Združenje rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme

Spremembe v slovenski konjereji so leta 2005 nakazale potrebo po drugačnem organiziranju rejcev, zato so bila takrat ustanovljena pasemska združenja, tudi Združenje rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme. Združenje šteje preko tristo članic in članov, ki na svojih kmetijah redimo slovenskega hladnokrvnega konja, najštevilčnejšo avtohtono pasmo konj na celotnem področju R Slovenije.

Združenje je organizacija v javnem interesu, pooblaščena s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje za sprejem in izvajanje Rejskega programa za slovenskega hladnokrvnega konja in za upravljanje z žrebci slovenske hladnokrvne pasme.

Želimo delovati tudi kot stanovska organizacija, ki zastopa interese rejk in rejcev, skrbi za promocijo pasme in reje konj. Skupaj z ostalimi združenji smo pripravili številne predloge za poenostavitev in pocenitev postopkov pri registraciji žrebet, ureditev registra, obvezne veterinarske preiskave in registracijo pripustnih postaj, s katerimi bi prihranili znatna sredstva državi in rejcem. Naši predlogi se obravnavajo prepočasi, vsaka morebitna sprememba zahteva preveč časa in volje. Očitno se niti državna politika niti stroka ne zavedata dovolj težav v konjereji, zaradi katerih se rejci umikajo iz rejskih programov, prodajajo najkvalitetnejše rodovniške kobile za meso in preusmerjajo svoje kmetije v rejo drugih živali.

Za ohranitev in napredek reje avtohtonih pasem konj so potrebne predlagane spremembe. Da smo rejci in rejske organizacije zreli in sposobni nositi večjo odgovornost v konjereji kaže tudi to, da smo prevzeli skrb za plemenske žrebce v javni lasti in v kratkem času pocenili in obenem izboljšali oskrbo, delo in upravljanje. Ob tem se upravičeno sprašujemo, ali sta na spremembe pripravljeni država in stroka.

Samo vztrajnosti rejk in rejcev se moramo zahvaliti, da se ne glede na težave še vedno na skoraj 10% slovenskih kmetijah redijo konji, na večini kmetij konji avtohtone slovenske hladnokrvne pasme. Z izboljšanjem pogojev želimo rejo v rejskih programih še povečati in doseči, da bo reja slovenskega hladnokrvnega konja postala ponovno zanimiva tudi za mlade rejke in rejce.

Kljub težavam smo dosegli napredek, kar kaže tudi razstava kolekcije slovenskih hladnokrvnih konj na AGRA-i v Gornji Radgoni. Izbrane živali so med najboljšimi za rejo in za delo.

Hvala predstavnikom in organizatorjem sejma AGRA v Gornji Radgoni, da so nam omogočili predstavitev slovenske hladnokrvne pasme konj ter rejkam in rejcem, ki izbrane živali predstavljajo, predvsem pa hvala vsem, ki redite konje.

predsednik Jože Mihelčič

Slovenski hladnokrvni konj

Slovenska hladnokrvna pasma je v Sloveniji rejsko najmočnejša in najbolj razširjena pasma konj. Nastala je na osnovi avtohtone populacije konj hladnokrvnega tipa. Izvorna populacija konj v severozahodnih delih Slovenije je bila do leta 1918 v osnovi noriškega izvora, v severovzhodni Sloveniji pa medžimurskega.

Reja hladnokrvnih konj je močno povezana s kmečkim prebivalstvom in kmetijstvom. V Avstro-Ogrski se je reja konj podrejala izključno vojaškim namenom. Reja in vzdrževanje hladnokrvnih žrebcev pa se je nahajala v rokah zasebnih konjerejcev. Vlada je le mlajše ali starejše žrebce odkupila in jih kot plemenjake dodelila posameznim pokrajinam. V obdobju 1940 do 1945 so se na celotnem območju Slovenije v reji uporabljali izključno noriški žrebci. Po letu 1945 se je ta rejska usmeritev deloma opustila. Poleg noriških žrebcev in njihovih potomcev so se vse do 80 let v majhnem deležu, kot

