ZDRAVSTVENA VZGOJA IN VARSTVO PRI DELU - ssgtlj.si

Srednja šola za gostinstvo in turizem v Ljubljani

ZDRAVSTVENA VZGOJA IN VARSTVO PRI

DELU

Interno nelektorirano gradivo

Izobraževanje odraslih

Gastronomske in hotelske storitve 1. GHS

Pripravil: Jernej Grdun, prof.

Oktober, 2014

I

KAZALO

KAZALO .......................................................................................................................................... I

1. ZDRAVJE ................................................................................................................................ 1

1.1. Zdravstveno zavarovanje .................................................................................................. 1

1.2. Delitev medicine ............................................................................................................... 1

2. KOŽA ....................................................................................................................................... 1

2.1. Naloge kože ...................................................................................................................... 1

2.2. Zgradba kože ..................................................................................................................... 2

2.3. Higiena telesa obsega ........................................................................................................ 4

2.4. Poškodbe kože .................................................................................................................. 4

3. PREHRANA IN TELO ............................................................................................................ 4

3.2. Motnje hranjenja ............................................................................................................... 5

3.3. Zgradba, delitev in število zob .......................................................................................... 5

3.4. Zobna gniloba ali karies .................................................................................................... 4

4. NALEZLJIVE (INFEKCIJSKE) BOLEZNI ........................................................................... 4

4.1. Značilnosti nalezljivih bolezni .......................................................................................... 4

4.2. Bolezenske klice ali mikrobi ............................................................................................. 4

4.3. Bolezenski znaki ali klinična slika .................................................................................... 4

4.4. Imunost ali odpornost ....................................................................................................... 8

4.5. Glavne skupine nalezljivih bolezni ................................................................................... 8

5. OBTOČILA ............................................................................................................................ 13

5.1. Organi krvnih obtočil ...................................................................................................... 13

5.2. Kri ................................................................................................................................... 15

5.3. Bolezni srca, ožilja in krvi .............................................................................................. 15

6. POŠKODBE IN BOLEZNI OKOSTJA IN SKLEPOV ........................................................ 17

6.1. Vrste sklepov .................................................................................................................. 17

6.2. Zgradba sklepa ................................................................................................................ 17

6.3. Skrb za okostje ................................................................................................................ 18

7. Slovar ..................................................................................................................................... 19

8. Vprašanja ................................................................................................................................ 20

Gastronomske in hotelske storitve ZVD Šol. leto 2014/15

1

1. ZDRAVJE

Zdravje je stanje popolne telesne, duševne in družbene blaginje in ne samo stanje brez bolezni in

invalidnosti.

Telesno zdravje je telo brez poškodb.

Duševno zdravje se kaže v skladno razviti osebnosti brez duševnih motenj.

Družbena blaginja omogoča človeku ne glede na vero, spol, politično prepričanje.... mirno in

varno življenje, pravico do izobrazbe, dela, zdravstvenega varstva......

Na naše zdravje vpliva dednost, lastna aktivnost (kajenje, ukvarjanje s športom, zdrava

prehrana....)in okolje v katerem živimo.

Za gostinske delavce veljajo posebni predpisi da skrbe za svojo čistočo in tako za svoje in

gostovo zdravje. (Obvezni redni higienski pregled).

1.1. Zdravstveno zavarovanje

Zdravstveno smo zavarovani zaradi možnosti bolezni in poškodb, kajti z zdravljenjem so

povezani visoki stroški.

Vrste zdravstvenega zavarovanja so obvezno, dodatno in nadstandardno.

1.2. Delitev medicine

Klinična medicina zdravi poškodovane in obolele.

Rehabilitacija ali okrevanje je proces, ki klinično pozdravljene usposobi za delo.

Higiena uči, kako si zdravje ohranjamo in ga krepimo.

Socialna medicina ugotavlja zdravstveno stane prebivalstva, proučuje vzroke obolevanja

prebivalstva in oblikuje ukrepe za izboljšanje zdravja prebivalstva,

2. KOŽA

Koža je največji telesni organ (1.8 – 2.0 m2

).

2.1. Naloge kože

zaščitna,

izločalna,

čutilna,

žlezna,

termoregulacijska (žleze znojnice in krvne žile).


2

2.2. Zgradba kože

Povrhnjica je večslojno krovno tkivo. Zgornja plast povrhnjice je iz mrtvih celic –

roževinasta plast. V spodnji plasti povrhnjice so celice žive – zarodna plast.

Debelina povrhnjice je na različnih delih telesa različna. Najdebelejša je na dlaneh in na

podplatih (4 mm), zelo tanka je na vekah (1.6 mm). Pri moških je debelejša kot pri ženskah, s

starostjo se povrhnjica tanjša.

V zarodni plasti so pigmentne celice – melanocite. Tvorijo zrnca pigmenta – melanina..

Melanin daje koži barvo.

