DODATNE STROKOVNE PODLAGE ZANACIONALNI PROGRAM VARSTVA OKOLJA 2030

k poglavjema6.3. RAZISKAVE, RAZVOJ IN INOVACIJE ZA VARSTVO OKOLJA

6.5. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ZA VARSTVO OKOLJA

RAZISKAVE, RAZVOJ IN INOVACIJE ZA VARSTVO OKOLJAStanje in prepoznani izzivi

Soočanje z družbenimi izzivi v evropskem okviru za raziskave, razvoj in inovacije

Strateški in programski dokumenti tako Evropske unije kot Slovenije za področje raziskav, razvoja in inovacij poudarjajo pomen družbenih izzivov, med katere uvrščajo tudi okoljske izzive. Ob tem poudarjajo tudi uporabo in prenos znanja. Strategija krepitve Evropskega raziskovalnega prostora (ERA)1, med šestimi prednostnimi področij nalog za vzpostavitev močne ERA določa dve, ki sta za okoljsko politiko še posebej relevantni:

2) Optimalno transnacionalno sodelovanje in konkurenčnost – opredelitev in izvajanje skupnih raziskovalnih programov za reševanje velikih družbenih izzivov, povečanje kakovosti s pomočjo javnih razpisov po vsej Evropi ter vzpostavitev in učinkovito delovanje ključnih raziskovalnih infrastruktur na evropski ravni;5) Optimalno kroženje, dostop do znanstvenih spoznanj in njihov prenos, tudi s pomočjo digitalne ERA – za zagotavljanje dostopa do uporabe znanja vsem.

Odločilnega pomena je, da DČ in regije v skladu s pametno specializacijo oblikujejo raziskovalne sisteme na podlagi svojih prednosti. Vendar morajo biti nacionalni sistemi bolj odprti, medsebojno povezani in interoperabilni, če naj ima globalno konkurenčna ERA, v kateri sodelujejo vse DČ, vodilno vlogo pri spopadanju z velikimi izzivi. To bo povečalo konkurenčnost in izboljšalo sodelovanje.

Glavni vsebinski in finančni inštrument za doseganje ciljev ERA so okvirni programi (FP – Framework Programme)2, čedalje bolj pa se uveljavlja skupno načrtovanje programov (ang. Joint programming - JP). Aktivnosti aktualnega okvirnega programa Obzorje 2020 se povezujejo v naslednje tri temeljne stebre: krepiti odličnost znanosti in raziskav EU, krepiti vodilno vlogo industrije na področju raziskav in inovacij ter prispevati k reševanju družbenih izzivov. Ključnim družbenim izzivom, ki so povezani s socialno in ekonomsko krizo v Evropi, podnebnimi spremembami, trajnostnim razvojem mobilnosti in prometa, varnostjo v družbi, dostopnostjo do obnovljivih virov, zagotovitvijo preskrbe z varno hrano, pomenom evropske kulturne dediščine, ter za spopadanje z izzivom staranja prebivalstva, je namenjenih 31

1 Zapisana je v dokumentu »ERA Roadmap 2015-2020«, ki ga je maja 2015 potrdil Svet za konkurenčnost in v katerem so identificirane ključne naloge po prednostnih področjih (ter mehanizmi njihove implementacije), ki bodo, ob predpostavki učinkovite izvedbe pri vseh partnerjih (DČ in drugih), najverjetneje imela največji vpliv na evropsko znanost ter raziskovalne in inovacijske sisteme. Povzeto po: »Slovenski ERA ROADMAP«, http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/Znanost/doc/Zakonodaja/Strategije/ERA_Roadmap.pdf. 2 FP7 je imel naslov Sedmi okvirni program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007 - 2013), sedaj poteka Osmi okvirni program za raziskave in inovacije za obdobje 2014-2020 - Obzorje 2020 (H2020), v pripravi je FP9.

1

milijard EUR (od slabih 80 milijard EUR celotnega programa). Za trajnostni razvoj je skupno namenjenih 60 % sredstev celotnega programa Obzorje 2020, za podnebne ukrepe pa 35 %.

Prioritetna področja stebra ključnih družbenih izzivov predstavljamo v spodnji preglednici, skupaj s podatki o uspešnosti slovenskih raziskovalcev na teh področjih v prvih dveh letih izvajanja programa Obzorje 20203. Okoljski izzivi se obravnavajo zlasti v štirih od sedmih prioritetnih področij tega stebra:

Podatki v bazi eCORDA se periodično osvežujejo, najnovejši so za presečni datum 31.5.2017.4

3 Vir: »ERA Roadmap 2015-2020«MIZŠ. Prva dva kazalnika imata za izhodiščno leto stanje za 2012, zato je 2012 v naslovni vrstici. Za tretji kazalnik – št. projektov in pridobljena sredstva - pa je zato v prvi vrstici opredeljeno leto 2016. Podatki so smiselno sestavljeni, saj za leto 2016 predstavljajo rezultate delovnih programov 2014-2015, rezultati za 2016 in 2017, pa bi se predstavili šele v sklopu stanja za leto 2018, saj bodo šele takrat dokončno znani vsi rezultati in le-tako bo viden napredek po letih. 4

2

Za dvo- oz. tri-letna obdobja programa Obzorje 2020 se pripravljajo podrobnejši delovni programi. Za delovni program 2018 – 20205 (v skupnem znesku pribl. 30 milijard EUR) je predvidenih pet strateških usmeritev, na prvem mestu: povečana vlaganja v raziskave in inovacije, povezane s trajnostnim razvojem in podnebnimi spremembami. Poleg razpisov na že navedenih treh prioritetnih področjih (stebrih) se vzpostavljajo tudi dodatni ukrepi, kot so na primer fokusna področja. Med štirimi fokusnimi področji sta predvidena tudi: Izgradnja nizko-ogljične, podnebno odporne prihodnosti in Povezovanje ekonomskih in okoljskih koristi: krožno gospodarstvo; obe področji naj se medsebojno ojačujeta. Raziskovalne in razvojne aktivnosti na teh področjih naj podpirajo tudi evropske prioritete implementirati Energetsko unijo, biti vodilni pri rabi OVE in pri URE ter razogljičiti (dekarbonizirati) energetski sistem do l. 2050. Peta strateška usmeritev »Trg ustvarjajoče inoviranje« (Market creating innovation) bo podprta tudi z močnejšimi povezavami med industrijskimi tehnologijami in družbenimi izzivi.

Skupno načrtovanje raziskovalnih programov (ang. Joint programming - JP) pomeni spremembo v evropskem sodelovanju na področju RRI. Pričakovati je, da bo mehanizem v ERA postal tako pomemben kot so okvirni programi, ter bo dejansko spremenil način, na katerega se v ERA obravnava raziskave. Zajema vse oblike transnacionalnega sodelovanja, tako pobude za skupno načrtovanje (ang. Joint programming initiatives – JPI), kot tudi instrument ERA-NET, pobude po 185. členu PDEU, Skupne tehnološke pobude (ang. Joint technology initiatives – JTI) in druge programe, ki sledijo bistvu sporočila ERA, tj. potrebi po preseganju tradicionalne razdrobljenosti raziskovalnih prizadevanj v EU z boljšim usklajevanjem in sodelovanjem, kot sta npr. EUREKA in COST.