plemenjaki priznavali tudi žrebci hrvaške hladnokrvne pasme – pretežno belgijski križanci. V vsem tem obdobju načrtnega uvoza plemenskih kobil skorajda ni bilo. Vse od leta 1918 je bil na območje Slovenije manjši uvoz kobil v tipu belgijsko-medžimurskih križancev. Omeniti je potrebno, da je bilo v letu 1979 uvoženih 10 noriških kobil iz Avstrije in leta 2002 iz Češke 35 noriških kobil (Češki norik). Od leta 1979 do 2002 se je vodila rodovniška knjiga za noriške konje, v katero nikoli ni bilo vpisanih več kot 50 živali. Ker glede na razpršenost populacije teh kobil in omejene organizacijske in materialne možnosti rejcev te

populacije ni bilo mogoče ohranjati v čisti pasmi, je bila v celoti vpisana v rodovniško knjigo za slovenske hladnokrvne konje. Vpis ženskih živali v rodovniško knjigo se je v obdobju 1992 do 2008 kobil vztrajno povečeval. Znatno se je povečalo število živali vpisanih v glavno rodovniško knjigo (nekdanji A rodovnik). V letu 1982 je bil v Sloveniji uveden za slovensko hladnokrvno pasmo tudi B-rodovnik. Registre B kobil so vodili tedanji območni kmetijski zavodi, od leta 1994 pa je vodenje prevzela DPO VF. V enotno rodovniško knjigo so bile v letu 1994 vpisane vse dotlej registrirane B kobile. Ta del ženske populacije slovenskega hladnokrvnega konja se v rodovniško knjigo vpisuje po enakem postopku kot kobile vpisane v glavno rodovniško knjigo. Od leta 2006 se vse kobile, ki ne izpolnjujejo pogojev za glavno ali splošno rodovniško knjigo in vse ostale doslej nevpisane živali, ki izpolnjujejo vse pogoje predpisane z rejskim programom, vpišejo v evidenčno knjigo plemenskih kobil.

Zaradi zgodovinske povezanosti populacij hladnokrvnega konja v pokrajinah Slovenije in Avstrije ter velikega vpliva noriškega konja vse od leta 1918, so se v populaciji slovenskega hladnokrvnega konja izoblikovale linije žrebcev po noriških prednikih, ki so zastopane v reji noriškega konja. V reji slovenskega hladnokrvnega konja ima le linija Nikodem za začetnika hrvaškega žrebca belgijsko - medžimurskega izvora. V celotni populaciji je 25 (15,4%) uvoženih žrebcev.

Rejski cilj je skladen, čvrst, plemenit hladnokrvni konj, srednjega okvira, dobrohotnega značaja in umirjenega temperamenta, pravilnih in izdatnih hodov. Primeren je za rabo v vpregi in pod sedlom ter za vzrejo klavnih žrebet. Povprečna višina vihra kobil glavne rodovniške knjige je 152 cm, žrebcev pa 155 cm. Pri rezultatih meritev telesnih mer in oceni telesnih lastnosti v populaciji slovenskega hladnokrvnega konja so bile ugotovljene velika odstopanja od povprečja, kar govori o nekonsolidirani reji. Omenjena velika raznolikost je posledica različnih področjih reje in geografskih pogojev v Sloveniji, izvorne populacije konj ter neenotnosti rejcev glede rejskega cilja in pasemskega standarda. Trenutno je v reji slovenskega hladnokrvnega konja registrirano 160 plemenjakov in 1.900 plemenskih kobil. Vsako leto se registrira okrog 900 žrebet.

Posebnost slovenske konjereje, v kateri prevladuje reja hladnokrvnih konj, je usmeritev precejšnjega števila rejcev v zrejo klavnih konj in žrebet. Ta usmeritev je kljub upadu izvoza klavnih žrebet v Italijo, nizkim odkupnim cenam in neorganiziranem odkupu klavnih žrebet, v veliki meri osnova za rejski napredek v reji hladnokrvnih pasem konj. Povezanost slovenskega hladnokrvnega konja s tradicijo in kulturno kmečkega prebivalstva, kot so cerkvene prireditve, turistične vožnje, ponekod dela v gozdarstvu omogočajo nadaljnji obstoj populacije v Sloveniji. V sedanjem času postaja konj čedalje bolj pomemben kot partner v prostem času, za kar je hladnokrvni konj s svojim mirnim značajem in nezahtevno oskrbo posebno primeren.