Tvorbo melanina pri ljudeh vseh ras pospešijo UV žarki. Melanin ščiti kožo pred škodljivimi UV

žarki.

(albini nimajo encima za izdelovanje melanina)

Pod vplivom UV žarkov nastaja v koži vitamin D – nujno potreben pri izgradnji kosti in zob.

V usnjici so kožne žleze, lasni mešički, krvne žile (hlajenje telesa) živčni končiči in

gladke mišice.

Usnjica je nagubana in njene gube se na dlaneh, prstih in podplatih izkazujejo z vzorci, ki jih

lahko odtisnemo – prstni odtisi, ki so značilni za vsakega človeka posebej in jih lahko uporabimo

za odkrivanje storilcev kaznivih dejanjih.

Podkožje sestavljajo celice maščobnega in vezivnega tkiva. Prek vezivnega podkožnega

tkiva se koža pritrja na kosti in mišice. .

Količina in razporeditev maščobnega tkiva sta odvisni od prehrane, delovanja žlez z notranjim

izločanjem, telesne konstitucije, spola, starost, telesne aktivnosti.

Prerez kože

usnjica

Povrhnjica

podkožje

Mišica naježevalka

Žleza znojnica

Žleza lojnica

Las oz. dlaka

Krvne žile

Maščobne celice


3

3. Lasje

Poleg las na glavi vidimo na koži še dlačice in kocine, ki se razlikujejo od las le po debelini in

velikosti. Koža vek, ustnic, dlani in podlaktov ni poraščena.

Lasje rastejo iz lasnih mešičkov. Na dnu lasnega mešička je lasna čebulica z krvnimi žilami ki

skrbijo za prehranjevanje celic lasu. V tem delu je tudi polno živčnih končičev. Celice lasne

čebulice so žive. Lasni koren, ki prehaja proti površine kože je iz mrtvih celic.

Las

4. Nohti izhajajo iz nohtnih mešičkov. Naloga nohtov je, da ščitijo konice prstov pred

mehanskimi poškodbami, uporabni so pri pobiranju drobnih predmetov.

Zgradba nohta

A - nohtna plošča, B – lunica, C – korenina,

F - nohtna posteljica, G – podnohtje, H -

prosti rob.

5. Žleze znojnice ležijo v usnjici in delno v podkožju. Ob žlezah so prepleti krvnih kapilar, kajti

iz krvi prehaja v znojnice mnogo odpadnih snovi, ki jih znojnice predelajo v znoj. Znoj je po

kemijski sestavi podoben urinu.

Če ostaja znoj dalj časa na koži, ga začnejo kožne bakterije razkrajat, zato lahko postane njegov

vonj zelo neprijeten. Higiena!!!

Znojenje je potrebno za uravnavanje telesne temperature. Znoj za izhlapevanje porablja telesno

toploto in tako ohlaja telo.

Pri sesalcih so se iz posebnih žlez znojnic razvile mlečne žleze.

6. Žleze lojnice ležijo v usnjici, ob dlaki. Vsebino, loj, izlivajo v lasni mešiček. Loj vsebuje

veliko maščob. Loj kožo maže in jo ohranja prožno.

Lasni koren

Lasna čebulica


4

Včasih pričnejo lojnice hitreje izločati loj in odprtina lasnega mešička se lahko zamaši. V

zaprtem prostoru pod lojnim zamaškom se začnejo čezmerno razmnoževati bakterije – lasni

mešiček in lojnica se vnameta, posledica je nastanek mozolja (akne) Puberteta – hormonske

spremembe.

2.3. Higiena telesa obsega

higieno telesa,

las,

obraza,

lasišča in las,

obraza,

rok in nohtov,

nog in nohtov,

zob in zobne votline,

higiena spolovila.

Temelj osebne higiene sta milo in voda.

2.4. Poškodbe kože

Opekline

Razlikujemo več stopenj opeklin, v prvi stopnji koža pordeči, pri drugi se napravijo mehurji, v

tretji in četrti se koža zažge, zogleni. Pomembna je hitra prva pomoč, saj je od nje pogosto

odvisno življenje poškodovanca. Na opekline ne damo ničesar.

Ozebline

Povzroči hud mraz. Pospeši jih tesna obutev in vse, kar ovira krvni obtok.

Tudi ozeblin razlikujemo več stopenj.

Pri ozeblini prve stopnje se pojavi rdečina, pri drugi stopnji pa se pojavijo mehurji; pri tretji

stopnji pa koža in tkivo pod njo odmreta in zato odpada. Najpogosteje ozebejo štrleči deli telesa:

roke, noge, uhlji, nos, brada.

3. PREHRANA IN TELO

»Treba je jest, da bi živeli in ne živeti, da bi jedli«.

Jemo vsak dan. Zakaj?

Hrana predstavlja za človeka gradben material in vir

energije. Naša telesa so zgrajena iz beljakovin, maščob in ogljikovih

hidratov, da pa telo dobro deluje potrebuje še različne

minerale in vitamine.