Signed grant agreements with at least one participant in the selection

EU financial contribution to all participations in the selection

Health, demographic change and wellbeing 27 7.567.807,00 €Food security, sustainable agriculture and forestry, marine and maritime and inland water research and the bioeconomy 22 5.196.093,00 €Secure, clean and efficient energy 50 20.271.045,00 €Smart, green and integrated transport 33 16.267.724,00 €Climate action, environment, resource efficiency and raw materials 32 11.422.265,00 €Europe in a changing world - inclusive, innovative and reflective Societies 15 2.173.213,00 €Secure societies - Protecting freedom and security of Europe and its citizens 9 3.390.766,00 €

Slovenskim udeležencem je (podatki do 31.5.2017) torej iz tretjega stebra uspelo za 188 projektov pridobiti 66,3 M€, kar v deležu na vsa razdeljena sredstva med slovenske partnerje v projektih predstavlja 51%, oz. povedano drugače: Delež podpisanih pogodb s slovenskimi udeleženci glede na stebre Obzorja 2020 je sledeči: 51% družbeni izzivi, 24% vodilna vloga industrije, 17% odlična znanost, 3% Euratom, 2% spodbujanje odličnosti in povečevanje udeležbe, 2% znanost za družbo in za njo, 1% druge, presečne teme. 5 Povzeto po: Horizon 2020 work programme 2018-2020 - Strategic Programme Overarching Document. Dostopno prek: http://ec.europa.eu/programmes/horizon2020/sites/horizon2020/files/stratprog_overarching_version_for_publication.pdf. Delovni program 2018 – 2020 pa bo predvidoma potrjen oktobra 2017.

3

Slovenija je v posameznih instrumentih precej aktivna, saj je trenutno vključena v pet od desetih JPI, 31 instrumentov ERA-NET, štiri od petih pobud po 185. členu PDEU in štiri od osmih JTI-jev. Če naštejemo le pobude, povezane z okoljskimi cilji:

a) kot polnopravna članica Slovenija sodeluje v JPI JPND (nevrodegenerativne bolezni), JPI URBAN EUROPE (družbeni izziv urbanih področij), JPI More Years - Better Lives (družbeni izziv demografskih sprememb) in kot država opazovalka v JPI Healthy Diet - Healthy Life (družbeni izziv javnega zdravja in kakovosti življenja) ter JPI Climate (družbeni izziv podnebnih sprememb).

b) Slovenija je zastopana v štirih JTI: FCH2 (javno-zasebna pobuda na področju tehnologij gorivnih celic in vodika), BBI (bio zasnovane industrije), IMI2 (razvoj naslednje generacije cepiv, zdravil in zdravljenj), F4E (Fuzija za energijo – razvoj fuzijske energije), in Shift2Rail (spodbujanja raziskav in inovacij v sektorju železnic) .

Sredstva za RRI v povezavi z okoljskimi cilji se v okviru EU zagotavljajo tudi z mehanizmi in instrumenti drugih sektorjev, kot sta mehanizma NER 300 in 400 s sredstvi iz sistema EU ETS za podporo inovacij na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov v industrijskih sektorjih.

V začetku julija 2017 je EK objavila poročilo neodvisne ekspertne skupine glede nadaljnjega razvoja raziskovalnih in inovacijskih programov EU6 (na primer za pripravo delovnega programa 2018 – 2020 in začetek razprav o FP9). Skupina je oblikovala 11 priporočil za maksimiziranje vpliva teh programov, med njimi tudi: 5. Sprejeti v cilje usmerjen in na učinke osredotočen pristop za naslavljanje globalnih izzivov. Aktivnosti: Določiti ciljno usmerjena raziskovalna in inovacijska področja,, ki naslavljajo globalne izzive in mobilizirati raziskovalce, inovatorje in druge deležnike za njihovo implementacijo.

SI-ERA: Med inovacijske voditeljice z nacionalnimi ukrepi in sodelovanjem v evropskih prioritetah

V skladu z usmeritvami EU je Vlada RS maja 2016 sprejela Slovensko strategijo krepitve Evropskega raziskovalnega prostora 2016 – 20207, v kateri je opredelila slovensko vizijo ERA kot: Slovenija se bo do leta 2030 na lestvici »Innovation Union Scoreboard«8 uvrstila v skupino držav inovacijskih voditeljic. Slovenija se glede na kazalnike uspešnosti »Innovation Union Scoreboard« uvršča v skupino držav inovacijskih sledilk. Kljub temu »Slovenski ERA ROADMAP« govori o izhodiščno dobremu položaju Slovenije s pozitivnimi trendi rasti, ki ga pripisuje primerjalno intenzivni RRI politiki raziskav, razvoja in inovacij v 15 letih pred sprejetjem dokumenta, dobrim RRI zmogljivostim v javnem sektorju in visoki stopnji RRI intenzivnosti v zasebnem sektorju9, kar je bila tudi posledica sprememb zakonodaje na področju davčnih olajšav za RRI dejavnost in sodelovanja podjetij v okviru instrumentov,

6 LAB – FAB – APP. Investing in the European future we want. Report of the independent High Level Group on maximising the impact of EU Research & Innovation Programmes. July 2017. Dostopno prek: http://ec.europa.eu/research/index.cfm?pg=newsalert&year=2017&na=na-030717. 7 Dostopno prek: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/Znanost/doc/Zakonodaja/Strategije/ERA_Roadmap.pdf8 Innovation Union Scoreboard (IUS) določa letno primerjalno oceno uspešnosti za raziskave in inovacije v državah članicah EU ter relativne prednosti in slabosti njihovih raziskovalnih in inovacijskih sistemov.

4

sofinanciranih s sredstvi evropske kohezijske politike (npr. centri odličnosti, kompetenčni centri in razvojni centri slovenskega gospodarstva). V veliki meri je bil ta razvoj tudi posledica relativno dobro razvite, a razpršene raziskovalne infrastrukture in njene interne dostopnosti, nekaterih področij odličnosti v akademskih in industrijskih raziskavah ter vpetosti slovenskih raziskovalcev v širši evropski prostor z uspešnim sodelovanjem v FP7 in Obzorju 2020, vključno z instrumentoma kot sta ERA-NET in instrument za mala in srednje velika podjetja (MSP).

Vendar pa so nacionalne in mednarodne študije pokazale na številne pomanjkljivosti, ki jih je nadalje potrebno odpravljati pri vzpostavljanju učinkovitega nacionalnega sistema RRI, kot so: parcialnost in nedodelanost spodbud za RRI, ki ne naslavljajo sistematično celotnega inovacijskega cikla in so vsebinsko razdrobljene, posledično preveliko razpršenost tako javnih kot zasebnih izdatkov za RRI, med katerimi je velik razkorak, nizko uspešnost pri doseganju raziskovalnih in inovacijskih rezultatov ter posledično vprašljivost kakovosti naložb, nepovezanost stabilnega institucionalnega financiranja z rezultati in učinki, pa tudi nizko stopnjo internacionalizacije tako v javnem kot zasebnem sektorju. Zaskrbljujoče je tudi upadanje državnih proračunskih sredstev za RRI (GBAORD): izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost (v deležu BDP) so nad povprečjem EU, a se vlaganja javnega sektorja že od leta 2012 zmanjšujejo. Kot izhaja iz Poročila o razvoju, so se do leta 2015 znižala na raven leta 2006, kar kaže, da ekonomska politika tem vlaganjem ne pripisuje zadostnega pomena za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti.10

V dokumentu Slovenska industrijska politika – SIP je vlada leta 2013 zapisala, da so trije komplementarni instrumenti razvojne politike – Razvojni centri slovenskega gospodarstva (RC), Kompetenčni centri (KC) in Centri odličnosti (CO) – predstavljali odločen korak v smeri pametne specializacije11. Ključna vsebinska področja, na katerih so bili ustanovljeni, so vključevala tudi tehnologije za trajnostni razvoj12. Poleg tega je bila horizontalna prioriteta centrov odličnosti pospeševanje prehoda v energijsko učinkovito gospodarstvo z nizkimi izpusti toplogrednih plinov. Za 32 centrov (CO, KC in RCSG) je bilo v letih 2009-2011 odobrenih skupno cca. 300 mio EUR finančnih sredstev. Evalvacije rezultatov teh instrumentov niso posebej izpostavljale njihovega prispevka k tehnologijam za trajnostni razvoj niti k prehodu v nizkoogljično in energetsko učinkovito gospodarstvo (za centre odličnosti).

