer so predstavljali zatiranje srbskega naroda zunaj srbskih meja- Izsilili so tudi zamenjavo vodstva v Vojvodini in Kosovem, ter medtem ko sokomunistični režimi drugje po vzhodni evropi začeli padati, so ga Srbi branili in izkoriščali zadoseganje svojih cilje- Miting so hoteli organizirati tudi v Ljubljani, vendar so ga slovenske oblastiprepovedaleSlovenski pogled na krizo v Jugoslaviji- V Sloveniji je šel politični proces v drugo smer, saj so zahtevali spoštovanje ustave izleta 1974- Slovenija je prednjačila tudi v dopuščanju javnega dialoga in demokratizacijipolitičnega sistema- Intelektualci so ZKS očitali predvsem medlost pri opredelitvi o vprašanjih gledeposkusov centralizacije- Zveza socialistične mladine Slovenije je podprla številna nova alternativna gibanja(ekološko, mirovniško, za pravice istosplono usmerjenih)- Do spremembe politike je prišlo leta 1986, ko je prišlo do zamenjave na vrhu ZKS,prišel je Milan Kučan in v stranki so prevladale reformistične sile- Marca leta 1987 so intelektualci v 57. Številki Nove revije objavili Prispevke zaslovenski nacionalni program, kjer so zapisali, da mora Slovenija postati demokratičnavečstrankarska država suverenega slovenskega naroda, Jugoslavija pa ni bila omenjena kotnujen okvir bodočega državnega ustroja- Ta stališča so v Jugoslaviji ocenejevali kot nesprejemljiva, vendar se slovenske sodneoblasti niso zmenile za pritiske in niso hotele obračunati z avtorji članka- Zapleti so pritegnili pozornost tujih diplomatov, saj so napovedovali spremembepolitične podobe tega sveta- Reformni politiki iz ZKS niso zatirali polemik, ampak so v njih pogosto sodelovali, dozbližanja z opozicijo pa je prišlo tudi zaradi pritiskov iz Beograda, da naj zaustavijo reformneprocese v SlovenijiDemokratizacija Slovenije- V začetku leta 1987 so bili poslani predlogi za spremembo Jugoslovanske ustave,vendar so slovenski intelektualci menili da gredo ideje v smeri unitarne države in, da je trebato preprečiti- Zato so javno opozorili na problematičnost predlogov in aprila 1988 predstavilipredlog nove slovenske ustave- Iz državnega imena so izpustili socialistična in pisali samo o Republiki Sloveniji,Jugoslavijo pa omenili le glede meja Republike Slovenije- Spomladi 1988 je jugoslovanski vojaški vrh, da bi ustavil kritike na svoj račun začelproces proti sodelavcem Mladine JBTZ, Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiču inFranciju Zavrlu, tako imenovan >>proce proti četverici<<- V znamenje protesta je Igor Bavčar organiziral Odbor za varstvo človekovih pravic,kjer je sodeloval širok krog slovenskih javnih delavcev, Slovenci pa so sodni proces razumelikot nasprotovanje demokratičnim procesom v Sloveniji- V letih 88-89 so bile ustanovljene nove stranke, prve po letu 1945, npr: krščanskodemokratska, zeleni, kmečka, socialno demokratska

184

- Kljub vsemu pa so bila tudi v Sloveniji prisotna politična nasprotja, saj so tedanjeoblasti zagovarjale ohlapno konfederacijo s široko samostojnostjo republik - Ko so po Evropi padali komunistični sistemi so v Sloveniji potekali dogovori medkomunisti in opozicijo, rezultat dogovorov je bila slovenska ustava izglasovana leta 1989, kije omogočila izvedbo prvih svobodnih večstrankarskih volitev- Slovenija je globoko zarezala v jugoslovanski politični sistem, ker pa se ostalaJugoslavija ni hotela začeti reformirati v isti smeri, je ZKS izstopila iz ZKJ- Aprila 1990 so bile v Sloveniji demokratične strankarske volitve- Nove stranke so se združile v koalicijo Demos (Demokratična opozicija Slovenije), kijo je vodil Jože Pučnik, ter je dobila večino v parlamentu in mandat za sestavo vlade,predsednik vlade pa je postal Lojze Peterle- ZKS je odstopila od komunističnega imena in ideologije, ter šla v opozicijo, pravtakopa tudi Zveza socialistične mladine Slovenije, ki se je kasneje združila s še nekaterimistrankami v Liberalno demokracijo, ki je v devetdesetih letih postala najmočnejša slovenskastrankaOsamosvajanje Slovenije- Ker je bila v Jugoslaviji kaj se dogovoriti možnost čedalje manjša, si je Demos kot ciljzastavil osamosvojitev Slovenije, pri čemer ga je podprla celo opozicija- Najprej so zvezni vladi ponudili koncept ohlapne federacije in možnost sporazumnerazdružitve- Srbsko vodstvo in ostali podporniki politike Slobodana Miloševića, sta nasprotovalareformiranju Jugoslavije zato je med njimi in slovenskimi politiki prihajalo do čedalje večjihsporov- Zato se je slovenska skupščina na podlagi pravice naroda do samoodločbe odločila, dase ljudje izrečejo glede samostojnosti Slovenije na plebiscitu- 23. Decembra 1990 je bil plebiscit kjer se je 88% ljudi odločilo za samostojnost innaložilo vladi Lojzeta Peterleta, da v pol leta pripravi osamosvojitveno zakonodajo- Jugoslovanska vlada je skušala premagati krizo, vendar ji to ni najbolj uspevalo- Slovenska vlada je pripravila načrt finančne osamosvojitve z uvedbo lastne valute- Do prvih zapletov je prišlo pri privatizaciji gospodarstva, saj je ob prehitriprivatizacija obstajala možnost socialne krize in brezposelnosti, kljub okrepitvi položajadržave- Jugoslovanski trg je razpadel še pred propadom države, zato je začela upadati tudiindustrijska proizvodnja v Sloveniji, zaradi pomanjkanja trga na jugu- Slovenija je zaradi lastne varnosti začela pospešeno pripravljati tudivojaškoosamosvojitev- Generalštab JLA je ukazal razorožiti Teritorialno obrambo in v večini republik je touspelo,v Sloveniji pa niso oddali vsega orožja- Odpor proti izročanju orožja je spodbudil nastanek Manevrske strukture narodnezaščite, idejo za to skrivno organizacijo sta podprla tudi ministra Janša in Bavčar- Jeseni 1990 je slovenska oblast prevzela popoln nadzor nad Teritorialno obrambo, tertako začela samostojen razvoj Slovenske vojske, ki je prisegla 17. Decembra 1990- Slovenska politika se je pri osamosvajanju srečala z vprašanjem priznanja Slovenije- Ni imela podpore pri nobeni pomembni svetovni sili, niti pri kakšni od stalnih članicvarnostnega sveta OZN- Slovenija je začela graditi svojo diplomatsko mrežo pod vodstvom zunanjega ministraDimitrja Rupla- ZDA in Evropska skupnost so bolj podpirale združeno in demokratično Jugoslavijo,medtem ko so slovenske težnje podpirale republike, ki so si želele podobno znotrajJugoslavije ali pa SZ

185

- Več naklonjenosti je pokazala Nemčija, po incidentu v Beogradu, ko srbske oblastipregnale protestnike, pa so bili osmaosvojitvi bolj naklonjeni tudi drugi narodi- Najpomembnejša je bila beseda ZDA, ki pa še vedno niso bile naklonjene slovenskiosamosvojitvi, čeprav je ameriški veleposlanik v Beogradu dejal, daje državo nemogočeobdržati skupaj, predstavnik CIE pa, da bo država gotovo razpadla- Še nekaj dni pred razglasitvijo neodvisnosti je prišel v Beograd še ameriški zunanjiminister, ki je poskušal slovenske predstavnike prepričati, da nadaljujejo pogovore zaohranitev skupne države- Slovenske oblasti pa so mu jasno in glasno povedale, da so se za osamosvojitev vveliki večini odločili ljudje in da volji ljudi ne bodo nasprotovali