5

Energijo porabljamo ko hodimo, razmišljamo, se učimo, vozimo s kolesom.....in še bi lahko

naštevali. Brez energije ni življenja. Energijo dobimo v obliki hrane in pijače v naše telo. Koliko

energije potrebujemo je odvisno od naše presnove in od aktivnosti telesa.

Pomembno je, da sta vnos hrane in poraba energije v ravnovesju.Če pojemo več, kot

potrebujemo, se bomo zredili, če pojemo manj, bomo shujšali. Odstopanja v eno ali drugo smer

so nevarna.

3.2. Motnje hranjenja

Pri motnjah hranjenja gre za škodljivo hranjenje, ki se navzven kaže kot prenajedanje, bruhanje,

pretirana telovadba, stradanje, uporaba odvajal.

Anoreksija nervosa je motnja hranjenja, za katero je značilno zavračanje hrane in pretiran

nadzor nad hranjenjem Pojavlja se predvsem pri dekletih v adolescenci.

Bulimija nervosa je motnja hranjenja, pri kateri se oseba prenajeda, potem pa zaradi hudih

občutkov krivde sama povzroči bruhanje in uživa odvajala.

O kompulzivnem prenajedanju govorimo, ko oseba uživa prekomerne količine hrane. Sčasoma

pride do odvisnosti s hrano, kar spremljajo občutki krivde, miselna preokupacija s hrano, sramu

in lotevanje številnih diet. Pri nekateri prihaja do izmenjavanja prenajedanja z strogimi dietami,

kar ima za posledico stalno nihanje teže.

Vse naštete motnje se lahko med seboj prepletajo.

3.3. Zgradba, delitev in število zob

Vsak zob ima korenino (eno ali več) in krono. Korenina tiči v čeljustni jamici, krona pa moli iz

nje. Sluznico, ki pokriva čeljust, imenujemo dlesen. V sredini zoba je votlina, ki se odpira z

drobnim kanalom na koncu korenine. Tu vstopa v zob živec in krvna žilica; vse to imenujemo

zobna pulpa. Zob torej ni mrtev del telesa, temveč je z živcem in krvnimi žilicami v živi zvezi z

organizmom. Zob je iz zobovine, ki jo na kroni pokriva sklenina ki je najtrši material v našem

telesu.

Ločimo mlečne (20) in stalne zobe (32).

Delitev stalnih zob: 2 sekalca, 1 podočnik, 2 ličnika in 3 kočniki.

Prerez zoba

Zobna krona

korenina

sklenina

dentin

Zobna pulpa

Krvne žile


6

Nega zob

Za pravilno nego potrebujemo ustrezno zobno ščetko, zobno pasto, zobno nitko ali zobno prho.

3.4. Zobna gniloba ali karies

Karies nastane, ker bakterije v naših ustih razgrajujejo sladkor, ki ga vsebuje hrana in pijača, v

kislino. Kislina razjeda zobno sklenino in zobovino. Ko razjeda doseže živčne končiče, začutimo

zobobol.

Zobna obloga je sestavljena iz ostankov hrane in bakterij. Preprečimo jo z rednim čiščenjem zob.

4. NALEZLJIVE (INFEKCIJSKE) BOLEZNI

Nalezljive bolezni so bolezni, ki se prenašajo s človeka na človeka in iz živali na človeka.

Pomembni za odkrivanje in zdravljenje nalezljivih bolezni so mikroskop, povzročitelji,

nalezljivih bolezni, odkritje cepljenja, nova zdravila (npr. antibiotiki).

Veda, ki proučuje in preprečuje širjenje nalezljivih bolezni, število obolelih in umrlih je

epidemiologija.

Če je neka nalezljiva bolezen na nekem področju ali v nekem kraju stalno prisotna, govorimo o

endemiji (npr. Klopni meningitis, malarija....)

Epidemija je hiter nenaden izbruh bolezni z večjim številom obolelih na večjem področju.

Epidemija ima določen začetek in konec, je časovno in prostorsko omejena (npr. epidemija

gripe).

Pandemija pomeni množičen pojav bolezni, ki se širi na kontinente, bolezen ni časovno in

krajevno omejena (npr. aids, španska gripa...)

4.1. Značilnosti nalezljivih bolezni

.

Od drugih bolezni se nalezljive bolezni ločijo po tem

Da jih povzročajo bolezenske klice – mikrobi.

Da so prenosljive – kužne.

Da imajo te bolezni vedno tipične bolezenske znake oziroma klinično sliko.

Ko človek bolezen preboli, postane (bolj ali manj) odporen proti bolezni, ki jo je prebolel.

Da poteče določen čas od okužbe do pojava prvih bolezenskih znakov-

inkubacijska doba (določen za določeno nal. bolezen)

Če smo zboleli za kakšno nalezljivo boleznijo, smo dolžni o tem seznaniti svojo okolico.