9 Vendar UMAR v Poročilu o razvoju 2017 ugotavlja, da je inovacijska aktivnost v obdobju 2012 – 2014 podjetij šibka in se ne povečuje. Vir: Kmet Zupančič, Rotija (ur.), 2017. Poročilo o razvoju 2017. UMAR, Ljubljana. Dostopno prek: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenije/2017/POR_2017.pdf.10 Kmet Zupančič, Rotija (ur.), 2017. Poročilo o razvoju 2017. UMAR, Ljubljana. 11 Slovenska industrijska politika – SIP, Vlada Republike Slovenije, 6. 2. 2013, str. 6, 34 in 63 Dostopno prek: http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/DPK/SIP/SIP_-_vladni_dokument.pdf12 V tabeli št. 3 na str. 63 so za to področje navedeni: RC energetika Pomurje, RC Sp. Posavje, RC Šaleška, KC SURE, KC TIGR, CO NOT.

5

Z vidika okoljskih ciljev pa je najbolj relevanten indeks eko-inovacij13, po katerem se Slovenija v letih 2014 – 2016 uvršča v povprečje EU s trendom rasti14. Dvoletno poročilo za 2014-2015 se osredotoča na prehod v krožno gospodarstvo in med drugim priporoča podporne ukrepe za “hardware” in “software” eko inovacije, torej tako za razvoj tehnologij in tehnične infrastrukture kot za razvoj spretnosti, znanja in poslovnih modelov. Za prvi sklop bi zadoščali konvencionalni instrumenti podpore, toda razvoj »softvera« zahteva inovativne pristope v oblikovanju politik, tako da se doseže spremembe v načinih razmišljanja za delitev, predelavo, ponovno uporabo in popravilo15. Slovensko poročilo za to obdobje izpostavlja razkorak med deklarativno podporo in dejanskimi ukrepi za prehod v krožno gospodarstvo ter utemeljuje, da je za slovenska podjetja ključno pridružiti se temu procesu, ki pospešeno poteka v okviru EU.

Ključni dokument za vzpostavitev učinkovitega nacionalnega raziskovalnega in inovacijskega sistema (»Slovenski ERA ROADMAP«, Prednostno področje 1) je Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije 2011-2020 (RISS)16. RISS predstavlja preusmeritev k bolj ciljno usmerjenemu vodenju področja raziskav, razvoja in inovacij (RRI), pri čemer ga dopolnjuje v letu 2015 sprejeta Strategija pametne specializacije Slovenije (S4). RISS se vsebinsko dopolnjuje tudi s Slovensko industrijsko politiko (SIP), sprejeto v letu 2013. Prenovljeni strateški dokumenti, med njimi še leta 2011 sprejet Nacionalni program visokega šolstva 2011-202017, so dobra osnova za strukturne spremembe, a za uspešen in učinkovit nacionalni RRI sistem bo potrebno preseči trenutno premalo integrirano upravljanje raziskav in inovacij.

RISS v uvodu opozarja na izzive, s katerimi se srečujemo na začetku 21. stoletja in ki napovedujejo temeljito prestrukturiranje sveta, kakršnega poznamo danes. Med drugim se bodo naraščajočim ekonomskim in političnim migracijam pridružile okoljske. Svet se bo srečal s pomanjkanjem naravnih virov, kakršni so energija, hrana in voda, ter z večjimi grožnjami, kot posledica podnebnih sprememb. Ti izzivi kličejo po kritičnem razmisleku in raziskovanju vzrokov za tako stanje, predvsem pa po prenovi načina življenja, delovanja,

13Eko-inovacija je vsaka oblika inovacije, katere rezultat ali cilj je znaten in viden napredek v smeri trajnostnega razvoja z zmanjšanjem negativnih vplivov na okolje, boljšim odzivanjem na okoljske pritiske ali doseganjem učinkovitejše ali odgovornejše rabe naravnih virov. Akcijski načrt za ekološke inovacije (Eco-AP – Eco-innovation Action Plan) iz leta 2011 je osredotočen na spodbujanje inovacij, ki povzročijo ali so namenjene zmanjšanju pritiskov na okolje in premostitvi vrzeli med inovacijami in trgom. (Dostopno prek: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ALL/?uri=CELEX:52011DC0899). Slovenija posebnega dokumenta za eko-inovacije ni sprejela. Indeks eko inovacij: EU Eco-Innovation Index, poročila pripravlja Eco-Innovation Observatory (EIO), dostopna prek: https://ec.europa.eu/environment/ecoap/scoreboard_en /dodati razlago velikih nihanj v uvrstitvah držav/. EIO opredeljuje eko inovacije s prispevkom k zmanjševanju rabe naravnih virov in izpustov škodljivih snovi. 14 V poročilu za leto 2016 je Slovenija na 7. mestu med 28 DČ EU z indeksom 104. Rast se predvsem povezuje s povečevanjem … /potrebna razlaga/15 »changing mindsets for sharing, remanufacturing, reuse and repair«. 16 Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (ReRIS11-20) je dostopna prek: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/103975. 17 http://www.arhiv.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/odnosi_z_javnostmi/8.9.10_NPVS.pdf. Kot pomembno področje RRI se pogosto izpostavlja področje informacijske družbe, vendar dokumentov za to področje ne povzemamo, ker ne naslavljajo posebej okoljskih izzivov in prehoda v zeleno gospodarstvo. Na ravni EU je to Evropska digitalna agenda, ustrezen nacionalni dokument pa je DIGITALNA SLOVENIJA 2020 - Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020 (http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/DID/Informacijska_druzba/DSI_2020.pdf).

6

ustvarjanja, proizvodnje in povezovanja. Do visoke kakovosti življenja in pravičnejše družbe bo pripeljal tudi prehod v trajnosten način življenja in trajnostno gospodarstvo. Strateški cilj raziskovalne in inovacijske dejavnosti v Sloveniji je zato: »Vzpostaviti sodoben raziskovalni in inovacijski sistem, ki bo omogočal višjo kakovost življenja za vse, s kritično refleksijo družbe, učinkovitim reševanjem družbenih izzivov in dvigom dodane vrednosti na zaposlenega ter zagotavljanjem več in kakovostnejših delovnih mest.« Med ukrepe s pričakovanim učinkom na okoljske cilje lahko uvrstimo zlasti boljši prenos znanja, vzpostavitev področij pametne specializacije države ali regije, ukrepi v podporo inovativnemu gospodarstvu.

Transnacionalno reševanje globalnih družbenih izzivov je v dokumentu »Slovenski ERA ROADMAP« obravnavano kot Prednostno področje 2A. Tako je poudarjeno, da so družbeni izzivi, kot so podnebne spremembe, ohranjanje biotske raznovrstnosti, demografski izzivi s staranjem in naraščanjem prebivalstva, prehranska varnost in drugi postali glavni dejavniki spodbujanja raziskav v zadnjih letih. Transnacionalno sodelovanje na področju RRI bo tako pomembno prispevalo k udejanjanju Agende 2030, vloga RRI pa je prav tako nepogrešljiva pri uspešni politiki blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje (Pariški podnebni sporazum). Zaradi kompleksnosti in medsebojne prepletenosti globalnih izzivov je za uravnoteženo upoštevanje vseh treh razsežnosti trajnostnega razvoja – okoljske, gospodarske in družbene – nujen tudi celosten pristop k njihovi obravnavi.18 Med cilji in ukrepi v okviru tega prednostnega področja je predvideno povečanje sodelovanja v instrumentih EU, npr. z usmerjenim sofinanciranjem transnacionalnih javnih raziskav ter okrepitev vloge SRIA (Strateških raziskovalnih in inovacijski načrtov) pobud za skupno načrtovanje19 pri načrtovanju prioritet izvajanja RRI politike na nacionalni ravni. Predvidena je tudi vzpostavitev novih pristopov v smeri integracije področja družboslovja in humanistike (SSH) v raziskave iz drugih področij znanosti (naravoslovne, tehnične, biotehnične, medicinske vede).