Vojna za Slovenijo- Slovenska skupščina je 25. Junija 1991 razglasila samostojnost, naslednji dan pa jebila na trgu republike velik slovesnost- 27. Junija 1991 se se začeli premiki JLA, s ciljem zavzeti mejne prehode in ponovnevzpostavitve suverenosti SFRJ- Začela se je desetdnevna vojna za Slovenijo, po dogovoru bi morala Slovenija inHrvaška nastopiti skupaj, vendar se vodstvo slednje, ni odzvalo na slovenske pozive- Po prvih spopadih so se slovenski politiki poskušali dogovoriti z jugoslovanskimvodstvom, ker pa jim to ni uspelu, so se boji nadaljevali- JLA na upor ni bila pripravljena,saj ni priačkovala resnejšega odpora slovenskihobrambnih sil- Slovenske enote so bile zaradi vpoklica čedalje močnejše, jugoslovanske pa zaradidezerterstva čedalje šibkejše in kljub mnenju nekaterih generalov po povečanju vojske se to nizgodilo- Takrat so se že začeli pogovori o ustavitvi spopadov, posredovala je Evropskaskupnost in 7. Julija je bila na Brionih sklicana Brionska konferenca- Predstavniki vseh strani, so podpisali Brionsko deklaracijo, Slovenija je bila z delom,ki je določal umik vojske v vojašnice zelo zadovoljna, s trimesečno prekinitvijoosamosvojitvenih ukrepov pa veliko manj- Brionska deklaracija je bil prvi mednarodni dokument, ki je upošteval RepublikoSlovenijo, kot enakopravno partnerico- Za Slovenijo Jugoslavija ni prišla v poštev, v nobenem primeru več, v času trimesečneprekinitve osmaosvojitvenih ukrepov, pa je začela zasedati haaška konferenca o Jugoslaviji- Slovenija je zagovarjala pravico vsake republike do odločitve na kakšen način bosodelovala z drugimi republikami, konferenca pa se je končala s sklepom, da naj državeEvropske skupnosti priznajo medanrodno suverenost nekdanjih jugoslovanskih republik, kizanjo zaprosijo in zagotavljajo demokratične standarde razvoVir : Brionska deklaracija – dokument/.../Vzpostaviti je treba stanje, ki je veljalo pred 25. junijem 1991. V času suspenza (trimesece) opraviti pogajanja, da bi omogočili regularen prenos vseh pristojnosti JLA na tempodročju. Na mejah bo ostal režim, ki je utemeljen na evropskih merilih. /.../ ;deblokada vsehenot in objektov JLA; brezpogojen umik enot JLA v vojašnice; odstranitev vseh barikad nacestah; vrnitev vseh sredstev in opreme JLA; deaktiviranje enot TO in njihova vrnitev naizhodiščne točke. Vsi ti ukrepi bodo začeli veljati takoj, ko bo mogoče, najkasneje do 8. julijado 24. ure.1. Kaj je Brionska deklaracija pomenila za osamosvajanje Slovenije2. Kdo so bili slovenski predstavniki na brionski konferenci3. Ali se je Slovenija držala čisto vseh točk Brionske deklaracije? Če ne, katerih?

186

Prva leta Republike SlovenijeRepublika Slovenija- Temeljni politični odnosi so bili urejeni z ustavo Republike Slovenije 23. Decembra1991- Zakonodajno oblast ima 90-članski parlament, ki ga na volitvah volijo vsi polnopravnivolivci- Volitve so izvedene po proporcionalnem sistemu, prve volitve v skladu z novimiustavnimi načeli so bile leta 1992, od takrat naprej pa vsaka štiri leta- Državni zbor voli vlado Republike Slovenije, tapa odgovarja državnemu zboru- V vsem tem času so se zgodile številne strankarske spremembe, ustanavljanje novih inrazpadanje starih strank, ter oblikovanje različnih koalicij- Najmočnejša stranka prvega desetletja je bila Liberalna demokracija Slovenije, njenpredsednik Janez Drnovšek pa večkratni predsednik vlade- V Sloveniji se je zamenjalo več predsednikov vlad in tako je država zaživela kotvečstrankarska demokratična država z vsemi značilnostmi tega sistema- V mednarodni javnosti državo predstavlja predsednik republike, ki je voljen naneposrednih volitvah, njegov mandat traja pet let, do zdaj smo imeli tri predsednike: dvamandata Milan Kučan, po enega pa Janez Drnovšek in Danilo Türk- Vzpostavljanje gospodarske usmeritve Slovenije se je začelo z zakonodajo o novihlastninskih odnosih, predvsem z lastninjenjem družbenega premoženja in z denacionalizacijo- Pri prvem so vsem državljanom podelili delnice, vendar so kmalu nekateriposamezniki obogateli, ostali pa poceni prodali svoje delnice- Zelo so se zavlekli procei pri denacionalizaciji, Slovenija je po pol stoletja zopetstopila v kapitalizem, kar se je kmalu pokazalo v bogatenju majhnega dela prebivalstva inpogrezanju številnih v revščino- Ko je bilo konec moratorija podpisanega na Brionih je vlada naredila še zadnjo potezopri finančnem osamosvajanju, saj je uvedla samostojno denarno valuto tolar, ki je kmalupostal konvertibilen- Do leta 1994 so se uporabljali boni, nato pa so bili nadomeščeni s pravim denarjem, kije imel vso potrebno zaščito- Gospodarska kriza in izguba trgov nekdanje Jugoslavije, je v Sloveniji dno doseglaleta 1993, nato pa po vzpostavitvi odnosov z zahodom, statistične kazalce obrnila navzgorMednarodno priznanje in povezovanje Slovenije- Po trimesečnemu roku je Slovenija ponovno uveljavila osamosvojitvene ukrepe- Najprej so jo priznale baltske države in Hrvaška 15.1. 1992 pa tudi države Evropskeskupnosti- V naslednjih mesecih so jo priznale še ZDA, Rusija in Kitajska, kar je bil pogoj zasprejem v polnopravno članstvo OZN- Cilj Slovenije je bil čim hitrejša vključitev v Evropsko unijo in NATO- Že leta 1993 je sklenila sporazum z Evropsko unijo in postala članica Natovegaprograma- Slovenija je za ta proces morala prilagoditi nekatere predpise in tudi nekaterepristojnosti na organe Evropske unije- Čeprav Slovenija še ni bila članice je sodelovalapri podpisu pogodb in deklaracij, s1.5.2004 pa je postala polnopravna članica Evropske unije in NATA s čimer je uvedlapoklicno vojsko in sprejela načrte o posodobitvi oborožitve- Slovenija je tudi kot prva med nekdanjimi komunističnimi državami sprejela evro kotsvojo denarno valutoSlovenske meje in Slovenci zunaj Slovenije

187

Določitev zahodne meje po prvi svetovni vojni- Po prvi svetovni vojni je Italija začela zasedati ozemlja, ki so ji bila obljubljena vLondonskem paktu- Ker sta bili Jugoslavija in Italija obe na strani zmagovalk v vojni, sta se morali medseboj dogovoriti glede meje- Dogovorili sta se novembra 1920 z Rapallskim sporazumom- Po dogovoru bi morala biti vmes še mala državica Reka, vendar je leta 1924 tudi tapripadla Italiji- Sporazum je bil za Slovenijo porazen, saj je izven njenih meja ostalo okoli 340.000Slovencev in gospodarski ter kulturni središči Trst in Gorica- Manjšine so bile po prvi svetovni vojni močno zatirane in italijanski fašisti so še predprevzemom oblati napadali Slovence in slovenske ustanove- Po prevzemu oblasti pa se je temu pridružilo še rasisitično obravnavanje Slovanov- Država je spodkopavala slovensko gospodarstvo, kar je številne ljudi sililo kizseljevanju- Izobraženci so šli večinoma v Jugoslavijo, revnejši sloji pa v Argentino, po nekaterihpodatkih naj bi se v tistem času izselilo iz Primorske med 50 in 60 tisoč Slovencev- Po šolski reformi iz dvajsetih let so biel odpravljene vse slovenske šole in kmaluzatem tudi zadnje slovenske organizacije- Slovenci so se začeli ogranizirati ilegalno, za izobraževanje so skrbeli izobraženciinduhovniki, vendar so po sporazumu med Vatikanom in Italijo nanje začeli pritiskati nadrejeniitalijanski škofje- Mlada generacija Slovencev je ustanovila organizacijo TIGR(Trst, Istra, Gorica,Reka), ki pa jo je italijanska oblast preganjala in pozorno iskala njene sodelavce- Naprvem tržaškem procesu so bili štirje obsojeni na smrt in ustreljeni, vendar gibanjeni odnehalo- Niso jih uničili niti policijski pregoni in do prvega spopada po kapitulaciji Jugoslavijeje prišlo med člani Tigra in italijansko enoto, saj so se Primorci na splošno, zaradi preživetegafašističnega nasilja množično vključevali v partizanske čete

Določitev severne meje po prvi svetovni vojni- Po razglasitvi države SHS so se v severnem delu etničnega slovenskega ozemlja začeliboji med Nemci in Slovenci- Slovenci so se sklicevali na pravico naroda do samoodločbe, Nemci pa so hoteliohraniti celotno Koroško in del Štajerske- Pri slednji je Rudolf Maister hitro organiziral prostovoljce zavzel Maribor invzpostavil mejo, ki je večinoma postala državna- Na Koroškem so slovenske enote dosegale uspehe, vendar so se morale zaradipomanjkanja orožja in večjega števila avstrijskih enot umakniti- Za najspornejši del Koroške so velesile na pariški mirovni konferenci določile, da seizvede plebiscit- Najprej v južni coni A, če pa se ljudje odločijo za SHS pa še v coni B- 10. 10. 1920 je izveden plebiscit v coni A -približno 59% ljudi glasovalo zaAvstrijo,čeprav so bili na območju večinoma Slovenci, so bili zelo povezani s Celovcem,patudi ni jim bila povšeči velika moč Srbije v Kraljevini SHS- Tudi Koroški Slovenci so bili izpostavljeni asimilacijski politiki, vendar ne takonasilni kot v Italiji, saj so uporabo slovenščine omejili ne pa povsem prepovedali- Še vedno je bilo bogoslužje v slovenskem jeziku, ohranili so se nekateri slovenskičasopisi in društva