7

Ta obveza naj bo strogo pravilo pri boleznih ki se prenašajo s spolnim stikom.

4.2. Bolezenske klice ali mikrobi

1. Bakterije (boki, spirili, bacili).

Povzročajo naslednje nalezljive

bolezni:angina, pljučnica,

salmoneloza, tifus, škrlatinka,

borelioza......)

Zdravljenje bakterijskih okužb poteka z

antibiotiki, ki zavirajo rast in

razmnoževanje bakterij.

2. Virusi so najmanjši povzročitelji

nalezljivih bolezni. Značilno za njih

je, da se lahko razmnožujejo samo v

živih organizmih oz. njihovih

celicah.

Povzročajo naslednje nalezljive bolezni:

aids, različne hepatitise, gripo....)

3. Praživali (enoceličarji) povzročajo npr. amebno grižo, malarijo....)

Ameba

4. Glive povzročajo različna obolenja ljudi živali in rastlin. Glivična obolenja zdravimo z

antimikotiki.

Vemo, da nas obdaja veliko število različnih mikrobov, vendar je malo tistih, ki povzročajo

bolezen. Tisti, ki bolezen povzročajo so patogeni mikrobi.

4.3. Bolezenski znaki ali klinična slika

Naselitev bolezenskih znakov v organizem pomeni okužbo, ne pa že bolezni.

Da se pojavijo bolezenski znaki, se mora mikrob v organizmu primerno razmnožiti, kar pa mu

omogoča neodpornost organizma.

Vsaka od nalezljivih bolezni ima svojevrstne, samo za to bolezen značilne znake, klinično sliko

(npr. izpuščaji pri noricah, rdeč obroč pri boreliozi, rumeno obarvana koža pri boleznih jeter...)

Nalezljive bolezni pogosto spremlja povišana temperatura, ni pa obvezna.


8

4.4. Imunost ali odpornost

Ob naselitvi bolezenskih mikrobov v organizem ni nujno, da se razvije bolezen. Bolezen se

razvije, če oseba ni odporna. Stanje odpornosti organizma odloči, ali se bo razvila bolezen, kako

bo potekala in kako se bo obolenje končalo.

Imunost je lahko prirojena ali pridobljena.

Imunost proti neki bolezni pridobimo, ko bolezen prebolimo, ali s cepljenjem. Taka

imunost je pridobljena.

Prirojena imunost je imunost proti določnim živalskim boleznim in imunost, ki jo otrok

»prinese« na svet, ko se rodi. Od matere »podeduje protitelesa iz materine krvi. Ta

imunost je kratkotrajna.

4.5. Glavne skupine nalezljivih bolezni

1. Kapljične nalezljive bolezni se širijo s kužnimi kapljicami iz nosu in ust po zraku.

Vstopno mesto je nosna votlina in usta.

Sem uvrščamo nahod, gripo oslovski kašelj, tuberkulozo, ošpice, škrlatinko, rdečke, norice,

angino, mumps itd.

2. Črevesne nalezljive bolezni se širijo s človeškim blatom, redkeje urinom. Vstopno

mesto so usta. HIGIENA!!!

Sem uvrščamo tifus, kolero, hepatitis A, in okužbe s salmonelo. Itd.

3. Bolezni, ki se prenašajo z dotikom. Sem spadajo kožne in spolne bolezni.

Sem uvrščamo glivična obolenja kože in nohtov, spolne bolezni.

4. Bolezni, ki jih prenaša mrčes Te bolezni imenujemo transmisivne bolezni.

Vstopno mesto je koža. Mrčes v sebi nosi gostitelja.

Sem sodijo malarija, boreloioza, meningitis itd.

5. Bolezni, ki se prenašajo s krvjo ali izločki okuženega. Vstopno mesto so koža in

sluznice.

Sem sodijo hepatitis b in c in AIDS.

Okužbe prebavil ( bakterije, virusi, praživali, gliste, trakulje)

Do okužbe prebavil pride zaradi umazanih rok ali z okuženo hrano ali vodo.


9

Okužbe s salmonelami (bakterije)

Salmoneloza je resno nalezljivo vnetje črevesja,. Vir okužbe so živali najpogosteje perutnina ali

pa okužen bolnik,. Bakterije se izločajo z blatom okužene živali, ali bolnika in se preko

okuženih rok, predmetov, hrane in vode prenašajo na zdrave osebe.

Obolenje nastopi v od 12 ur do 3 dni po okužbi,. Navadno se začne s slabostjo, bolečinami in krči

v trebuhu, včasih bruhanjem in izrazito drisko. Odvajanje blata je pogosto. . Bolezen v prvih dneh

spremlja povišana temperatura in pomanjkanje apetita. Bolnik se zaradi bolezni zelo hitro izčrpa,

zaradi izgube tekočine pa lahko pride do izsušitve. Bolezen traja od nekaj dni do štirinajst dni. Pri

lažjih okužbah lahko določeni znaki bolezni izostanejo, pogosta pa je tudi okužba brez znakov

bolezni.(atipično)

Bolezen je posebej nevarna za starejše osebe in otroke.