Strokovni vodja DPO VF: Dr. Matjaž Mesarič, DVM

SEZNAM RAZSTAVLJENIH ŽIVALI

Slovenska hladnokrvna pasma se vam predstavlja s kolekcijo različnih kategorij plemenskih živali, odbranih na osnovi kvalitete in njihove uporabne vrednosti. Predstavili vam bomo žrebčka – bodočega plemenjaka iz žrebetišča v Gorenjih Ložinah, dva plemenska žrebca, ki plemenita na pripustnih postajah, dve plemenski kobili z naraščajem ter 8 plemenskih kobil, ki se bodo predstavile na roki, pod sedlom ali v vpregi.

Žrebec RUBIN ELMAR XVI-603 Življ. št. Barva

705 003 612000196 rjava

Datum rojstva 01. 06. 2012 Oče 956 Medved Elmar XV-547 Mati 3991 Kalevala M. oče 807 Ero Nero I-425 Rejec Žonta Alojz, Potov Vrh 2, 8000 Novo mesto Lastnik Oskrbnik

PRO ZRKSHP Omerza Anita, Gornje Ložine 10, 1332 Stara Cerkev

Žrebec 956 MEDVED ELMAR XV-547 Življ. št. Barva

705 003 608000159 temna rjava

Datum rojstva 22. 02. 2008 Oče 685 Zeus Elmar XIV-308 Mati 3540 Entropija/Branka M. oče 688 Franz Diamant XIV Rejec Medved Stanislav, Mihovce 42, 2326 Cirkovce Lastnik Gorc Anton, Dolenje Selce 13, 8211 Dobrnič

Žrebec 910 JUPITER ELMAR XVI-495 Življ.št. Barva

705 001 605000406 lisičja

Datum rojstva 18. 04. 2005 Oče 798 Eol Elmar XV-416 Mati 3375 Čebinka/Linda M. oče 688 Franz Diamant XIV Rejec Šlamberger Marjan, Zgornja Hajdina 106, 2288 Hajdina Lastnik Oskrbnik

PRO ZRKSHP Bevc Franc, Dobrina 5, 3223 Loka pri Žusmu

Kobila PRINCESA Življ. št. Barva

705 003 611000028 temna rjava

Datum rojstva 27. 04. 2011 Oče 899 Grizli Diamant XII/Piki Mati 4098 Izotopka/Suzy M. oče 736 Benjamin Nero XII Rejec Gjerkeš Damijan, Lipa 3, 9231 Beltinci Lastnik Gorc Anton, Dolenje Selce 13, 8211 Dobrnič

Kobila 4418 OLIMPIJKA Življ. št. Barva

705 003 610000189 temna lisjačja

Datum rojstva 09. 03. 2010 Oče 862 Schalk Vulkan XVII Mati 3690 Haš/Vika M. oče 756 Bard Nero XIV Rejec Gorc Anton, Dolenje Selce 13, 8211 Dobrnič Lastnik Gorc Anton, Dolenje Selce 13, 8211 Dobrnič

Kobila 4322 NEMA z moškim žrebetom roj. 26.04.2014 po 989 Opi Elmar XVII-575

Življ. št. Barva

705 003 609000796 lisičja

Datum rojstva 31. 05. 2009 Oče 862 Schalk Vulkan XVII Mati 3686 Karla M. oče Baldauf Nero XIII Rejec Gorc Anton, Dolenje Selce 13, 8211 Dobrnič Lastnik Gajšek Franc, Prožinska vas 48, 3220 Štore

Kobila 4414 NELČI z moškim žrebetom roj. 09.04.2014 po 989 Opi Elmar XVII-575

Življ. št. Barva

705 003 609000795 lisičja

Datum rojstva 06. 01. 2009 Oče 862 Schalk Vulkan XVII Mati 3687 Moni M. oče Bariton Nero XIII Rejec Gorc Anton, Dolenje Selce 13, 8211 Dobrnič Lastnik Gajšek Franc, Prožinska vas 48, 3220 Štore