Prednostno področje 5A Prenos in kroženje znanja vključuje več ukrepov, ki so deloma vključeni v RISS. V letu 2015 pa so bila s Slovensko strategijo pametne specializacije (S4)20

opredeljena ožja prioritetna področja, ki kažejo največji potencial za nadaljnji razvoj Slovenije. S4 je bila pripravljena kot ena od predhodnih pogojenosti (an. Ex-ante conditionalities) za črpanje evropskih sredstev in temelji na več sektorskih dokumentih 21. Med drugim so bili upoštevani zaključki iz analize ukrepov investicij v Centre odličnosti, Kompetenčne centre in Razvojne centre gospodarstva, ki so bili v minuli finančni perspektivi

18 O sodelovanju Slovenije pri tej prioriteti EU ERA ROADMAP-a poročamo že v predhodnem poglavju. 19 ang. Joint programming initiatives – JPI. 20 Slovenska strategija pametne specializacije: http://www.svrk.gov.si/fileadmin/svrk.gov.si/pageuploads/Dokumenti_za_objavo_na_vstopni_strani/S4_dokument_potrjeno_na_VRS_150920.pdf. Sprejeli sta jo Vlada RS dne 20. 9. 2015 in Evropska komisija 3. 11. 2015. Več o evropskem konceptu pametne specializacije in aktualnih procesih na platformi http://s3platform.jrc.ec.europa.eu/ 21 Kot je na primer Slovenska industrijska politika (SIP) (Vlada RS jo je sprejela februarja 2013), katere usmeritev v zeleno rast odraža tudi izhodiščna vizija: »Slovenska industrijska politika bo, preko izboljšanja poslovnega okolja, podpore podjetništvu in inovacijam ter preko razvoja perspektivnih tehnoloških in industrijskih področij, ki odgovarjajo na družbene izzive, ustvarila pogoje za kontinuirano prestrukturiranje obstoječe industrije v energetsko, materialno, okoljsko in družbeno učinkovito industrijo znanja in inovativnosti za nova, trajnejša in kvalitetnejša delovna mesta ter večjo vpetost v mednarodne tokove poslovanja.« (http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/DPK/SIP/SIP_-_vladni_dokument.pdf)

7

podprti z 244 mio EUR iz kohezijske ovojnice. Ta sredstva za podporo R&R v sodelovanju gospodarstva in razvojnih jeder zasebnega in javnega sektorja so pritegnila dodatnih 200 mio EUR investicij, skupaj je bilo podprtih 29 konzorcijev s prek 324 partnerji in 2.500 razvojniki, ki so ustvarili okvirno 898 intelektualnih pravic.

S4 je platforma za osredotočenje razvojnih vlaganj na področja, kjer ima Slovenija kritično maso znanja, zmogljivosti in kompetence in na katerih ima inovacijske možnosti za uvrstitev na svetovne trge ter s tem za krepitev svoje prepoznavnosti. Uvodna vizija dokumenta se glasi: »S4 bo strateško usmerjena v TRAJNOSTNE TEHNOLOGIJE IN STORITVE ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE, ki naj Slovenijo umestijo kot zeleno, aktivno, zdravo in digitalno regijo z vrhunskimi pogoji za ustvarjanje in inoviranje, usmerjeno v razvoj srednje in visoko tehnoloških rešitev na nišnih področjih. Na prednostnih nišnih področjih bo Slovenija prešla od sledilca v soustvarjalca globalnih trendov, kar je poslanstvo S4.« Zeleno, trajnostno, krožno ni alternativa temveč glavni tok (mainstream), utemeljen na empiričnih podatkih.

Štirje ključni cilji S4 (dvig dodane vrednosti na zaposlenega, povečan delež visokotehnološko intenzivnih proizvodov v izvozu, povečan delež izvoza storitev z visokim deležem znanja v celotnem izvozu in dvig celotne podjetniške aktivnosti) se neposredno na okolje, zeleno gospodarstvo in trajnostni razvoj ne nanašajo.

Podlaga za osredotočeno vlaganje sredstev v raziskave, razvoj in inovacije so prednostna področja uporabe S4, ki na operativni ravni usmerjajo v trajnostne tehnologije in storitve: 1. zdravo bivalno in delovno okolje s koncepti »pametnih mest in skupnosti« ter »pametnih zgradb in domov z lesno verigo«,2. naravni in tradicionalni viri za prihodnost s trajnostno pridelavo hrane in trajnostnim turizmom ter mrežami za prehod v krožno gospodarstvo,3. (s)industrija 4.0 z vlaganji v tovarne prihodnosti, zdravje – medicino, mobilnost in razvoj materialov kot končnih produktov.

V proces priprave S4 je bilo skozi proces podjetniškega odkrivanja (2014-2016) vgrajeno partnerstvo in je tudi temeljni del izvedbene ravni S4 skoz proces vzpostavitve SRIP – strateško razvojnih inovacijskih partnerstev (2016 - 2022 +)22. Namen SRIP-ov je okrepiti raziskovalno-razvojno-inovacijsko povezovanje sicer neodvisnih deležnikov (gospodarstva, raziskovalnih organizacij ter drugih relevantnih razvojnih deležnikov), na vseh 9 področjih uporabe S4, z namenom sistematičnega povezovanja v mednarodne verige vrednosti in zagotovitvijo celovitega podpornega okolja v Sloveniji, vključno z razvojem kadrov.

Na vsakem od devetih področij uporabe S4 se je konec leta 2016 oblikovalo po eno strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo. SRIP sledijo načelom odprtosti in uravnoteženosti med kategorijami članstva, v njih pa sodeluje že preko 500 različnih deležnikov23. V okviru partnerstev deležniki sodelujejo skozi oblikovanje skupnih strateških usmeritev, usklajevanje raziskovalno-razvojnih aktivnosti, souporabo zmogljivosti, razvoj človeških virov, izmenjavo znanj in izkušenj, mreženje ter skupno zastopanje interesov v tujini in do institucij države. 22 Podrobneje o SRIP-ih na spletni strani: http://www.svrk.gov.si/si/delovna_podrocja/strategija_pametne_specializacije/strateska_razvojno_inovacijska_partnerstva_srip/23 Predvideno je tako povezovanje znotraj SRIP-ov (preko sodelovalnih komunikacijskih platform ali orodij) kot komuniciranje med partnerstvi in z različnimi javnostmi.

8

Načrti aktivnosti za ta področja izhajajo iz konkretizacije fokusnih področij S4 s cilji, kar je vse opredeljeno v akcijskih načrtih (poslovno-razvojnih strategijah) SRIP-ov. Akcijske načrte s fokusnimi področji in tehnologijami24 je julija 2017 potrdila delovna skupina državnih sekretarjev za implementacijo S4. SRIP-i delujejo skozi različne organizacijske oblike, med drugim kot verige vrednosti, horizontalne mreže in samostojni inovacijski grozdi.

Poročilo Republike Slovenije o uresničevanju Agende za trajnostni razvoj do leta 203025

ugotavlja, da se bo Slovenija z izvedbenim dokumentom S4, dejavnostmi, povezanimi z njim, in z vzpostavljanjem partnerstev osredotočila na več podciljev zlasti v okviru dveh ciljev trajnostnega razvoja iz Agende 2030:

Cilja 8: Spodbujati trajnostno, vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno in produktivno zaposlenost ter dostojno delo za vse, in

Cilja 9: Zgraditi vzdržljivo infrastrukturo, spodbujati vključujočo in trajnostno industrializacijo ter pospeševati inovacije.

Finančne spodbude za raziskave in inovacije na področjih pametne specializacije so predvidene v Operativnem programu izvajanja Evropske kohezijske politike za obdobje 2014−2020 (OP EKP)26, predvsem v prednostnih oseh Mednarodna konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnosti in ozelenitev gospodarstva ter Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast. V letih 2016 in 2017 je že bilo izvedenih ali je v teku več razpisov:

Podpora strateškim razvojno inovacijskim partnerstvom (SRIP) na prioritetnih področjih »S4« v višini 10,5 mio EUR (MGRT)27,

v višini 12 oz. 55 mio EUR za raziskovalno-razvojne in inovacijske (RRI) dejavnosti v verigah in mrežah vrednosti na prednostnih področjih »S4« (MGRT oz. MIZŠ),

razpis MIZŠ za spodbujanje izvajanja raziskovalno-razvojnih projektov v višini 36 mio EUR in razpis MGRT za spodbujanje RRI projektov na prednostnih področjih »S4« v višini 59 mio EUR,

SPIRIT je razpisal spodbude za vsaj 40 inovativnih RRI projektov, za razvoj novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev na prednostnih področjih»S4« ter spodbude za podporo raziskovalno-razvojnim in inovacijskim dejavnostim za izvedbo pilotnih/demonstracijskih projektov podjetij na prednostnem področju »S4«: Pametna mesta in skupnosti, fokusnem področju Pretvorba, distribucija in upravljanje energije v višini 5 mio EUR.