188

- S prihodom Hitlerja je bilo vse to prepovedano, saj nacisti niso priznavala Slovencevza narod- Med drugo svetovno vojno se je v Avstriji le na Koroškem razvilo odporniško gibanje,v partizanih pa si bili praktično samo SlovenciDoločitev meje z Madžarsko po prvi svetovni vojni- Jugoslovanska vojska je leta 1919 zasedla naseljeno ozemlje Prekmurja in Međimurja- Slovensko krajino je v upravo dobil slovenski del Kraljevine SHS in ga začel prilagajtisvojemu upravnemu sistemu- Novo mejo je potrdila trianonska mirovna pogodba z Madžarsko in taka meja je ostalaše danes- Na obeh straneh meje sta ostali ne preveč številčni manjšini, Slovenci so se naselilivečinoma ob reki Rabi, madžarske oblasti jih niso priznavale kot manjšino in so jih skušalepomadžariti, slovenskih šol pa med obema vojnama ni biloDoločitev zahodne meje po drugi svetovni vojni- Eden od poglavitnih ciljev narodno osvobodilnega gibanja je bil program ZedinjenaSlovenija- Želeli so vse Slovence združiti pod eno državo, vendar so bili za to potrebni premikimeje- Julijsko krajino so razdelili na cono A in cono B, prvo je upravljala anglo-ameriškavojska, drugo pa jugoslovanska armada- Na spornem ozemlju v coni A sta se oblikovala projugoslovanski blok, ki je videl kotprihodnost Jugoslavijo in proitalijanski blok, ki je zagovarjal italijanske tradicionalne stranke- Po vojni in podpisanem sporazumu z Italijo je Jugoslavija dobila večino Primorske,Istre in Kvarnerskih otokov, na narodnostno najbolj mešanem območju pa so ustanoviliSvobodno tržaško ozemlje(STO), tudi to pa se je delilo na cono A pod anglo-ameriško upravoin cono B pod jugoslovansko upravo- Leta 1954 je bil podpisan londonski memorandum, po katerem je Jugoslavija dobilacelotno območje cone A in manjši del cone B- Ko je Slovenija dokončno izgubila Trst je začela graditi pristanišče v Kopru, ki jekmalu postalo zelo pomembno za srednjeevropske države, ki niso imele izhoda na morje- 10. Novembra 1975 je bil podpisan Osimski sporazum, ki je dokončno uredil mejomed Italijo in Jugoslavijo, to je pa ostala tudi meja med Slovenijo in Italijo po osamosvojitvi- Po odpravi faišistične zakonodaje se je začelo življenje Slovencev v Italiji izboljševati,ponovno so oživela kulturna društva, v Trstu se je spet razvilo pomembno kulturno središče- Z londosnkim memorandumom se je Italija zavezala da bo izpolnjevala pravicemanjšine, vendar se to ni zgodilo v celoti, prevdsem glede uporabe slovenščine v javnihustanovih in na sodiščihSlovenci v Avstriji po drugi svetovni vojni- Severna slovenska meja se po drugi svetovni vojni ni spremenila, zato so bile težnjeoblasti po pridobitvi koroških ozemelj obsojene na propad- Z državno pogodbo je bil urejen tudi status koroških Slovencev, vendar so ravnonasprotno njihove pravice kratile avstrijske oblasti- Slovenske pridobitve, npr.: gimnazija v Celovcu in dvojezični napisi so bili tarčaštevilnih še pronacističnih gibanj- Leta 1983 je prišel predlog o ločenih osnovnih šolah, kar je spodbudilo demonstracijeSlovencev, ki niso hoteli postati drugorazredni državljani, podprl jih je tudi del avstrijskedemokratične javnostiSlovenci na Madžarskem- Slovenci imajo status narodne manjšine tudi na madžarskem vendar s enjihovo številozmanjšuje

189

- Dobili so pravico do šolanja v maternem jeziku in do dvojezičnih napisov- Učitelji na manjšinjskih ali dvoejzičnih šolah so se šolali na slovenskih univerzahOdprto mejno vprašanje s Hrvaško- Po osamosvojitvi Slovenije se je odprlo vprašanje slovenske južne in vzhodne meje sHrvaško- Meja se je večkrat spreminjala, bila pa je to tudi meja med avstrijskim in ogrskimdelom cesarstva na začetku 20. Stoletja- Sporne točke so ob Muri, pri Razkrižju in Štrigovi, del meje v Beli Krajini insnežinskih gozdovih- Največ zapletov je nastalo na območju, ki je bilo do sredine 20. Stoletja v eni urpavnienoti, zato je bilo treba mejo določiti povsem na novo, območje ob spodnejm toku rekeDragonje in meja na morju- Po dolgoletnem sporu sta se predsednika vlad Borut Pahor in Jadranka Kosordogovorila, da določitev meje zaupata arbitražnemu sodiščuSlovenski izseljenci in zdomci- Manjši del Slovencev živi tudi v bolj oddaljenih državah- To je posledica številnih migracij- Prvi val je bil ob koncu 19. In začetku 20. Stoletja,ko so se izseljevali zaradiekonomskih vzrokov, predvsem v ZDA- Drugi val pa zaradi političnih vzrokov v Jugoslaviji, saj so se bali komunističnegarežima, večina jih je odšla v Južno Ameriko in Avstralijo- V tujini imajo Slovenci svoja društva in se velikokrat srečujejo ter organizirajorazlične prireditveManjšine v Sloveniji- V začetku dvajsetega stoletja sta bili na slovenskem močni manjšini nemška inmadžarska, vendar po letu 1945 so se začeli Nemci množično izseljevati- Po drugi svetovni vojni je bil priznan položaj narodne manjšine Madžarom inItalijanom- Obojim je omogočeno dvojezično šolanje, tudi mediji delujejo v dveh jezikih, npr.:slovensko-madžarske oddaje na televiziji, koperska italijansko-slovenska televizija,dvojezične table- Imajo tudi svoje ustanove npr.: Kulturni dom v Lendavi- Obe narodni manjšini imata pravico, da izvolita po enega poslanca v državni zborRepublike Slovenije

190

I. OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE

1. USTAVA 1974 IN RAZLIČNI POGLEDI NANJO

Z ustavo iz 1974 so vpeljali konfederativni model vodenja države, kakršnega so si slovenskipolitiki želeli že desetletje prej. Okrepi se položaj posameznih republik ( rep. Predsedstvo,skupščina in drugi organi). V bistvu je bila ustava kompromisna, saj je nacionalne pravicezamenjala za demokracijo. Potrdila je zmago konservativne skupine (z ustavo zagotovljenavodilna vloga ZKJ) in dala podlago za neučinkovit ekonomski sistem. Znotraj republik ni biloprave demokracije zato se oblikuje skupina oligarhov, ki nenadzorovano gospoduje v svojirepubliki. Srbsko vodstvo in vojska nista nikoli sprejela te ustave za svojo in sta že od začetka delovalaproti njej, saj je dala status avtonomnih pokrajin (AP) Kosovu in Vojvodini.Na številnih področjih niso bile jasno razmejene pristojnosti med zvezno vlado v Beogradu inrepublikami. Dejansko je bila SFRJ do Titove smrti urejena kot neka polfederacija.

2. KRIZA V JUGOSLAVIJI V 80IH LETIHa) Po smrti Josipa Broza Tita (4. maj 1980) so se začele kazati posledice nerešenih težav,ki so jih do takrat skrivali pred javnostjo. Tita kot karizmatične osebnosti, ki je povezovalavse jug. narode ni bilo več. Država je padala iz ene krize v drugo, kar je trajalo celodesetletje. Celovitost krize se je pokazala na KOSOVU, kjer je bila velika brezposelnost,nizka produktivnost, nezaupanje med Srbi, Črnogorci in Albanci. Leta 1981 so bile na Kosovuvelike demonstracije v katerih so Albanci zahtevali za Kosovo enak status kot so ga imelerepublike. Predsedstvo SFRJ je proteste Albancev označilo kot protisocialistične innacionalistične in nad demonstrante poslalo vojsko s tanki.b) Kriza se je kazala na gospodarskem, političnem, nacionalnem področju:- politična kriza:oblast prevzame predsedstvo SFRJ, ki neuspešno išče Titoveganamestnika-predsednik predsedstva SFRJ, saj je veljalo geslo: Po Titu Tito! - gospodarska kriza: na dan prišli podatki o zadolženosti YU v tujini, ni bila sposobnaodplačevati zunanjih dolgov. Skupni dolg je znašal okrog 20 milijard $, trgovinskiprimanjkljaj v poslovanju s tujino je hitro naraščal.Visoka nezaposlenost (Kosovo 30%, SLO 2,5%), inflacija je bila 30%, leta 1986 je presegla100%. Posledice so bile številne stavke, zlasti v manj razvitih republikah, ki so krizo najboljobčutile.Hude težave je povzročalo pomanjkanje naftnih derivatov (2. naftna kriza v svetu) in vlada jeuvedla bencinske bone( max. litrov bencina na mesec) in vožnjo avtomobilov glede na sodein lihe registrske številke . To je omejilo mobilnost ljudi in povzročilo škodo v turizmu,prometu, storitvah. Jugoslovani pa so si kupovali po dva avtomobilaDa bi omejila otekanje denarja v tujino je zvezna vlada sprejela ukrepe s katerimi je zaviralaprehod državne meje.c) nerešena nacionalna vprašanja (npr. Kosovo: demonstracije študentov; skupna»vzgojnoizobraževalna jedra« v šolstvu)d) ZKJ je krizo poskušala rešiti tako, da je ustanovila dve komisiji, za gospodarski inpolitični sistem. Komisiji nista bili učinkoviti, pisali sta obširna poročila vendar brezkonkretne rešitve iz krize. e) Ker ZKJ ni našla izhoda iz krize, so to izkoristili kulturni ustvarjalci (humanisti,družboslovci, književniki, univerzitetni profesorji), ki so nakazali rešitve. Najprej so začelipisati in govoriti o tabu temah- Goli otok, informbirojevci, povojni poboji, intelektualcih, ki