Kobila 4282 MAJČICA/LISA Življ. št. Barva

705 003 608000579 rjava

Datum rojstva 02. 05. 2008 Oče 837 Ganimed Nero XII-613 Mati 575B Zebra/Laska M. oče 612 Pik Elmar XIII Rejec Pintar Jože, Riklijeva ulica 12, 4260 Bled Lastnik Vahen Martin, Vršna vas 6, 3252 Pristava pri Mestinju

Kobila 4266 MARGARINA Življ. št. Barva

705 003 608000677 lisičja

Datum rojstva 17. 04. 2008 Oče 860 Jonas K Mati 3693 Meike I M. oče Schauberg Rejec Kavšek Janez, Roje 9a, 8310 Šentjernej Lastnik Lah Ivan, Glina 8, 1385 Nova vas

Kobila 3784 IBARKA Življ. št. Barva

705 001 604000020 rjava sivka

Datum rojstva 22. 03. 2004 Oče 689 Goliath Nero XII Mati 188 Umna/Zora M. oče 612 Pik Elmar XIII Rejec Šmid Ivo, Dražgoše 30a, 4228 Železniki Lastnik Oskrbnik

Janežič Miran, Bruna vas 18, 8230 Mokronog Trček Marjan, Jurčkova cesta 125, 1000 Ljubljana

Kobila 3690 HAŠ/VIKA Življ. št. Barva

705 001 603100285 lisičja

Datum rojstva 08. 06. 2003 Oče 756 Bard Nero XIV Mati 3392 Čili/Volga M. oče 690 Salzer Vulkan XVII Rejec JGZ Pohorje Mirna, Slovenska vas 14, 8232 Šentrupert Lastnik Gorc Anton, Dolenje Selce 13, 8211 Dobrnič

Kobila 3592 GABI/GABI Življ. št. Barva

705 001 602100094 rjava sivka

Datum rojstva 18.06.2002 Oče 736 Benjamin Nero XII Mati 3371 Čmrlja M. oče 655 Usar Vulkan XIV-278 Rejec Trček Marjan, Jurčkova cesta 125, 1000 Ljubljana Lastnik Trček Marjan, Jurčkova cesta 125, 1000 Ljubljana

Kobila 3419 DAJKA/LEDA Življ. št. Barva

705 001 699100375 lisičja

Datum rojstva 10. 02. 1999 Oče 688 Franz Diamant XIV Mati 3088 Silva/Linda M. oče 554 Mayr Nero XI Rejec Cebek Jakob, Zgornja Pristava 10, 2323 Ptujska Gora Lastnik Cebek Jakob, Zgornja Pristava 10, 2323 Ptujska Gora

PREDSTAVITEV REJCEV

BEVC FRANC se je s konjerejo pričel ukvarjati pred približno 20 leti. Že od vsega

začetka se ukvarja z rejo slovenskih hladnokrvnih konj. Bil je eden iz med prvih

rejcev, ki so imeli v lasti privatnega žrebca, licenciranega za SHL pasmo. Danes

ima v hlevu 12 konjev SHL pasme, od tega 5 plemenskih kobil, prav tako pa je

oskrbnik enega izmed najboljših žrebcev, ki plemenijo pri nas.

Na kmetiji CEBEK JAKOBA in MIHE so konji že od nekdaj. Na področju, ki je pred časom veljajo za eno izmed večjih, boljših in pomembnejših za razvoj konjereje v Sloveniji, so ostali med redkimi, ki se s konjerejo še ukvarjajo. Danes je njihov osnovi namen vzreja žrebet, kar je glede na kakovost plemenskih kobil tudi smiselno. Trenutno je na kmetiji 5 kobil in 3 žrebeta SHL pasme.