Preventiva:

Ustrezna osebna higiena, umivanje rok

Dobro prekuhano oz.prepečeno meso (80oC)

Vsi, ki so zaposleni pri delu z živili, se morajo vedno, kadar imajo prebavne motnje,

nemudoma javiti pri zdravniku zaradi razjasnitve vzroka težav.

Botulizem

Botulizem povzroča bakterija Clostridium botulinim, ki je navzoča v zemlji po vsem svetu.

Zastrupimo se lahko z konzervirano hrano, kajti bakterija se razmnožuje v pogojih brez kisika

(anaerobni pogoji). Bakterija v pogoji brez kisika proizvaja močan strup.

Inkubacija je 12-36 ur. Prvi znaki botulizma so dvojni vid, prizadete so lahko vse mišice, bolnik

umre zaradi ohromelosti dihalnih mišic.

Trakulje (svinjska, goveja)

Ličinke (ikre) živijo v mišicah goveda in svinje.

Transmisivne bolezni

Lymska borelioza

Laymska borelioza je transmisivno obolenje.. Povzročitelja bolezni prenašajo navadni klopi ki so

na območju Slovenije najmočneje zastopana vrsta klopov.

Bolezen je v Sloveniji pogosta, z bakterijo je okuženih do 50% odraslih klopov.

V nasprotju z klopnim meningitisom, ki ga v nekaterih delih Slovenije sploh ni, je nevarnost, da

zbolimo za boreliozo enaka po vsej Sloveniji.

Dalj časa kot je klop prisesan na kožo, več možnosti je, da nas okuži z bakterijami, ki povzročajo

boreliozo.


10

Vbod klopa je praviloma neboleč. Male

klope opazimo pogosto šele, ko se napijejo

krvi in se povečajo, ali pa nas mesto vboda

začne čez par dni srbeti.

Klopi se okužijo, ko pijejo kri okuženih

živali, npr miši. Te živali so okužene, vendar

ne zbolijo. Domače živali zbolijo za

boreliozo.

Klop

Pri ljudeh je potek bolezni raznolik, le redki bolniki imajo vse znake, značilne za bolezen.

Prva sprememba se običajno pokaže dva dni pa do nekaj tednov po ubodu klopa.Na tem mestu

se pokaže rdečina, ki se postopoma širi, osrednji del začne bledeti..Včasih izpuščaj srbi ali rahlo

peče, nekateri bolniki so utrujeni, se slabo počutijo, boli jih glava, mišice, sklepi. Drugi ljudje

težav nimajo, ali so manjše.

Kožne spremembe trajajo nekaj tednov, nato zginejo, tudi če jih ne zdravimo. Bolezen (oz. klopi)

se pritaji.

Če bolezni ne zdravimo, se lahko po več tednih ali mesecih ali letih pojavijo okvare živčevja,

srca, sklepov in pozne kožne spremembe.

Boreliozo je možno z antibiotiki popolnoma pozdraviti, če začnemo z zdravljenjem dovolj

zgodaj.

Ker cepiva še ni na voljo, pridejo za preprečevanje bolezni v poštev zaščitni ukrepi. To pomeni,

da se, ko gremo v naravo, primerno oblečemo in obujemo in zaščitimo z repelenti. (Autan,

Bibain...)

Pomembno je, da se takoj, ko pridemo iz gozda, temeljito pregledamo in prisesane klope

odstranimo.

Kdaj obiščemo zdravnika?

Klopni meningitis in meningoencefalitis

Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki jo prenašajo klopi. Bolezen

se ne širi od človeka do človeka

Inkubacijska doba je 7 do 1 dni.

Bolezen poteka v dveh fazah. Prva faza traja 1-8 dni. Bolniki se slabo počutijo, imajo glavobol,

bolečine v mišicah, povišano telesno temperaturo, lahko tudi bruhajo in imajo bolečine v trebuhu

in drisko . Po parih dneh do dveh tednov kasneje nastopi druga faza bolezni, v kateri so prisotni

znaki prizadetosti možganskih ovojnic in /ali možganov (visoka telesna temperatura, hud

glavobol, celo nezavest). Smrtnost pri odraslih je približno 1 - 2%. Bolezen lahko zapusti trajne

posledice, kot so glavobol, motnje koncentracije, ohromelosti.

Posebnega zdravljenja ni, bolezen le lajšamo. Preventiva je celjenje!


11

Klopni meningoencefalitis in lymska borelioza sta sezonski bolezni, največ možnosti, da se

okužimo je od pomladi do jeseni.

Spolno prenosljive bolezni

Običajno se prenašajo s spolnimi stiki.

Gonoreja (kapavica, triper)

Sifilis

Genitalne bradavice

Genitalni herpes

Glivične okužbe spolovil

Sramne uši

Klamidijske okužbe

aids

Hepatitis b in c

AIDS – sindrom pridobljene imunske pomanjklivosti.