191

zaradi nasprotovanja komunizmu niso smeli delovati (Edvard Kocbek, Jože Pučnik, VladoŽabot…) Svoje članke so objavljali v Novi reviji, ki je začela izhajati 1982 in v Mladini. f) V SLO so se okrepila civilna gibanja: študentsko, ekološko, mirovniško, ki jeopozarjalo na načrte JLA, da bo s silo zaustavila procese demokratizacije. (članek FrancijaZavrla v Mladini Mamula go home!)Slovenska oblast je bila dokaj tolerantna do teh gibanj in kritik intelektualcev. Z njimi sorazpravljali na javnih tribunah, političnih forumih. V drugih delih SFRJ so takšnimintelektualcem sodili.

3. POGLEDI NA KRIZO V JUGOSLAVIJI

Pri iskanju poti iz krize sta se izoblikovala dva pogleda/koncepta:a) srbski konceptVoditelj ZK Srbije je 1986 postal Slobodan Milošević. Navdušil se je nad nacionalnimprogramom Srbske akademije znanosti in umetnosti, ki je predvideval velikosrbsko idejo.Zato je zahteval spremembo ustave iz 1974, ki je SFRJ preoblikovala v konfederacijo. Rekelje, da so zaradi tega najbolj prizadeti Srbi, ki živijo v več republikah. Zato je videl rešitev vcentralizaciji države in večji vlogi državnih/zveznih organov v BG. Hotel je odpravitiavtonomijo Kosova in Vojvodine. Srbski komunisti so imeli podporo v manj razvitih delihJugoslavije in v vodstvu Jugoslovanske ljudske armade- JLA. V JLA so prevladovali Srbi inČrnogorci. Nekateri generali so zahtevali razglasitev izrednih razmer, kar bi dalo vojski prosteroke za delovanje.Geslo srbskih komunistov je bilo »vsi Srbi v eni državi«, kar je postavljalo pod vprašajrepubliške meje. Za svoj pogled na rešitev krize so srbski politiki hoteli dobiti podporo in soorganizirali množične shode t.i. »mitinge resnice«, kjer so predstavljali trpljenje Srbov naKosovu. Dosegli so zamenjavo političnih vodstev na Kosovu, Vojvodini in Č. Gori. Navodilna mesta so postavili Srbom zveste politike: Bulatović v Č. Gori.Ko se je v V Evropi rušil komunistični sistem, so ga srbski politiki hoteli na vsak načinobdržati v SFRJ.b) slovenski koncept: V SLO se je razvil ravno nasproten koncept kot v Srbiji. Slovenski komunisti( 1986 postanepredsednik ZKS Milan Kučan) zahtevajo spoštovanje ustave iz 1974 in močen položajrepublik. Do 1986 so potekala tudi v SLO ostra nasprotja med ZKS in intelektualci, ki somenili, da slov. komunisti ne branijo dovolj odločno naših interesov ob poskusihcentralizacije in nimajo izdelanega nacionalnega programa – v kakšni JU bi Slovenci želeliživeti? Do spremembe slov. politike je prišlo 1986, ko je postal predsednik ZKS M. Kučan. Taje bil naklonjen reformam in zbližanju interesov z intelektualci. Ti so ustvarili dvapomembna predloga: - za slovenski nacionalni program- za novo slovensko ustavo Marca 1987 so slovenski intelektualci (Dimitrij Rupel, I. Grafenauer…) v 57. Številki Noverevije objavili Prispevke za slovenski nacionalni program: Slovenija mora postatidemokratična večstrankarska država suverenega slovenskega naroda: JU niso omenjali kotnujen okvir bodočega državnega ustroja. V ostali SFRJ so zahtevali, da avtorjem Prispevkomsodijo, vendar slovensko vodstvo to zavrne kot neupravičene zahteve.

4. DEMOKRATIZACIJA SLOVENIJE

a) V začetku leta 1987 so bili po SFRJ poslani predlogi za spremembe ustave SFRJ.Slovenski intelektualci so opozorili, da predstavljajo centralizem in unitarizem in da zato niso

192

sprejemljivi za Slovenijo. Začeli so pisati svoj predlog nove slovenske ustave, ki so gapredstavili aprila 1988. Niso več govorili o socialistični Sloveniji, temveč le o RepublikiSLO, navedli niso nobene politične stranke, kar je nakazovalo, da hočejo odpraviti monopolZK. SLO mora postati parlamentarna demokratična država, njene meje so mednarodnopriznane meje Jugoslavije s sosednjimi državami in Hrvaško. Le tukaj je omenjenaJugoslavija.b) Maja in junija je v SLO potekal sodni proces proti četverici JBTZ, ki naj bi izdalavojaške skrivnosti in jih objavila v Mladini. Proces je bil pred vojaškim sodiščem, Janša inBorštner sta bila zaprta v vojaškem zaporu na Roški cesti v LJ. V znamenja protesta zaradiprocesa JBTZ je Igor Bavčar( Janšin sodelavec na Mikroadi) organiziral Odbor za varstvočlovekovih pravic. Vanj se je vključilo ogromno slovenskih intelektualcev, na Roški pa so bilimnožični protesti Slovencev, ki so sojenje razumeli kot nasprotovanje demokratizacijiSlovenije.c) 1988-89 so bile v SLO ustanovljene številne politične stranke: krščanska,demokratska, ljudska, socialdemokratska, zeleni SLO…prve po letu 1945!d) Slovenski komunisti in predstavniki novoustanovljenih političnih strank so vodilidialog o tem v kakšni JU (ohlapni konfederaciji) bo SLO in ali sploh hočemo biti v JU.Nastali sta Majniška deklaracija( prebere T. Pavček na Kongresnem trgu) in temeljnalistina(ZKS) junija 1989. Drug do drugega so bili nezaupljivi. Kljub temu je bil rezultat tehdogovorov sprememba slovenske ustave septembra 1989. Črtali so priviligirano vlogo ZKS,zagotovili svobodo tiska, združevanja lahko bodo izvedene večstrankarske volitve.e) Jan. 1990 ZKS izstopi iz ZKJ in v SLO so razpisane prve večstrankarske volitve. Bileso aprila 1990, zmagala je DEMOS( demokratična opozicija Slovenije), ki jo je vodil JožePučnik. Demos je dobil večino v parlamentu in mandat za sestavo vlade. Predsednik vlade:Lojze Peterle, predsednik parlamenta: France Bučar, predsednik države: Milan Kučan, ki jepremagal Demosovega kandidata J. Pučnika.V opoziciji: nekdanja Zveza komunistov Slovenije, mladinska socialistična organizacijaZSMS kasneje iz nje nastane LDS, ki je bila v 90ih letih najmočnejša politična stranka. f) cilj Demosa: osamosvojitev Slovenije podpora opozicije!

5. OSAMOSVAJANJE SLOVENIJE

a) Celo leto 1990 sta slovenska vlada in parlament sprejemala ukrepe, ki so okrepilivlogo SLO in zmanjšali pristojnosti BG oblasti:b) Ukrepi na notranje političnem področju: SLO je zveznim oblastem v BG ponudilakoncept ohlapne konfederacije in možnost sporazumne razdružitve. Srbski politiki in JLAzavrnejo ta koncept. SLO skupščina se odloči naj o usodi SLO odločijo njeni državljani naPLEBISCITu. Ta je bil izveden 23.12.1990 (88% »ZA«), razglasitev rezultatov 26.12.1990-Dan samostojnosti.

c) Finančni ukrepi: pripravlja se načrt finančne osamosvojitev SLO z uvedbo lastnevalute, saj JUG vlada ni bila sposobna zaustaviti gospodarske krize, brezposelnosti, inflacije.Zato nekateri slov. politiki zahtevajo, da prenehamo plačevati prispevke v zvezno blagajno vBG. V SLO je prihajalo do resnih zapletov zaradi problema privatizacije gospodarstva-nekateri hočejo hitro in radikalno privatizacijo, drugi so proti, saj bi to prineslo socialneprobleme in brezposelnostd) Ukrepi na obrambnem področju: JLA hoče obdržati staro SFRJ , zato je generalštabJLA maja 1990 ukazal zaplembo orožja TO in njegov odvoz v skladišča pod nadzorom JLA.Kljub temu so poveljniki TO obdržali nekaj orožja in ga skrivali pred JLA. Obrambni minister