Maksimalna možna višina sofinanciranja operacije za celotno obdobje upravičenosti znaša do 800.000,00 EUR za posamezno strateško partnerstvo, razen za področje uporabe Pametna mesta in skupnosti (maksimalna možna višina sofinanciranja operacije do 1.600.000 EUR) in za področje uporabe Tovarne prihodnosti (maksimalna možna višina sofinanciranja do

24 Tabela prioritet S4 25 http://slovenija2050.si/wp-content/uploads/2017/07/Slovenia-VNR-2017-Full-Report.pdf26 http://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/kljucni-dokumenti/op_slo_web.pdf27 Na področju razvoja kadrov se razpis za SRIP S4 dopolnjuje z javnim razpisom za sofinanciranje "Vzpostavitve in delovanja kompetenčnih centrov za razvoj kadrov za obdobje (KOC)", ki bosta drug drugemu komplementarna z vidika doseganja ciljev S4 in ga je objavil Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Sredstva MDDS : 4 mio EUR. V letu 2017 bo objavljen tudi javni razpis za sofinanciranje partnerstev z mednarodnim elementom v letih 2017-2021 v vrednosti 2,7 mio EUR, za podjetja iz področij, navedenih v akcijskih načrtih SRIP.

9

2.400.000,00 EUR)28, glede na uspešnost in druge pogoje pa se ti zneski lahko povečajo za do milijon EUR.

Gospodarsko ministrstvo bo za področja S4 do konca finančne perspektive 2014–2020 namenilo okoli 290 milijonov evrov, od tega bo za 88 milijonov evrov povratnih virov prek finančnih instrumentov, precej pa bo še tudi nepovratnih sredstev. Del tega je tudi konec junija 2017 objavljeni razpis za spodbude za raziskovalno-razvojne projekte v višini 74,2 milijona evrov. S strani ministrstva, pristojnega za znanost, bo za področja S4 namenjeno okoli 200 milijonov evrov.

Strategija pametne specializacije podpira sklop zelena rast gospodarstva v Okvirnem programu za prehod v zeleno gospodarstvo (OPZG)29, ki temelji na ključnih področjih prehoda v zeleno gospodarstvo ter med drugim vključuje ekološke inovacije kot temeljni dejavnik za omogočanje zelenega gospodarstva in spodbuja odprto kroženje znanja o zelenih rešitvah.

Z vidika zagotavljanja znanstvenih in strokovnih podlag za oblikovanje, izvajanje in spremljanje nacionalnih politik je še zlasti relevanten mehanizem ciljnih raziskovalnih programov (CRP-ov)30, ki je oblika in način uresničevanja Strategije razvoja Slovenije in Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije. Oblikovan je kot instrument povezovanja države za zadovoljevanje njenih potreb, raziskovalne sfere in širše javnosti na posebej določenih prednostnih temah, kot sistem medresorskega povezovanja pri načrtovanju in izvajanju mrežnih raziskovalno-razvojnih projektov na posameznih področjih javnega interesa oblikovan v letu 2001. Osnovni namen CRP je oblikovanje raziskovalnih podlag za odločanje pri pripravi, sprejemanju in izvajanju razvojnih politik javnega interesa ter spremljanju in nadziranju njihovega izvajanja. Uresničevanje tega namena je oteženo, ker končna poročila teh projektov niso javno dostopna.

Ob upoštevanju načel interdisciplinarnosti, multidisciplinarnosti in medinstitucionalnosti se CRP uresničuje v okviru posameznih težišč CRP, ki predstavljajo širše tematsko področje raziskav in povezujejo več sektorskih področij na osnovi nacionalnih razvojnih prioritet. Opredelitev in razčlenitev težišč v tematske sklope oziroma teme se je tekom let spreminjala. Ministrstvo za okolje in prostor je v letu 2016 sodelovalo pri težišču Težišču 8: Okolje in prostor, z okoljskimi cilji pa so se lahko povezovala tudi nekatera druga težišča31.

Naslavljanje globalnih izzivov in podpora inovacijam tudi v 7. okoljskem akcijskem programu

28 Skupaj 10.490.783,75 EUR do 2022. 29 To je drugi od desetih sklopov OPZG, ki obsegajo od trajnostnega upravljanja virov do zelenih praks v kmetijstvu in gozdarstvu ter horizontalnih in podpornih ukrepov. http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/pomembni_dokumenti/opzg_akcijski_nacrt_in_nacrt_aktivnosti.pdf30 https://www.arrs.gov.si/sl/progproj/crp/31 Kot so Povezovanje ukrepov za preprečevanje bolezni, Ugotavljanje izpostavljenosti ljudi in okolja kemikalijam, Fiskalna in ekonomska politika, Učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanj za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta. Za spremljanje izvajanja S4 sta na primer v teku dva CRP in sicer CRP za pripravo novih empiričnih podlag za ravizijo S4 in CRP za pripravo metodologije vrednotenja SRIP.

10

Kot izhaja iz Sedmega okoljskega akcijskega programa32 (7. OAP, sprejela EP in ES novembra 2013), bodo k uresničevanju dolgoročne vizije Slovenije in EU za leto 2050 – Dobro živeti znotraj omejitev našega planeta – pomembno prispevali izboljšano znanje o okolju in inovacije za prehod v konkurenčno, z viri gospodarno in nizkoogljično gospodarstvo in družbo.

7. OAP je glede na takratno znanje ugotavljal, da so potrebni takojšnji ukrepi na področjih, kot so podnebne spremembe, izguba vrst, okoljski pragi in ekološke prelomne točke, ker pa so ta vprašanja obsežna in zapletena, moramo, če želimo razviti najbolj učinkovite pristope, izpopolniti naše razumevanje na teh področjih.33 Nekaj let kasneje Evropska agencija za okolje (EEA) v poročilu o stanju okolja v Evropi (SOER 2015)34 opozarja, da se ob vse boljšem razumevanju značilnosti okoljskih izzivov v Evropi in njihovi soodvisnosti z gospodarskimi in družbenimi sistemi v globaliziranem svetu krepi spoznanje, da z obstoječim znanjem in uveljavljenimi načini upravljanja temu ne bomo kos. Danes se soočamo s spremembami, ki jih obsegu ni mogoče primerjati s tistimi v preteklosti, z medsebojno povezanimi nevarnostmi, globalnimi „megatrendi“35 in ekološkimi omejitvami, ki neposredno in posredno vplivajo na evropsko (in tudi slovensko) okolje. Širitev baze znanja o okolju36 je torej prvi pogoj za upravljanje dolgoročnih prehodov, kot je prehod v zeleno gospodarstvo.

Okoljska politika Unije temelji na spremljanju okolja, podatkih, kazalniki in ocenah, povezanih z izvajanjem zakonodaje Unije, ter formalnih znanstvenih raziskavah in pobudah na področju znanosti za državljane. 7. OAP v prednostnem cilju 5 - Izboljšanje zbirke znanja in podatkov za okoljsko politiko Unije - določa usmeritve za raziskovalno-razvojno in inovacijsko dejavnost, ki bo na okoljskem področju v povezavi z družbenimi in gospodarskimi vidiki prispevala k bolj informiranemu in v prihodnost naravnanemu odločanju in ravnanju organov upravljanja in podjetij, pa tudi drugih deležnikov, vključno s potrošniki.