Povzročitelja aidsa je virus hiv. Virus se nahaja v semenski tekočini, izločku nožnice, materinem

mleku, krvi in v slini.

Načini prenosa virusa

a. S spolnim stikom KONDOM!!!

b. Z okuženo krvjo. (intravenozni nakormani, zdravstveni delavci)

c. Z matere na plod med porodom, tik po porodu, med dojenjem.

Potek bolezni:

Inkubacija traja 6 do 12 tednov (do 10 let).

Virus napade vrsto belih krvničk, limfocite T, ki so odgovorni za obrambo organizma pred

boleznimi. (izdelujejo protitelesa). Virus napade limfocit, uniči njegov jedro in v limfocitu se

tvori množica novih virusov, namesto protiteles. Celica polna virusov se razpoči in virusi okužijo

nove limfocite....Tako propade hkrati ogromno limfocitov, kar pripelje do propada odpornosti

organizma in do pojava bolezenskih znakov.

Bolezen poteka v več fazah, zaenkrat še ni ozdravljiva, lahko pa lajšamo simptome. Bolnik umre

zaradi dokončne izgube imunosti.

Trenutno še ni na voljo zdravila, ki bi delovalo na sam virus. Zdravila, ki se uporabljajo zavirajo

rast virusa v limfocitu in s tem podaljšujejo življenje obolelega.

Cepiva ni na voljo.


12

HIV je virus, ki zelo kratek čas preživi zunaj telesa.

Virus HIV se NE PRENAŠA: z vsakodnevnimi družabnimi stiki na

delu ali v šoli,

ko si stisnemo roko, se dotaknemo ali

poljubimo,

s hrano ali vodo, po souporabi

skodelic ali kozarcev,

s kašljanjem ali kihanjem,

v plavalnih bazenih ali na stranišču,

ne prenašajo ga komarji ali insekti.

Hepatitis b

Je virusno obolenje. Virus se nahaja v semenski tekočini, izločku nožnice, materinem mleku, krvi

in v slini, v izcedkih ran, urinu, solza)

Načini prenosa virusa

a. S spolnim stikom KONDOM!!!!

b. Z okuženo krvjo

c. Z matere na plod med porodom, tik po porodu, med dojenjem.

d. Z okužene osebe (izcedki ran, slina, v majhnih količinah v blatu, urinu, solzah)

Potek bolezni:

Inkubacijska doba) je od 4 do 28 tednov. Približno teden do dva pred izbruhom bolezni ima bolnik lahko

slabši tek, je utrujen, toži zaradi slabosti, ima glavobol, povišano telesno temperaturo. Lahko ima drisko

ali pa je zaprt. Urin je lahko temen, blato pa svetlo obarvano.

Izid bolezni

Možna je popolna ozdravitev , lahko pa ostane trajna kužnost s prisotnostjo virusa v krvi.

Preventiva:cepljenje, kondom, uporaba sterilnih injekcijskih igel

Hepatitis c

Načini okužbe so enaki, kot pri hepatitisu b. Najpogosteje se pojavlja pri intravenoznih narkomanih.

Preventiva: kondom, sterilne injekcijske igle!

Cepiva še ni.

Možna je popolna ozdravitev, lahko pa ostane trajna kužnost s prisotnostjo virusa v krvi.

V Sloveniji je po zakonu o nalezljivih boerznih prijava hepatitisa b in c obvezna!

http://www.zzv-ce.si/dobro_je_vedeti/aids.php

http://www.zzv-ce.si/dobro_je_vedeti/aids.php


13

5. OBTOČILA

Krvna obtočila temeljijo na delovanju srca kot črpalke in omrežju žil.

Arterije ali odvodnice vodijo kri, bogato s kisikom iz srca v tkiva, vene ali dovodnice

vodijo kri revno s kisikom iz tkiv v srce, kapilare ali lasnice – drobne krvne žile

precejajo hranila, plazmo in odpadne snovi.

5.1. Organi krvnih obtočil

Srce

Je organ, ki leži v prsnem košu med levimi in desnimi pljuči. Veliko je kot pest in tehta

od 300 do 500 g.

Zgrajeno je iz srčne mišice (miokarda), ki jo zunaj odeva osrčnik (perikard), ta pa

pripenja srce na okoliške strukture. Med osrčnikom in srcem je tekočina.

Je votel organ s 4 ločenimi votlinami (2 preddvora in 2 prekata). Med preddvoroma in

prekatoma sta zaklopki, ki omogočata tok krvi le v eni smeri. Levi preddvor je povezan z

levim prekatom in desni preddvor z desnim prekatom.

Zgradba srca


14

KRVNE ŽILE

Dovodnice ali arterije

So žile, ki vodijo kri iz srca v druge organe

in tkiva.