193

J. Janša in notranji minister I. Bavčar sta Antonu Krkoviču naročila ustanovitev nekeobrambne organizacije. Nastala je Manevrska struktura narodne zaščite (MSNZ). Vanjo so sevključili posamezniki iz TO in slovenske policije. Jeseni 1990 je slov. oblast prevzela popolnnadzor nad TO in s tem se je začel samostojen razvoj slov. vojske. Marca 1991 je SLOprenehala pošiljati fante v JLA, naborniki pa so se usposabljali v učnih centrih TO. 1995 seTO preimenuje v Slovensko vojsko(SV).e) Ukrepi na zunanje političnem področju- kdo bo sploh priznal slovensko neodvisnost?Uradna stališča so v svet lahko prenašali le politiki in diplomati jug. zveznih oblasti. Zato jeSLO začela graditi svojo diplomatsko mrežo, ki jo je vodil zunanji minister Dimitrij Rupel.Združujoča EU je bila za SFRJ takšno kot je, tudi stalne članice VS OZN, zlasti pa FR in ŠP,ki imata sami probleme z manjšinami. SLO osamosvajanju je bila naklonjena le Nemčija.Šele, ko so v BG razgnali demonstrante proti Miloševičevemu režimu, spomladi 1991, je svetzačel bolj naklonjeno gledati na osamosvojitev SLO. Zunanji minister ZDA je le nekaj dnipred 25.6. 1991 prepričeval SLO naj ohranijo skupno JU. Slo vodstvo pa je poudarilo, daustvarja svojo državo zato, da se bodo lahko suvereno pogovarjali o povezovanju z drugimidržavami. To je naša obveza iz plebiscita.

6. VOJNA ZA SLOVENIJO

a) SLO skupščina je razglasila NEODVISNOST SLOVENIJE 25.6.1991( Dandržavnosti). Slovenski predstavniki (J.Drnovšek..)so zapustili zvezne organe v BG.b) JLA skuša preprečiti samostojnost začela se je DESETDNEVNA VOJNA. Cilj JLAso bili mejni prehodi in vzpostavitev SFRJ. Ker slov. politikom ni uspelo doseči zaustavitevnapadov JLA v pogovorih z BG, je prišlo do spopadov. Na strani Slovenije so se bojevale :policijske enote, TO, ki so napadle kolone oklepnikov in vojaška skladišča ter obkolilevojašnice JLA v SLO. JLA je bila slabo pripravljena, zmeda med vojaki, niso pričakovaliresnega odpora, dezertacije vojakov JLA.c) Ko se je JLA začela pripravljati, da bo bolj ukrepala v SLO, je že odreagirala ES. Podvodstvom predstavnikov ES se je 7.6. 1991 začela konferenca na Brionih. Predstavniki ES,SLO in HRV so podpisali Brionsko deklaracijo: začasna trimesečna zamrznitevosamosvojitvenih sklepov. Ta deklaracija je prvi mednarodni dokument, ki je upoštevalRepubliko SLO kot enakopravno partnerico.d) Med 3 mesečnim moratorijem na osamosvojitvene ukrepe je začela zasedati haaškakonferenca o Jugoslaviji. Končala se je s sklepom, da SFRJ ni več in da naj članice ESpriznajo mednarodno suverenost nekdanjih JUG republik, ki zanjo zaprosijo in sodemokratične.

II. PRVA LETA REPUBLIKE SLOVENIJE

1. MODEL VLADANJA- USTAVNA PARLAMENTARNA REPUBLIKAEno leto po plebiscitu, 23.12. 1991, je republika SLO dobila ustavo. Ta je oblast razdelilamed: - državni zbor(90 članov) volijo vsi polnopravni volivci, po proporcionalnem volilnemsistemu-stranke dobijo toliko poslancev, kolikšen je % njihove stranke na volitvah. Prvevolitve po tem sistemu so bile 1992. Najmočnejša stranka prvega desetletja je bila Liberalnademokracija Slovenije(LDS), njen predsednik J. Drnovšek pa večino časa tudi predsednikvlade- vlada RS: voli jo državni zbor in je njemu tudi odgovorna

194

- predsednik republike: predstavlja državo v mednarodni javnosti. Mandat ima 5 leten,izvoljen je na neposrednih volitvah. Dec.1992 je na prvih takšnih volitvah zmagal M. Kučan,za njim pa J. Drnovšek, Danilo Turk in Borut Pahor.

2. GOSPODARSKI RAZVOJ SLO sta zaznamovala leta 1992 sprejeta dva zakona:a) zakon o denacionalizaciji: država je vračala premoženje pridobljeno po letu 1945 znacionalizacijo in agrarno reformo. Preidemo v kapitalizem, ki se kaže v bogatenju vrhnjegasloja, politične elite, večino prebivalstva pa pahne v socialno stisko, revščino. - zakon o lastninjenju nekdanjega družbenega premoženja: država je državljanom razdeliladelnice, ki naj bi jih naložili v investicijske družbe(ZVON1, ZVON2, NFD…). Večina je tedelnice prodala posameznikom po nizki ceni ali pa so izgubile na vrednosti zaradi propadapodjetij.b) slovenski tolar smo dobili 7. 10.1991, ko je prenehala 3 mesečna zamrznitevosamosvojitvenih sklepov določena z brionsko deklaracijo. Najprej so se uporabljali boni, doleta 1994 so jih zamenjali s pravim, zaščitenim denarjem. S tem je zamrl tudi črni deviznitrg.c) 1993 je gospodarska kriza dosegla v SLO dno zaradi izgube trgov v nekdanji SFRJ.Industrijska proizvodnja je bila za več kot 1/3 nižja, brezposelnost za ¼.Č) Sredi 90ih let se je začela gospodarska rast, saj smo navezali trge z Z in srednjeevropskimidržavami.

3. MEDNARODNO PRIZNANJE IN POVEZOVANJE SLOVENIJEa) Po preteku 3 mesečnega moratorija na osamosvojitvene ukrepe sledi priznanje Slovenije:takoj Hrvaška, baltske države( so se osamosvajale izpod SZ), Vatikan, Nemčija; EU šele 15.januarja 1992. Nato še ZDA, Rusija, Kitajska, kar je bil pogoj za sprejetje SLO kotpolnopravne članice OZN.b) 22.5. 1992 SLO postane polnopravna članica OZN.c) glavni cilj RS na zunanje političnem področju je bil vključitev v NATO in EU:- 1993 je RS sklenila sporazum o sodelovanju z EU- 1995 se TO preimenuje v Slovensko vojsko, zaradi vojne v YU ne sme uvažati orožja;naborniški sistem do 2004, nato se uvede poklicna vojska.- sledi spreminjanje in prilagajanje zakonodaje EU, del pristojnosti prenese na skupne organeEU- 1. maja 2004 vstopi RS v NATO in skupaj z 10- mi drugimi članicami v EU- 1.1. 2007 začnemo uporabljati EURO

III. SLOVENSKE MEJE IN SLOVENCI ZUNAJ MEJA-

1. BOJ ZA MEJE: SEVERNA MEJAa) ŠtajerskaV obmejnem predelu Štajerske je na začetku novembra 1918 odločilno vlogo odigral generalRudolf MAISTER.Nemci v Mariboru so na koncu vojne nameravali mesto priključiti Avstriji; takrat je vMariboru kot poveljnik rezervne sestave AO vojske služboval major Maister. Z energičnoakcijo na hitro zbranih slovenskih vojakov je 1.11. prevzel poveljstvo nad mestno garnizijo.Za večjo avtoriteto ga je Pokrajinski narodni svet Štajerske povišal v generala – poveljnikmesta in vse slovenske Štajerske. Izvede mobilizacijo ~ 3000 vojakov, ki jih je s svojim

195

osebnim zgledom motiviral. Čez nekaj dni je razorožil grozečo nemško varnostno stražo inzatrl nemški upor v Mariboru ter prodrl skoraj do slovensko-nemške narodnostne meje naŠtajerskem.Stanje je priznala mirovna konferenca v Parizu.

b) KoroškaBoje za Koroško sta zaznamovala hraber boj slovenskih prostovoljcev in bleda podpora slo. injugoslovanskih politikov.Prvo akcijo vodil nadporočnik Franc MALGAJ, ki je s slovenskimi prostovoljci zasedelMežiško dolino, Pliberk in Velikovec. Nekaj dni za tem je stotnik Alfred LAVRIČ s tveganimprodorom zasedel Z Koroško(Borovlje) in se dogovoril z Avstrijci za razmejitveno črto naZilji in Dravi.Decembra 1918 so Avstrijci ponudili Narodni vladi v Ljubljani naj sprejme mejo na Zilji inDravi. S tem bi Slovenija dobila Rož in Podjuno – ljubljanska stran tega ni sprejela, ker jehotela dobiti še Beljak in Celovec (usodna napaka!!!)Januarja 1919 so slovenske in srbske vojaške sile postale prešibke, Avstrijci so jih prisilili naumik s skoraj celotne Koroške-premirje do aprila. Januarja sta na Koroško prišla ameriškaoficirja, ki ju je poslala pariška konferenca, da naj določita mejo. Ugotovila sta, da je Koroškageografsko zaokrožena celota,volja ljudi pa, da živijo v Avstriji, zato sta predlagala mejo naKaravankah. Jugoslovanska delegacija na PMK ostro protestira. Narodna vlada v Ljubljani jegeneralu Maistru prepovedala vojaške akcije na Koroškem, umakniti se je moral iz VKoroške.Deželna vlada v Ljubljani je konec maja 1919 dosegla posredovanje redne jugoslovanskevojske na Koroškem, ki je zasedla večino Koroške s Celovcem – bilo je prepozno – Pariškamirovna konferenca(PMK) je razpisala PLEBISCIT ZA KOROŠKO