FRANC GAJŠEK je konje, ki so bili namenjeni delu na kmetiji prevzel po svojem očetu. Tudi danes imajo le ti pri njih svojo vlogo. Otroci jih uporabljajo za jahanje, sam pa jih večkrat vpreže in z njimi sodeluje na različnih prireditvah. Trenutno imajo v hlevu 8 plemenskih kobil in nekaj žrebic SHL pasme, prav tako pa imajo v oskrbi plemenskega žrebca. Na kmetiji imajo registrirano tudi dopolnilno dejavnost za predelavo in razsek mesa.

Na kmetiji GORC ANTONA se s konji in konjerejo ukvarja celotna družina – starši in trije bratje s svojimi ženami in otroci. V okviru njihovih dejavnosti nudijo kovanje, jahanje in vožnjo v vpregi. Ponujajo možnost treninga oz. učenja konj skupaj z možnostjo nastanitve za zainteresirane posameznike. Na njihovi kmetiji se v okviru PRO ZRKSHP že nekaj let izvaja izpit Preizkusa delovne sposobnosti za konje slovenske hladnokrvne pasme. Trenutno imajo v hlevu 18 konjev, od tega 6 plemenskih kobil, nekaj žrebic in dva plemenska žrebca SHL pasme.

Rejec LAH IVAN ima na svoji kmetiji trenutno 24 konj, od tega 5 plemenskih kobil in nekaj žrebic slovenske hladnokrvne pasme. Je oskrbnik plemenskega žrebca. Konji so bili del kmetije že v času njegovega otroštva ko je le to vodil še njegov oče. Z rejo se je pričel ukvarjati leta 1978, ko je kupil svojo prvo kobilo v hladnokrvnem tipu. Konje uporabljajo za vožnjo v vpregi, reja pa je usmerjena predvsem v zrejo klavnih žrebet. Na kmetiji imajo registrirano dopolnilno dejavnost za predelavo in pridelavo mesa, ki jo vodi njegov sin Matjaž.

Kmetija OMERZA je v letu 2013 prevzela žrebetišče za vzrejo žrebčkov SHL pasme. Trenutno imajo vhlevljenih 9 žrebčkov letnik 2013 in 13 žrebčkov letnik 2014. V lasti imajo še vedno 2 žrebici in 4 plemenske kobile SHL pasme, ki jih večkrat zajahajo ali zaprežejo v voz oz. sani. S konjerejo se ukvarjajo 10 let, s prevzemom žrebetišča pa se je kmetija, ki je pred tem vzrejala drobnico v celoti preusmerila v konjerejo.

Konji so na kmetiji TRČEK MARJANA prisotni že vse od leta 1948. Sprva so imeli predvsem delovne konje v hladnokrvnem tipu, rodovnik pa se je pri njih pričel voditi že leta 1953. Žrebci so na gospodarstvu plemenili nepretrgoma 42 let, po dve letnem premoru, pa so ponovno oskrbniki plemenjaka. Konje uporabljajo predvsem za vožnjo v zapravljičku. M. Trček je kot ustanovitelj in predsednik KD Barja gonilna sila konjerejskih prireditev na področju Ljubljanskega barja v Mestni občini Ljubljana.

Prvi konj je bil na kmetijo VAHEN MARTINA pripeljan leta 1985. So eni izmed redkih, ki konje še danes uporabljajo za obdelovanje njiv in delo v gozdu. Večkrat jih tudi zaprežejo in z vprego sodelujejo na lokalnih prireditvah in porokah. Prvega plemenskega žrebca so na kmetijo dobili v letu 1995, danes pa je poleg plemenjaka v hlevu še 9 konj, od tega 4 plemenske kobile, 1 žrebica in nekaj žrebet SHL pasme.

Strokovni vodja PRO ZRKSHP Nataša Gorišek, univ.dipl.ing.zoot.

26.08.2014, dan konjerejcev, predavanje dr. Matjaža Mesariča na temo Slovenski hladnokrvni konj – nastanek in razvoj pasme

Hvaležni smo za povabilo in možnost predstavitve večjega števila konj na sejmu AGRA v Gornji Radgoni, na roki, v vpregah in pod sedlom, kar kaže, da redimo vsestranskega konja, dobrohotnega značaja, uporabnega za različne namene, pri delu in v prehrani.