Zgrajene so iz treh slojev: notranja žilna

plast, srednja žilna plast (gladke mišice) in

zunanja žilna plast.

So zelo prožne, lahko se širijo in krčijo,

glede na potrebe posameznega organa in

temperaturo. Iz srca vodita dve arteriji:

pljučno deblo (vodi vensko kri v pljuča) in

aorta (vodi kri v telesne organe).

Dovodnice ali vene

Po njih se kri steka v srčna preddvora.

Zgradba ven je podobna arterijski, prav tako

imajo tri sloje, srednji je najtanjši, zato so

mehke in manj prožne od arterij.

Večje vene imajo zaklopke, ki nadzorujejo

smer toka krvi in preprečujejo njeno

vračanje nazaj po veni.

Edine vene, ki vodijo nasičeno kri s kisikom

v srce so pljučne vene, ki prihajajo iz pljuč

in vodijo kri v levi preddvor. Sicer pa vodijo

vene revno kri s kisikom v desni preddvor.

Najpomembnejši veni sta: spodnja in zgornja

votla vena, ki sta zelo podobni aorti.

Kapilare ali lasnice

So žile zelo drobne žile, tanke kot las, zato

jih tudi imenujemo lasnice.

Njihova stena je tanka in zgrajena iz enega

sloja celic.

V kapilarah poteka izmenjava kisika,

ogljikovega dioksida in drugih snovi med

krvjo in celicami.


15

5.2. Kri

Je notranje okolje človeka in drugih vretenčarjev. Je rdeča tekočina, ki je nekoliko slana in

lepljiva. V telesu odraslega človeka se stalno pretaka od 5 – 6 litrov krvi. Njen tekoči del je

rumenkast in ga imenujemo krvna plazma, v njej pa so raztopljene beljakovine, nekaj sladkorja in

soli ter krvna telesca:

Rdeča krvna telesca ali eritrociti,

Bela krvna telesca ali levkociti,

Krvne ploščice ali trombociti.

Rdeča krvna telesca ali eritrociti

Dajejo krvi rdečo barvo, to jim daje posebno barvilo hemoglobin.

Hemoglobin se veže s kisikom v pljučih, kjer prihajajo eritrociti v stik s kisikom.

Ko sprejme hemoglobin kisik postane kri svetlo rdeča, v celicah kjer kri odda

kisik in sprejme ogljikov dioksid postane temno rdeča.

Eritrociti oskrbujejo celice (telo) s kisikom.

Bela krvna telesca ali levkociti

So večja od eritrocitov in imajo jedro.

Jih je manj kot eritrocitov, njihovo število se navadno poveča med prebavljanjem

(v laboratorij tešč), po napornem mišičnem delu in pri nekaterih nalezljivih

boleznih.

Zmožni so uničevati mikrobe, imajo obrambno vlogo.

Krvne ploščice ali trombociti

So najmanjše krvne celice in sodelujejo pri strjevanju (koagulaciji) krvi.

Glavne naloge krvi

prenaša kisik, hrano, hormone po telesu,

zbira ogljikov dioksid in odpadne snovi,

preprečuje krvavitve,

uravnava telesno temperaturo,

obramba organizma.

5.3. Bolezni srca, ožilja in krvi

1. Pri nekaterih ljudeh prihaja zaradi dednih okvar do motenj pri strjevanju krvi. To bolezen

je hemofilija.

2. Za tvorbo hemoglobina (ki prenaša po krvi kisik), človek potrebuje železo. Dovolj velike

količine si ga zagotovimo s pravilno prehrano. Če ga ima človek premalo, je slabokrven.

3. Pri aterosklerozi gre za bolezen arteij, ki jo povzroča nalaganje maščob na notranje stene

žil. Obloge zožijo notranjost žil in ovirajo pretok krvi.


16

4. Če nastane v krvni žili strdek je to

tromboza..

5. Tromboza v možganski žili je

možganska kap.

6. Tromboza v koronarki . srčna kap

(infarkt).

7. Če se okvarijo venske zaklopke, se deli ven prekomerno napolnejo s krvjo, nabreknejo, se

razširijo. To imenujemo krčne žile.

Dejavniki tveganja

Stres

kajenje,

prekomerna telesna teža,

premalo športne aktivnosti.

Krvni

strdek

koronarke


17

6. POŠKODBE IN BOLEZNI OKOSTJA IN SKLEPOV

6.1. Vrste sklepov

6.2. Zgradba sklepa


18

Osteoporoza

Zaradi izgube Ca iz kosti, postajajo kosti krhke in se lahko že pri najmanjši napačni obremenitvi

zlomijo.

Rahitis

Do rahitisa pride, če je v prehrani premalo D vitamina in Ca. D vitamin je nujen za pravilno

vgrajevanje Ca in P v okostje

Artritis je vnetje sklepov.

Artroza je kronična obraba sklepov, ki je pogosto povezana s staranjem.

Kostni rak večinoma prizadane mlade, ob pravočasnem odkritju je v veliki meri

ozdravljiva bolezen.