DOLOČANJE MEJA NA PARIŠKI MIROVNI KONFERENCIdoločitev na Štajerskem in v PrekmurjuPariška mirovna konferenca je upoštevala Maistrovo akcijo, zato je Maribor in Dravskodolino dodelila Kraljevini SHS – Slovenci so na Štajerskem dosegli svojo etnično mejo.Do pridobitve Prekmurja je prišlo nepričakovano. Prekmurje je pripadalo Madžarski, zato onjem ne bi razpravljali, če ne bi prišlo do socialistične revolucije in ustanovitve madžarskesovjetske republike; zaradi bojazni pred širjenjem revolucije so antantne države intervenirale,zaveznici Kraljevini SHS so dovolile zasesti Prekmurje (1.8.1919)

Koroški plebiscitRrazdelitev Celovške kotline na 2 coni:cona A- J od Celovca (Rož, Podjuna) in cona B –S odCelovca(Celovec z okolico).Cono A (Velikovec) upravljala Kraljevina SHS, cono B (Celovec) pa Avstrija; plebiscit najprejv coni A, če bo uspešen pa še v coni B – V coni A so ga izvedli 10.10.1920.Avstrijska propaganda bolj agresivna in učinkovito izrabila vse slabosti tedanje KraljevineSHS; slovenska stran nastopila premalo udarno in skromno. Izid plebiscita v coni A 41% KSHS : 59% AVSTRIJAJezersko in Mežiško dolino smo dobili brez plebiscita. Vas Libeliče dobimo po že izvedenemplebiscitu, saj se je čez 90% prebivalcev odločilo za KSHS.

Vzroki za neuspeh Slovencev- slaba slovenska propaganda in zelo dobra avstrijska- del vojske Kraljevine SHS v coni A (zlasti srbske) je zaradi neprimernega odnosa doprebivalstva naredil slab vtis in škodoval slovenski strani- gospodarska navezanost kmetov na Celovec, ker so tja prodajali svoje pridelke

196

- nedemokratične razmere v Kraljevini SHS so povzročile, da so mnogi slovenskidelavci v coni A glasovali za demokratično in varno Avstrijo- zgodovinska navezanost Koroške na Avstrijo (tradicija)

2. DOLOČANJE ZAHODNE MEJE PO 1. SVETOVNI VOJNINa pariški mirovni konferenci so potekala dolgotrajna pogajanja o meji med Kraljevino SHSin Italijo. Vojaške akcije niso prišle v poštev, saj sta obe državi zmagovalki 1. svetovne vojne,članici antante.Italijani so se sklicevali na določila londonskega pakta 1915 (obljubljena Primorska in delNotranjske)Delegacija Kraljevine SHS (sklicevala na Wilsonovo točko o samoodločbi narodov)je nazačetku zahtevala celotno slovensko etnično ozemlje (razen Beneške Slovenije). Italijanskavojska je že začela zasedati ozemlje(GO, TS) in prišla do Logatca.Za razsodnika določen predsednik Wilson, predlagal mejo skozi Karavanke – Učka – Raša –morje; Italija ga ni sprejela; Wilson se umakne in predlaga, da se državi sami dogovorita omeji. V času pogajanj je prihajalo do ostrih incidentov v Splitu, Trstu, kjer so fašisti požgalislovenski narodni dom.

12.11.1920 v Rapallu podpisana pogodba, s katero je Italija priznala obstoj Kraljevine SHS(ostali so jo priznali že junija 1919 v Versailllu) Nova meja za slo in hr neugodna: Peč – Jalovec – Triglav – Porezen – Blegoš – Hotedršica –Planina – Snežnik – Kastav – morje; Italija je dobila še otoke Cres, Lošinj, Srakane, Unije,Lastovo in Palagružo ter Zadar z okolico. Reka naj bi postala neodvisna mestna država podupravo DN. Z rimsko pogodbo 1924 je tudi Reka pripadla Italiji, KSHS pa je dobila Sušak.1/3 slovenskega ozemlja(Julijska krajina ostane pod Italijo do 1945-47-54) SLOVENCI V ZAMEJSTVU- » NEODREŠENA SLOVENIJA«

Po 1. svetovni vojni so bili razdeljeni med 4 države. V KSHS so bili le pleme južnihSlovanov, v AV, IT, MAD jih niso priznavali in so jih poskušali asimilirati. Tako ni bilomogoče uresničiti programa »Zedinjene Slovenije« iz 1848.

I. SLOVENCI V ITALIJI PO 1. SVETOVNI VOJNI

1. UPRAVNA UREDITEV:Italijanski nacionalizem je bil močan že pred 1. svet. vojno, zlasti med italijansko manjšino vAO (Italia irredenta = Neodrešena Italija), razplamtel pa se je po rapalski pogodbi.Ozemlje, ki ga je ob koncu 1. s. vojne zasedla IT in si ga z rapalsko pogodbo 1920 priključila,se je med obema vojnama imenovalo JULIJSKA KRAJINA.V Jul. Krajini je živela 1/3 tedanjega slovenskega prebivalstva ( 340000- skupaj z BeneškimiSlovenci, ki so bili pod IT že od 1866). Po letu 1923 so Jul. krajino razdelili na posamezneprovince, tako da Slovenci v nobeni niso imeli večine.

2. GOSPODARSTVOa) Goriška je bila gospodarsko uničena, saj je čez njo tekla SOŠKA FRONTA. Novameja je pretrgala gosp. povezavo s srednjeevropskimi državami, kar je prizadelo zlasti TS zokolico.b) Po vojni huda gospodarska kriza, nato si je gospod. počasi opomogla, vendarindustrijski razvoj nikoli ni dosegel predvojen stopnje. Država je vlagala v infrastrukturo instrateško pomembne objekte.

197

c) Večina gospod. panog je bila v lasti Italijanov in tudi finančni kapital. Slovenci so biliodvisni predvsem od razvoja kmetijstva. Kmetije so bile razdrobljene, kmete so prizadeli:vojna, posojila, inflacija, menjava denarja, povišani davki, izguba tržišča.d) Načrtno so spodkopavali slovensko gospodarstvo v Julijski krajini:- s pomočjo bank so kupovali propadle slov. in hrv. kmetije– naseljevali it. kolone– kmetje, ki niso mogli odplačati dolgov, so se izseljevali– po letu 1922/23 (fašizem) se je raznarodovalna politika še stopnjevala – obrtna dovoljenjaso izdajali le, če se je vpisal v fašist. stranko– slovenske zadruge, hranilnice, posojilnice so propadale

3. SOCIALNI RAZVOJ- množično izseljevanje Slovencev vseh slojev zaradi gospodarske krize in fašističnegapritiska- najprej se izseli uradništvo in inteligenca – Slovenci so izgubili ves srednji sloj- okoli 60.000 ekonomskih in političnih emigrantov se je izselilo v YU, 30.000 v J.Ameriko, nekaj tisoč pa tudi v druge evropske države.- približno toliko Italijanov se je preselilo v Julijsko krajino iz notranjosti IT, tako bičim prej spremenili etnično sestavo prebivalstva- kljub močni emigraciji je podeželje ostalo slovensko.

4. POLITIČNE RAZMERE

Še pred rapalsko pogodbo so italijanske oblasti izvajale hud pritisk na slovensko prebivalstvo- bivše AO vojake in izobražence so zapirali, izgnali v KSHS, vojaška sodišča so izrekalavisoke kazni za politične prekrške, tudi zaradi »slovanskih čustev«- uvedli so cenzuro, zborovanja prepovedali- to so izvajali zaradi porasta delavskega gibanja (manifestacije, stavke, spopadi s fašisti – vraških (Raša v Istri) rudnikih ko so rudarji zasedli obrate in ustanovili LABINSKOREPUBLIKO, ki jo je kmalu zasedla vojska. Upirali so se tudi kmetje – Marezige pri KP kjerso s kamni so napadali fašiste- it. oblasti so to označile za »SLAVOKOMUNIZEM«

POLITIČNE ORGANIZACIJEa) Že od 1874 je bila osrednja nacionalna organizacija DRUŠTVO EDINOST. V njej sta bilazdružena oba politična tabora: liberalni in katoliški.Društvo si je prizadevalo ohraniti jezikovne in šolske pravice ter obnoviti kulturne ingospodarske ustanove1924 sta se oba tabora razcepila in se med seboj javno obtoževala in spopadala prekočasopisov (do 1928, nato časopise ukinejo)V odnosu do it. oblasti sta poskušala nastopati enotno, to sta poskušala tudi oba slov. poslanca(Engelbert Besednjak, Josip Vilfan) v rim. parlamentu. Dokler je bilo možno so liberalci inklerikalci hodili po poti zakonitosti in lojalnosti, zato so delovali še dve leti po tem (1928), koso bile v IT vse stranke(razen fašistične) že prepovedane. Nato so se Slovenci začeliorganizirati skrivaj.Katoliško usmerjeni narodni organizatorji so ilegalno oblikovali tajno organizacijo, ki je prekodsekov za politično, dijaško, duhovniško organizacijo, glasbo in petje, za ljudske knjižnice,strokovne tečaje in socialno delo skrbela za vzgojo in ohranjanje slov. narodne zavesti. Pritem so se močno naslonili na slov. izobražence, ki so še ostali v Julij. krajini in na slov.