Znanstvene raziskave ter spremljanje in poročanje o okoljskem razvoju pomeni, da se naše razumevanje okolja nenehno izboljšuje. Ta zbirka znanja bi morala biti dostopnejša za državljane in oblikovalce politik, s čimer bi zagotovili, da bi politika nastajala na podlagi pravilnega razumevanja stanja okolja. Hkrati pa je v cilju 5 poudarjeno, da bo previdnostno načelo še naprej usmerjalo pristop EU pri oblikovanju politike na tem področju.32 http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32013D1386&from=EN . 33 Pet vrzeli, ki jih je glede na 7. EAP potrebno podrobneje preučiti, je navedenih v prilogi na koncu poglavja. 34 https://www.eea.europa.eu/soer-2015/synthesis/evropsko-okolje-stanje-in-napovedi35 Globalni megatrendi (GMT) so kompleksne, velike spremembe z dolgoročnim vplivom in s širokim razponom učinkov, vključujejo pa socialno, ekonomsko in okoljsko razsežnost. Globalne obremenitve okolja se povečujejo hitreje kot doslej predvsem zaradi gospodarske rasti, rasti prebivalstva ter spreminjajočih se vzorcev potrošnje in proizvodnje. Zaradi teh trendov so dolgoročne napovedi za stanje okolja v Evropi in Sloveniji manj ugodne, kot bi lahko sklepali iz dosedanjega napredka pri varovanju okolja in ohranjanju narave. Na kratko so GMT-ji predstavljeni v Poročilu o okolju 2017, Poglavje 3. 36 EEA v tem poročilu vseskozi opozarja na vrzeli v znanju. Tiste, ki si zaslužijo posebno pozornost, se nanašajo na sistemske vede, zapletene okoljske spremembe in sistemska tveganja, vplive globalnih megatrendov na okolje v Evropi, medsebojno delovanje družbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov, izvedljive prehode v sistemih proizvodnje in potrošnje, škodljive vplive okolja na zdravje ljudi ter medsebojna razmerja med gospodarskim razvojem, okoljskimi spremembami in blaginjo ljudi. Poleg tega je lahko razvoj znanja na nekaterih področjih v pomoč pri oblikovanju politik in naložbenih odločitvah, kar lahko denimo vidimo pri enotnih okoljsko-ekonomskih računih ter kazalcih za to področje. Sem spadajo fizični in denarni računi za naravni kapital in ekosistemske storitve ter razvoj in uporaba kazalcev za dopolnitev makroekonomskega kazalca BDP (bruto domači proizvod) ter kazalcev, ki segajo onkraj BDP.

11

Kot poudarja EEA v SOER 2015, znanja, ki je potrebno za podporo prehodom, ni mogoče pridobiti z razpoložljivimi in uveljavljeni podatki in kazalci ter načini njihovega spremljanja. Za zmanjšanje te vrzeli si bo treba prizadevati za boljše razumevanje sistemskih ved, v prihodnost usmerjenih podatkov, sistemskih tveganj ter razmerij med okoljskimi spremembami in blaginjo ljudi.

V prednostnem cilju 2 - Spreminjanje Unije v z viri gospodarno, zeleno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo – pa je pomembna usmeritev spodbujanje javnih in zasebnih prizadevanj za raziskave in inovacije, potrebnih za razvoj in prevzem inovativnih tehnologij, sistemov in poslovnih modelov, ki bodo pospešili prehod v nizkoogljično gospodarstvo, ki učinkovito izrablja vire in je varno in trajnostno, ter znižali stroške takšnega prehoda.

SOER 2015 poudarja, da imata hitrost inovacij in širjenje zamisli osrednjo vlogo kot gonilo sistemskih prehodov. Inovacije se lahko kažejo v različnih oblikah – ne le kot nove tehnologije, temveč tudi kot finančna orodja, denimo zelene obveznice in plačevanje ekosistemskih storitev; celoviti pristopi k upravljanju virov; in družbene inovacije, kakršen je “prosumerizem” (sopotrošna proizvodnja, “protrošništvo”), ki združuje vlogo potrošnikov in proizvajalcev, denimo pri pridelavi hrane, proizvodnji energije ali opravljanju storitev s področja mobilnosti.

Za doseganje prednostnega cilja 6 - Zagotovitev naložb za okoljsko in podnebno politiko ter odpravljanje okoljskih posledic – je v 7. OAP predviden sklop raznovrstnih ukrepov, ki naj bi spodbudili ustrezne javne in zasebne naložbe za trajnostno prihodnost. Med drugim bi bilo treba zasebni sektor, zlasti MSP, spodbujati tudi, naj izkoristi priložnosti, ki jih zagotavlja novi finančni okvir Unije, da okrepi svoje sodelovanje pri prizadevanjih za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev, zlasti v zvezi z dejavnostmi na področju ekoinovacij in uvajanjem novih tehnologij.

Sistemi proizvodnje in potrošnje, ki zadovoljujejo osnovne družbene potrebe, denimo po hrani, energiji, nastanitvi in mobilnosti, se opirajo na drago infrastrukturo z dolgo življenjsko dobo, kar pomeni, da imajo lahko naložbene odločitve dolgoročne posledice. Zato je zelo pomembno, da se izogibamo naložbam, ki zavežejo družbo k uporabi obstoječih tehnologij in s tem omejijo možnosti za inovacije ali ovirajo naložbe v nadomestne tehnologije. (SOER 2015)

V 7. okoljskem akcijskem programu Evropa predvideva, da bodo današnji majhni otroci polovico svojega življenja živeli v nizkoogljični družbi, ki bo temeljila na krožnem gospodarstvu in odpornih ekosistemih. Kot ugotavlja SOER 2015, bo morala pri izpolnjevanju te obveze Evropa orati ledino na področju znanosti in tehnologije, za kar pa bo potrebovala več odločnosti in drznosti, kot ju je pokazala doslej.

Integralni pristopi37 pri uresničevanju Strategije Evropa 2020 in načel trajnostnega razvoja

37 Integralni kot povezovalni in celostni pristop. SI VNR 2017 sicer poudarja pomen integriranega pristopa (v angleščini: integrated approach).

12

Navedeni cilji in usmeritve sedmega okoljskega akcijskega programa, predstavljeni v predhodnem poglavju, prispevajo k operacionalizaciji krovne Strategije Evropa 2020, zlasti njene usmeritve k trajnostni rasti38, s katero želi EU med drugim: razviti konkurenčnejše nizkoogljično gospodarstvo, ki gospodarno in trajnostno izkorišča

vire, varovati okolje in preprečevati izgubo biotske raznovrstnosti, krepiti vodilno vlogo Evrope pri razvoju novih zelenih tehnologij in proizvodnih metod. Usmeritev EU k trajnostni rasti je pregledno prikazana v Poročilu o okolju 201739.

Kot smo pokazali, so to cilji, ki so vključeni tudi v strategije in programe EU in Slovenije za raziskave, razvoj in inovacije. Premike v smeri integralnega pristopa in celostno obravnavo trajnostnega razvoja se v okviru EU spodbuja preko različnih mehanizmov. Tako je na primer leta 2012 Generalni direktorat za regionalno in urbano politiko v sodelovanju z drugimi generalnimi direktorati (za okolje, raziskave in inovacije, energijo, podnebne ukrepe) izdal priročnik za povezovanje pametne in trajnostne rasti preko pametne specializacije40. V njem so razdelana tri področja (eko-inovacije, integracija ekosistemskih storitev v strategije pametne specializacije, RR na področju trajnostne energije) s konkretnimi primeri strateških usmeritev.

Agenda 2030 na uravnotežen način povezuje tri dimenzije trajnostnega razvoja - ekonomsko, socialno in okoljsko - in jih prepleta skozi 17 ciljev trajnostnega razvoja. Ti cilji so med seboj povezani in neločljivi. Kot poudarja prvo poročilo Slovenije o implementaciji Agende 203041, je za uspešno obravnavanje 17 SDGjev, in 169 povezanih podciljev, ki so integrirani in nedeljivi, potreben celosten vladni pristop. Vzpostavitev celovitega pristopa je v teku, prav tako trajnostni razvoj ne sme predstavljati le dodatka v razvojnih načrtih države, ampak mora biti temeljno načelo priprave in uresničevanja razvojnih politik. Vzpostavitev takega celovitega pristopa je v teku.