Izvin je poškodba sklepa; po nerodnem padcu ali udarcu si nategnemo ali pretrgamo

sklepne vezi.Izvin spremljajo hude bolečine. Sklep navadno oteče (izlije se kri).Sklep je

gibljiv.

Če se sklepne vezi pretrgajo, pride do izpaha, glavica jamica izskoči iz sklepne jamice.

Sklep je negibljiv, močno oteče.

Zlom kosti je lahko enostaven, če je prelomljena samo kost in kompliciran, če so

poškodovani tudi mehki deli (mišice, koža)

6.3. Skrb za okostje

Vitamini (d vitamin) minerali Ca in P (prehrana!), telesna aktivnost.

Kaj je imobilizacija?


19

7. Slovar

Antiperetik: to je zdravilo proti povišani temperaturi ( primer Aspirin, Nalgezin, Panadon...).

Analgetik. Zdravilo proti bolečinam ( primer Aspirin, Nalgezin, Panadon...).

Dezinfekcija: uničevanje mikroorganizmov .

Dezinsekcija: uničevanje škodljivih insektov ( muhe, komarji, mravlje...).

Deratizacija: uničevanje škodljivih glodalcev (podgan, miši).

Simptomi: bolezenski znaki.

Akutno obolenje se hitro razvija.

Kronično obolenje se počasi razvija in dolgo traja, se ponavlja.

Preventiva: preprečevanje bolezni in poškodb (npr. cepljenje, predavanje, telesna aktivnost.......)

Kurativa: zdravljenje po bolezni ali poškodb


20

8. Vprašanja

1. Kaj je zdravje?

2. Opišite kaj pomeni telesno zdravje, duševno zdravje , družbena blaginja.

3. Kaj vpliva na vaše zdravje?

4. Zakaj smo zdravstveno zavarovani, vrste zdravstvenega zavarovanja.

5. Delitev medicine in opis posamezne panoge(4x).

6. Osnovna zgradba kože.

7. Kaj povzroča tvorbo pigmenta, pomen kožnega pigmenta.

8. Kaj vse leži v usnjici'

9. Od česa sta odvisni količina in razporeditev maščobnega tkiva v podkožju?

10. Kako se imenuje živi del lasu, kako mrtvi?

11. Pomen znojenja!

12. Zakaj znoj lahko zaudarja?

13. Nastanek aken.

14. Pomen izločkov žlez lojnic.

15. Zakaj jemo vsak dan?

16. Naštejte motnje hranjenja.

17. Anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje.

18. Zgradba zoba.

19. Delitev zob, koliko je vseh skupaj?

20. Zakaj nastane karies?

21. Definicija nalezljivih bolezni.

22. Epidemiologija...

23. Epidemija....

24. Endemija....

25. Pandemija...

26. Glavne skupine nalezljivih bolezni.

27. Kapljične nalezljive bolezni.

28. Črevesne nalezljive bolezni.

29. Bolezni, ki se prenašajo z dotikom.

30. Transmisivne bolezni.

31. Bolezni, ki se prenašajo s krvjo.

32. Kaj je inkubacijska doba?

33. Ali vedno, ko smo v stiku z povzročiteljem nalezljive bolezni zbolimo? Razložite.

34. Pridobljena odpornost.

35. Prirojena odpornost.

36. Naštejte bolezenske klice.(4x)

37. Kaj pomeni, da je mikroorganizem patogen?

38. Pomen antibiotikov, antimikotikov.

39. Kako se okužimo s salmonelo?

40. Botulizem.

41. Kako se človek okuži z ikrami svinjske in goveje trakulje?

42. Znaki okužbe z bakterijami, ki povzročajo boreliozo.

43. Nevarnost klopov kot prenašalcev nalezljivih bolezni.

44. Kdaj je zdravljenje borelioze uspešno in kako bolezen zdravimo?

45. Preprečevanje klopnega meningitisa.


21

46. Kaj je aids, kaj HIV?

47. Način prenosa virusa hiv.3X

48. Kako se virus HIV ne prenaša?5x

49. Način prenosa virusa hepatitisa b.3x

50. Preprečevanje okužbe z virusom hepatitisa b. 3x

51. Način prenosa virusa hepatitisa c.

52. Preprečevanje okužbe z virusom hepatitisa c.2x

53. Kaj je hemofilija?

54. Kaj je ateroskleroza?

55. Kaj je tromboza?

56. Kaj je tromboza v možganski žili, kaj v koronarki?

57. Kako nastanejo krčne žile?

58. Zakaj nastane osteoporoza?

59. Kaj je rahitis?

60. Artroza/ artritis.

61. Izvin/izpah.

62. Kako skrbimo za svoje okostje?

63. Naučite se vse pojme , ki so navedeni v slovarju

Documents

ZDRAVSTVENA VZGOJA IN VARSTVO PRI DELU - ssgtlj.si