198

duhovnike, ki so bili povezani v ZBORU SVEČENIKOV SV. PAVLA. Delo, ki ga je skrivnopodpirala YU, je vodil VRHOVNI SVET KRŠČANSKIH ORGANIZACIJ . Sestavljalo ga jeok. 50 organizatorjev, večina slov. duhovnikov na Primorskem.Konec dvajsetih let je precej vodilnih politikov, zlasti liberalnih, emigriralo ali so bilikonfinirani, tisti, ki so ostali, so bili strogo nadzorovani.Dejavnost obeh strank in društev je upadla do l. 1932, ko so amnestirali mnoge konfinirance.Ob sporazumu zunanjih ministrov IT in YU (Ciano-Stojadinović) 1937 so liberalci in katolikiv Primorju sestavili skupno delegacijo, ki je odšla k Mussoliniju v Rim. Hoteli so zahtevatislov. jezik in društva, vendar jih Mussolini ni hotel sprejeti, ker bi s tem priznal obstojnarodne manjšine, ki ga je fašistična politika zanikala. V začetku 2. sv. vojne sta ustanoviliskupno predstavništvo NARODNI SVET SLOVENCEV IN HRVATOV V JULIJSKIKRAJINI.b)Slovenski socialisti – najprej so stopili v socialistično stranko IT, nato 1921 vnovoustanovljeno KPI (komunistično partijo Italije). Socialisti se najprej niso zavzemali zarešitev nacionalnega vprašanja, ampak so bili prepričani, da bo revolucija rešila vsavprašanja. Sredi 20ih let so imeli v it. parlamentu dva poslanca – eden Slovenec JožeSrebrenič. V tem času je KPI začela zagovarjati pravico do samoodločbe, odcepitve aliustanovitve svoje samostojne republike v Julijski krajini.1934 so KPI, KP AV, KPJ podpisale skupno deklaracijo o rešitvi slov. nacionalnega vprašanjas pravico manjšine do samoodločbe, vključno z odcepitvijo od IT.Leto pozneje se je KPI sporazumela še s TIGR-om o sodelovanju v boju proti fašistom.KP v Julijski krajini je delovala ilegalno, njeni člani so bili organizirani v celice, trosili letake,pisali gesla, organizirali demonstracije, vodstvo je bilo v tujini.Ločeni so bili od podeželja,socialiste in slov. nacionaliste so imeli za nasprotnike. Med njimi je prevladovala iluzija, dabodo delavci združili Slovence. Pogosti so bili vdori v organizacijo, obdržala se je le pozaslugi mladine.

5. FAŠISTIČNO NASILJE O tem je pisal F. Bevk –Kaplan Martin ČedermacFašisti so v Julijski krajini postali najmočnejša politična sila še pred pohodom na Rim. V TSje bilo fašistično gibanje ustanovljeno 1919, v Gorici 1920.Fašizem ni priznaval narod. manjšin, slovansko raso je razglašal za manjvredno. 13. 7. 1920so fašisti požgali slov. Narodni dom v TS, požigali tiskarne, uničevali šole, delavske inkulturne domove, župnišča.Fašizem v Julijski krajini je imel v primerjavi z ostalo IT specifično vlogo. Podružnicafašističnega gibanja v TS je bila ustanovljena samo 11 dni za prvo v Milanu, že aprila 1919.Konec 1920 so v TS začeli tiskati drugi fašistični dnevnik v IT in pol leta kasneje je bilatržaška enota fašistične stranke s 15 000 člani največja v državi. Glavnim fašističnimpropagandnim pojmom (protiliberalizem, protisocializem, it. nacionalizem, močna država,imperializem) so se tu pridružili še pokrajinski, prilagojeni posebnim razmeram v Julijskikrajini. Ustvarjali so vtis o veliki vlogi, ki naj bi jo imelo za priključitev teh krajev k ITiredentistično gibanje v bivši AO. Fašistična propaganda je nenehno poudarjala pomen velikezmagovite vojne, IT junaštvo in žrtve na soški fronti. Za odnos do narodnih manjšin, so prav vTS iznašli pojem OBMEJNI FAŠIZEM. Ta je vključeval rasizem do slovanskegaprebivalstva, ki naj bi bilo manj razvito in nesposobno, 2000 let stara italijanska kultura naj biga postopoma razsvetlila in kultivirala s poitalijančevanjem.Ko so fašisti 1922 prevzeli oblast je raznarodovanje postalo sistematično:– slovenski jezik so odpravili iz sodišč, uradov, javnih napisov, nagrobnikov, pred 2.svet.vojno so ga prepovedali tudi v cerkvi– poitalijanili so krajevna in osebna imena, ukinili društva, knjižnice – njihovo premoženje sodobile fašistične organizacije

199

– 1923 Gentilejeva šolska reforma – ukinili so 400 slov. in hrv. šol in do l. 1927 so vse šolepostale italijanske, učitelje so odpustili, upokojili, izselijo se v Jugoslavijo– edino v cerkvah se je lahko govorilo slovensko, 1931 je moral odstopiti slov. goriškinadškof Sedej in koprski škof Fogar, ker sta ščitila slov. in hrv. duhovnike.– 1937 je bila sklenjena prijateljska pogodba med IT in Jugoslavijo( Stojadinović) – slov. tiskje lahko prihajal čez mejo.

6. SLOVENSKI ODPORa)ilegalni odpor je spodbujala ORJUNA, ki je zaradi izgubljenih ozemelj gojila sovraštvo doIT in fašizma. Izvajala je teroristične, diverzantske, zastraševalne akcije na ital. ozemljub)1924 nastala tudi revolucionarna, teroristična organizacija TIGR (Trst,Istra, Gorica,Reka)začela delovati v večjem obsegu po letu 1927. Za zgled jim je bila IRA. Oskrbovala jih jeYU- z orožjem, literaturo. Njihove glavne akcije so bile požigi fašističnih otroških vrtcev, šol,atentati, tako so se pripravljali na gverilsko vojskovanje, če bi It napadla YU. YU vojski soposredovali podatke o IT obmejni obrambi. Po začetku 2. sv. Vojne so uničevali železniškoprogo med Nemčijo in IT ter it. vojaška skladišča. Bili so povezani s posebno britanskovojaško službo SOE za sabotaže na zasedenih ozemljih.c) Italijanska policija je 2x v večjem obsegu razkrinkala pomembnejše sodelavce TIGRa:- Prvič so od jeseni 1929 do pomladi 1930 zaprli 60 tigrovcev. Posebno sodišče za zaščitodržave jih je na 1. tržaškem procesu obsodilo (feb. 1930) 4 na smrt (ubiti Bidovec, Marušič,Miloš, Valenčič- na Bazovici) 28 pa na dolge zaporne kazni.- 1940 , ko je IT stopila v vojno, so aretirali ok. 300 ljudi. Na 2. tržaškem procesu 1941decembra so jih 9 obsodili na smrt ( ustrelili so jih 5: Tomažiča, Bobeka, Vadnala, Kosa,Ivančiča na Opčinah; 4 so pomilostili na dosmrtno ječo).Po napadu IT na YU so se 3 tigrovci spopadli z it. Vojsko pri Ribnici. Tigrovci so semnožično pridružili slovenskim partizanom pod vodstvom OF.

II. KOROŠKI SLOVENCIA. SLOVENCI V PRVI AVSTRIJSKI REPUBLIKI

Republika Avstrija je s podpisom senžermenske mirovne pogodbe leta 1919 prevzelaobveznost, da bo upoštevala in spoštovala pravice slov. manjšine. Vendar te obveznosti se pokoroškem plebiscitu okt. 1920 ni držala. AVS je uvedla nemščino kot edini uradni jezik naKoroškem. Dvojezične napise iz časa AO so odstranili, slovenski jezik je izginil iz javnegaživljenja, iz šol, ponemčena so bila slovenska imena: Železna Kapla-Eisenkappel, Borovlje -Ferlach, Sušnik-SuschinggPritiskali so na Slovence, ki so na plebiscitu glasovali za Jugoslavijo. Učitelji, duhovniki sobili prisiljeni se izseliti.Poglavitni nosilec raznarodovalne politike je bila organizacija Kartner Heimatdienst, ki se je1924 preimenovala v Kartner Heimatbunt. Za koroške Slovence so bile zelo nevarne tudizahteve po ponovnem popisu prebivalstva. Koroški Nemci so si izmislili novo metodo, da bičimbolj zmanjšali število Slovencev. Slovence so razdelili v dve kategoriji:a) Nemcem prijazne, ki se ne čutijo Slovence-vindišarji, ki govorijo jezik vindiš-VINDIŠARSKA TEORIJAki se ne čutijo Slovence – VINDIŠARJI, ki govorijo jezik windiš-VINDIŠARSKA TEORIJAb) tiste, ki se čutijo Slovence in so usmerjeni k YU. S takšnimi političnimi metodami ingospodarskim pritiskom so Nemci močno pospeševali ponemčevanje Slovencev. Leta 1910 jebilo na Koroškem 66.00 Slovencev – 1923 pa samo 39.000 Slovencev. Slovenci so bili

200

pretežno majhni kmetje in delavci, odvisni od nemškega tovarnarja, ki je bil nemškinacionalist.Od leta 1921 so se koroški Slovenci združevali v Politično in gospodarsko društvo za koroškeSlovence, ki je izdajalo tudi časopis Koroški Slovenec. Glavni cilj društva je bil ohranitevnarodnega posestnega stanja, gojitev ljudske prosvete na verski podlagi ter skrb za vse vejeslovenskega gospodarstva.