Zaradi kompleksnosti globalnih izzivov, s katerimi se danes soočamo, in smo jo orisali v predhodnem poglavju, ne preseneča, da sta interdisciplinarni in tudi transdisciplinarni pristop vgrajena v izhodišča svetovnih znanstvenih programov, kot je Future Earth42. »Prihodnja Zemlja« je glavna mednarodna raziskovalna platforma, ki nudi znanje in podporo za pospešitev preobrazbe v trajnostni svet. Ustanovljena je bila leta 2015 kot desetletna pobuda za spodbujanje globalne trajnostne znanosti, za gradnjo zmogljivosti na tem hitro rastočem področju raziskav in za zagotavljanje mednarodne raziskovalne agende za usmerjanje naravoslovnih in družboslovnih znanstvenikov, ki delajo po vsem svetu. Hkrati je tudi platforma za mednarodno delovanje, ki zagotavlja, da se znanje ustvarja v partnerstvu z družbo in uporabniki znanosti. Zelo se ukvarja z mednarodnimi procesi, kot so cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov ter sporazumi o podnebju in biotski raznovrstnosti (Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja in Konvencija o biološki raznovrstnosti).

38 Usmeritev k trajnostni rasti je pregledno prikazana v Poročilu o okolju 2017, Poglavje 4. 39 Poglavje 4: Z varstvom okolja in ohranjanjem narave do trajnostnega razvoja. 40 Connecting Smart and Sustainable Growth through Smart Specialisation: http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docgener/presenta/green_growth/greengrowth.pdf41 http://slovenija2050.si/wp-content/uploads/2017/07/Slovenia-VNR-2017-Full-Report.pdf42 http://www.futureearth.org/

13

ZAKLJUČEK: V zaključku zgoščenega pregleda stanja in izzivov na področju raziskav, razvoja in inovacij, povezanih z okoljskimi cilji, lahko ugotovimo, da v Sloveniji kot sestavnem delu evropskega inovacijskega ekosistema obstajajo in delujejo številni, vendar med seboj preslabo povezani mehanizmi in instrumenti, ki prispevajo k obema glavnima ciljema tega področja:

1. k boljšemu razumevanju okolja, torej k izboljšanju zbirke znanja in podatkov za okoljsko politiko Slovenije in udejanjanje te politike preko različnih deležnikov in na različnih ravneh;

2. k razvoju in prevzemanju inovativnih tehnologij in netehnoloških inovacij, ki bodo pospešili prehod v zeleno, nizkoogljično in z viri učinkovito gospodarstvo in družbo.

Poleg tega na ravni EU in na globalni ravni obstajajo še nekateri za Slovenijo perspektivni instrumenti, v katere smo preslabo ali sploh ne vključeni.

K 1) Kritične vrzeli v znanju, ki jih je z vidika okoljske politike Slovenije (za bolj učinkovito doseganje tematskih ciljev NPVO) nujno nasloviti še v tem programskem obdobju in jih intenzivno obravnavati do leta 2030, so glede na razvojne cilje Slovenije in na druga poglavja v tem programu (to je NPVO) naslednji / se nanašajo na naslednje cilje:

a. Integrirano naslavljanje okoljskih izzivov b. uveljavitev nove paradigme trajnostnega razvoja in zelenega gospodarstva, po kateri

okoljski razvoj oziroma raven stanja ekosistemov in njihova sposobnost opravljanja ekosistemskih storitev družbi določa okvir njenega razvoja;

c. usklajevanje interesov na presečnih področjih med posameznimi naravnimi viri (voda – hrana – energija - ekosistemi);

d. ohranitev visoke stopnje biotske raznovrstnosti;e. varstvo in trajnostno upravljanje s tlemi in zemljišči;f. zagotavljanje biološke varnosti; g. zagotavljanje odpornosti in prilagojenosti na vplive podnebnih sprememb; h. zagotavljanje varstva kakovosti zraka;i. uporaba za okolje manj nevarnih kemikalij.

K 2) Glede podpore inovacijam za prehod v konkurenčno, nizkoogljično in z viri učinkovito gospodarstvo in družbo lahko ugotovimo, da sprejeti dokumenti ta dolgoročni cilj za ožja prioritetna področja (z glede na predhodne analize ocenjenim največjim potencialom za nadaljnji razvoj Slovenije) ustrezno vključujejo, predvideni instrumenti se izvajajo, pri čemer je ključno njihovo povezano ter učinkovito izvajanje in spremljanje izvajanja. V teh dokumentih, med katerimi je ključna Strategija pametne specializacije, pa ni predvideno razvojno-inovacijsko delo na vseh področjih prehoda v zeleno gospodarstvo, ki so pomembna z vidika doseganja okoljskih ciljev Slovenije.

14

VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ZA VARSTVO OKOLJAStanje in prepoznani izzivi

»Vzgoja za trajnostni razvoj je vseživljenjsko prizadevanje, ki spodbuja posameznike, institucije in družbe, da gledajo na jutri kot na dan, ki pripada vsem nam – ali pa ne bo pripadal nikomur.«Iz listine Združenih narodov Desetletje vzgoje za trajnostni razvoj 2005―2014

Trajnostnega razvoja ni mogoče udejanjati zgolj s političnimi dogovori, finančnimi spodbudami in tehnološkimi rešitvami. Trajnostni razvoj zahteva spremembe v načinih razmišljanja in delovanja in pri doseganju teh sprememb ima vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR) ključno vlogo. Zato je VITR integriran v številne globalne okvire in konvencije, ki se nanašajo na ključna področja trajnostnega razvoja, kot so 6. člen Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC), 13. člen Konvencije o biološki raznovrstnosti (CBD), program trajnostnih življenjskih stilov in izobraževanja v 10-letnem okviru programov za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo 2012 – 2021.

Na podlagi Agende 21 OZN (1992) je bilo pod okriljem UNESCO uvedeno Desetletje vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (2005-2014). V evropskih državah je izvajanje Desetletja VITR usmerjala Strategija za VITR UNECE43 in na njeni podlagi je slovensko ministrstvo, pristojno za izobraževanje, leta 2007 sprejelo Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj od predšolske vzgoje do douniverzitetnega izobraževanja (MŠŠ, 2007)44. Smernice so bile namenjene vpeljavi vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj v šolski sistem Republike Slovenije in poudarjajo, da »VITR ni le dodatek k sedanjemu splošnemu izobraževanju, niti ni cilj zgolj in samo varovanje narave, ampak je: obsežen, celovit, skladen pedagoški proces, ki vključuje odnos med človekom in naravo ter odnose med ljudmi; vodi do razumevanja vsestranske zveze med naravnim, gospodarskim, družbenim in političnim sistemom ter soodvisnosti ljudi, ki živijo v različnih delih sveta; skuša dejavno in tvorno reševati sedanja in prihodnja okoljska in družbena vprašanja« (str. 2).