1934 je novi avtoritarni katoliški režim razpustil slovensko Politično in gospodarsko društvo.Koroškim Slovencem je ostala le katoliška SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA, ki jo jevodil dr. Joško TISCHLER.

B. SLOVENCI V ČASU NACIZMA

Z anschlusom(1938) se je položaj Koroških Slovencev še poslabšal. Nemški nacisti so šteliKoroško za popolnoma nemško deželo in slov. narodne skupnosti sploh niso priznavali..Nacisti so najprej odpravili slovensko UTRAKVISTIČNO šolstvo in zaprli nekatere znaneSlovence, nato pa prepovedali prosvetna društva, omejevali kulturne prireditve in tisk.Uzakonili so že propagirano delitev na ljudi, ki se deklarirajo kot Slovenci in na Vindišarje.Nacisti so (ker so hoteli čimveč Slovencev izseliti) našteli leta 1939 na Koroškem več Korošcev sslovenskim jezikom kot prejšnji štetji v avstrijski republiki (1923, 1934).Kljub nasilnemuraznarodovanju so se Koroški Slovenci med 2. sv. v. udeležili NOB, nacisti so najhujšerepresivne ukrepe izvajali po letu 1941.

1910 – 66 602 Slovencev 1951 - 42 0921923 – 39.292 1961 – 25.4721934 – 26.792 1971 – 21.8941939 – 44.708 1981 – 16.421III PORABSKI SLOVENCIZ mir. pogodbo v Trianonu 1920 je slov. Porabje s središčem v Monoštru ostalo podMadžarsko. V obdobju med obema vojnama so porabske slov. načrtno madžarizirali. Imeli sojih za Vende in rekli, da onkraj Mure ne živijo Slovenci ampak Vendi – neki posebni narod,potomci Vandalov. Politične organizacije med obema vojnama porabski Slovenci niso imeli,jezik se je ohranjal predvsem s pomočjo cerkve.Gospodarsko so bili to zaostali kraji, prebivalci so se večinoma ukvarjali s kmetijstvom. Že včasu AO je bilo Porabje odročno področje na meji obeh delov monarhije. 1890 je v Porabjuživelo več kot 4000 Slovencev, 1921 4680 in so predstavljali večino prebivalstva. Toliko sejih je ohranilo tudi v povojni čas.1945 so Slovenci dobili pouk v materinem jeziku, po sporu z Informbirojem 1948 so gaizgubili. Tedaj je več slov. družin emigriralo v Jugoslavijo.V 50ih leti se je šolstvo obnovilo in položaj manjšine se je začel izboljševati.

DOLOČITEV ZAHODNE MEJE PO 2. SVETOVNI VOJNIOb koncu 2. S. vojne je JUG armada osvobodila celotno slovensko etnično ozemlje. Za kratekčas je bil uresničen program Zedinjene Slovenije.

Titova armada je zasedla vse slovensko in hrvaško ozemlje pod Italijani Julijskakrajina.

Sledila je ostra reakcija Z velesil. Prisotna je bila bojazen, da ne bi sovjetski vplivprodrl predaleč na Z. Jugoslovanska armada se je zaradi grožnje napada že v 2. pol. maja1945 umaknila iz Koroške, 12. junija pa še iz Trsta, Gorice in Pulja.

201

Tržaško vprašanjeUmik Titove armade iz Trsta ni pomenil konec mejnega vprašanja, pač pa je bil Trst enoglavnih žarišč hladne vojne v Evropi.20.6.1945 je bila Julijska krajina po podpisu beograjskega in devinskega sporazumarazdeljena po Morganovi liniji (na cono A – pod britansko-ameriško vojaško upravo in cono B– pod JUG upravo).Vprašanje sporne meje med JUG in IT so skušali rešiti na mirovni konferenci v Parizu.Mirovna pogodba z Italijo je bila podpisana februarja 1947. JUG je dobila skoraj vsoPrimorsko, Istro z Reko, otoke in Zadar.Najspornejše območje naj bi bilo Svobodno tržaško ozemlje (STO). Bila naj bi začasnatamponska državica. Podobno kot Julijsko krajino so jo razdelili na cono A STO in cono BSTO.V coni A je bil jezik samo italijanski , v coni B je JUG uprava načrtno povečala vpliv SLO inHR. Ker so se odnosi med SLO in IT poslabšali, ni čudno, da se niso mogli odločiti zaskupnega guvernerja.

Izguba TrstaLeta 1952 naj bi s t.i. londonskim sporazumom cona A STO šla pod IT. JUG se s tem nistrinjala. Nastala je resna politična kriza tržaška kriza. V letu 1953 je grozil vojni spopadmed IT in FLRJ. Oktobra 1954 je bil podpisan Londonski memorandum med ZDA, VB, IT in FLRJ. Po temsporazumu je cona A STO pripadla IT.Londonski memorandum je tržaškim Slovencem zagotavljal narodno enakopravnost zItalijani. Dobili so: pravico do SLO šol, uporaba SLO jezika v državnih uradih, dvojezičnopoimenovanje krajev.Italija se obveže k obnovitvi Narodnega doma v Trstu.Dokončna meja med JUG in IT je bila dosežene l. 1975 z osimskimi sporazumi. SLO končnodobi izhod na morje.Kot protiutež izgubi Gorice so slovenske oblasti zgradile Novo Gorico in ko smo izgubiliTrst, smo začeli graditi pristanišče v Kopru.

Obnovitev Avstrije in izguba KoroškeZahodni zavezniki so Avstrijo ob koncu 2ww razdelili na 4 okupacijske cone, ravno tako tudiprestolnico Dunaj, ki je bil v sovjetski okupacijski coni.L. 1955 je bila podpisana avstrijska državna pogodba. Avstrija je dobila predvojne meje, ostalimora nevtralna….. Za Slovence je pomemben 7. člen: zagotavlja manjšinske pravice. Kasnejeso bile pravice zamejcev otežene s strani avstrijskih nacionalističnih organizacij.

Položaj Slovencev v Avstriji po 1. svetovni vojni Položaj koroških Slovencev 1. Koroški Slovenci so bili izpostavljeni asimilaciji. Omejena je bila raba slovenskega jezika vjavnih ustanovah. 2. Do 1938 dokaj ugoden položaj – časopisi, društva, po anšlusu prepovedani, saj nacisti nisopriznavali slovenskega naroda izseljevanje v taborišča, preseljevanje. Vindišarska teorija– govorijo vindiš jezik, morajo govoriti nemško in bodo Nemci.

Slovenci na Madžarskem po 1 in 2.ww

202

Porabskim Slovencem je dovoljeno govoriti le prekmursko narečje, ne slovensko. Ni biloslovenskih šol. Ideja Madžarov – spremeniti Slovence v Madžare. Po 2.sv.vojni dobijo Slovenci status narodne manjšine. – središče Monošter, šolanje v lastnemjeziku, uporaba SJ na sodiščih, dvojezični napisi Meja s Hrvaškoa. to je nekdanja meja med avstrijskim in ogrskim delom monarhije b. po 1. svetovni vojni je bila meja večkrat prestavljena - glede na oblikovanje upravnih enot – oblasti, banovine v KSHS - ob priključitvi Prekmurja in Međimurja c. po 2. svetovni vojni je prestavljena ob pridobitvi Istre in Primorske d. začrtale naj bi se meje med republikami v SFRJ, vendar se nikoli niso e. sporne točke ob Muri, Beli krajini, snežniških gozdovih – Trdinov vrh, spodnji tokDragonje in meja na morju arbitražno sodišče Izseljenci a. vzroki za izseljevanje: - ekonomski Zdomci – začasni izseljenci a. odšli so na delo v tujino in se nameravajo vrniti v domovino po izboljšanju gmotnih razmer b. iz najmanj razvitih predelov Slovenije – Haloze, Prekmurje, Bela krajina, Obsotelje c. da bi zaustavili zdomstvo, je 1971 vlada določila manj razvita območja Slovenije, ki dobijoveč sredstev iz proračuna d. izseljenska društva v Avstraliji, Kanadi: časopisi, tečaji slovenskega jezika, radio e. 1956 je bilo prvo srečanje izseljencev v Sloveniji in od 1989 je tradicionalno Srečanje vmoji deželi f. Slovenci so v nekdanjih republikah SFRJ zapostavljeni, saj jim Slovenija ne posveča tolikopozornosti

203

204