Smernicam je v letu 2008 sledila pomembna krovna zakonodajna sprememba, ki med temeljne cilje vzgoje in izobraževanja eksplicitno navede »vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vključevanje v demokratično družbo, kar vključuje tudi globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, do svoje in drugih kultur, do naravnega in družbenega okolja, do prihodnjnih generacij« (ZOFVI, 2. člen ). V dopolnjevanje Smernic VITR že v istem letu izide tudi publikacija Kriteriji kakovosti šol, ki vzgajajo in izobražujejo za trajnostni razvoj: vodnik za dvig kvalitete vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (ZRSŠ, 2008).45

V skladu z usmeritvami Strategije VITR UNECE in na podlagi slovenskih Smernic VITR je bil v naslednjih letih razširjen koncept okoljskega izobraževanja oz. okoljske vzgoje, ki je imela v Sloveniji že dolgo tradicijo. Po sprejetju Smernic VITR je sledilo več izvedbenih dokumentov – v splošnem 43 Strategija vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj UNECE (Ekonomske komisije ZN za Evropo) je bila sprejeta na srečanju na visoki ravni ministrov za izobraževanje in okolje v Vilni marca 2005. UNECE: UN, Economic Commission for Europe Dostopna prek: http://www.unece.org/?id=24444. 44 Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj od predšolske vzgoje do douniverzitetnega izobraževanja: http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/trajnostni_razvoj/trajnostni_smernice_VITR.doc45 Kriteriji kakovosti šol, ki vzgajajo in izobražujejo za trajnostni razvoj. Vodnik za dvig kvalitete vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj: http://www.ensi.org/global/downloads/Publications/228/KVALITATIVNI%20KRITERIJI_ZA_SOLE_2.pdf

15

izobraževanju med drugim medpredmetna kurikula za okoljsko vzgojo kot vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj za osnovno šolo (predlog) in gimnazije (sprejeti) in izbirna predmeta za okoljsko vzgojo (Okoljska vzgoja v osnovni šoli in Študij okolja v gimnaziji). Ti dokumenti okoljsko vzgojo izpopolnjujejo in dopolnjujejo z drugimi vzgojno-izobraževalnimi področji v smislu integrativnega pristopa k izobraževanju za trajnostni razvoj.

V strokovnem in poklicnem izobraževanju pa kot del poklicnih standardov uvajamo kompetenco za trajnostni razvoj. Predlog za vzpostavitev kompetence za trajnostni razvoj, ki je v letih 2011-2013 nastajal v okviru Centra za poklicno izobraževanje, je izhajal iz načelnega stališča, da je možno »ozeleniti« vsa delovna mesta v državi. Zaradi tega je pomembno, da se v vse oblike izobraževanja in usposabljanja da integrirati kompetenco za upravljanje trajnostnega razvoja, ki združuje okoljsko, družbeno in gospodarsko odgovornost organizacij in posameznih delovnih mest. V letu 2015 je predlog kompetence z dopolnitvami potrdil Področni odbor za poklicne standarde Trajnostni razvoj, in sicer kot metodološki pripomoček za vključevanje trajnostnih vsebin v poklicne standarde. Pilotno pa je potekalo uvajanje kompetence v nekatere poklicne standarde že od leta 2014. Pokazalo se je, da bodo zaradi strokovno zahtevnega zapisa kompetence potrebna še področno specifična priporočila.

V letih 2007–2009 je bilo potrjenih več študijskih programov, ki jih v okviru dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja izvajajo visokošolski zavodi, in sicer s področja okolja oziroma varstva okolja, ekologije, znanosti o okolju, naravovarstva, ekoremediacij. Ustanovljenih je bilo več šolskih mrež, ki promovirajo cilje in načela trajnostnega razvoja, nekateri srednje- in visokošolski centri vzpostavljajo celostni pristop k trajnostnemu razvoju. V izobraževanju odraslih je ključni strateški dokument Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2013-2020 (ReNPIO13-20), ki varstvo okolja obravnava kot priložnost za iskanje razvojnih rešitev, razvoj sinergij med cilji gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja kot koncepta zelene rasti in zelenega gospodarstva ter njunih pod-področij. Izobraževanje odraslih je od leta 2007 zastopano z razvojnimi in strokovnimi nalogami Andragoškega centra Slovenije (ACS) na področju splošnega neformalnega izobraževanja (neformalni interdisciplinarni program Temeljnega usposabljanja za trajnostni razvoj, 2007 z nadgradnjo 2016, dva učbenika, vključno s slovarjem, usposabljanje izobraževalcev).

Vzporedno s pripravo in implementacijo Smernic so potekale tudi druge aktivnosti, kot na primer stalno strokovno izpopolnjevanje učiteljev, izdajanje številnih publikacij in učnih gradiv za področje VITR ter revije Trajnostni razvoj v šoli in vrtcu, nadgradnja didaktičnih orodij, razni inovacijski in raziskovalni projekti (v okviru katerih so bila razvita številna kakovostna učna gradiva) idr.

Šole se strokovno avtonomno vključujejo v različne projekte kot so projekti »eko« šol, »Unescovih« šol in »zdravih« šol. Številne, vendar še nezadostno povezane in sistematične projekte in pobude, ki so prispevali k razvoju ozaveščenosti in znanja o trajnostnem razvoju, so v okviru formalnega in neformalnega izobraževanja ter prostočasnih dejavnosti izvajali različni nosilci, od nevladnih organizacij in gospodarskih družb do lokalnih skupnosti.

Po letu 2012 se opaža upad sistematičnih aktivnosti vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj na področju splošnega izobraževanja.

Področje vzgoje in izobraževanja je pomembno za opolnomočenje mladine in odraslih za delo in življenje v zelenem gospodarstvu, zato je tudi izobraževanje in usposabljanje za zeleno gospodarstvo med ključnimi horizontalnimi ukrepi Okvirnega programa za prehod v zeleno gospodarstvo (Vlada RS, 2015): torej v podporo prehodu v nizkoogljično družbo, za učinkovito rabo naravnih virov, za zelena delovna mesta. Pri tem ni pomembno samo izobraževanje in usposabljanje mladine, temveč je treba navedena znanja vgraditi v koncept vseživljenjskega izobraževanja, kjer je treba posebno pozornost

16

usmeriti na delovno aktivno prebivalstvo (za premostitev vrzeli v znanjih in kompetencah). Pomembna področja ukrepov so tudi spremembe vzorcev potrošnje in proizvodnje, spremembe v načinu izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti (med drugim z ozelenitvijo izobraževalne infrastrukture z zmanjševanjem okoljskega vpliva ter povečano snovno in energetsko učinkovitostjo ter z vpeljavo trajnostnega načina življenja in delovanja vzgojno-izobraževalnih ustanov), ustvarjanje ustreznih podpornih okolij za ustvarjanje in prenos znanja ter opolnomočenje mladih za ustvarjalno reševanje problemov v procesu pridobivanja in udejanjanja pridobljenega znanja.

Za cilje v zvezi s podnebnimi spremembami je v dokumentu OP EKP 2014-2020, prednostna os 10 »Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost« določen znesek podpore v višini 8 mio eur.

Implementacija Smernic VITR ni bila dovolj sistematično in sprotno spremljana in vrednotena. Primerjalna analiza trajnostnih vsebin na vzorcu slovenskih učnih načrtov in učbenikov, ki jo je v letih 2011-2012 v okviru mednarodnega projekta ENjoinED izvedlo društvo Focus, je pokazala, da je bil trajnostni razvoj vključen pretežno kot dodatni predmet in / ali tema v kurikul in kot besedilo v učbenikih, namesto da bi prežemal druge teme in se prepletal skozi celoten program. Teme trajnostnega razvoja so bile prisotne v predmetnih učnih načrtih, vendar večinoma vezane na varovanje naravnega okolja / narave. Zanemarjeni pa sta bili socialna in še v večji meri ekonomska razsežnost: opazna je bila skoraj popolna odsotnost ekonomskih elementov trajnostnega razvoja, predvsem z vidika novejših teorij in kritične obravnave potrošništva. VITR je bil torej razumljen bolj kot pretežno okoljska vzgoja in ni povezoval vseh treh ključnih in povezanih komponent (okolje, družba in gospodarstvo).

V letu 2016 je Zavod RS za šolstvo s sredstvi Sklada za podnebne spremembe izvedel analizo učnih načrtov in kurikularnih dokumentov z vidika vključenosti ključnih pojmov in ključnih kompetenc trajnostnega razvoja, upoštevanja načel VITR ter pojavljanje didaktičnih pristopov/metod in oblik dela za uresničevanje ciljev s področja VITR. Ugotovljene pomanjkljivosti se nanašajo na temeljna načela tega vzgojno-izobraževalnega koncepta in podobno kot analiza Focusa kažejo, da se trajnostni razvoj še ne poučuje kot širok in celovit koncept, ki vključuje medsebojno povezana okoljska, gospodarska in socialna vprašanja, s tem da so okoljske kategorije najpogosteje zastopane. Kljub večji zastopanosti pa nekatere zelo relevantne okoljske kategorije v učne načrte in kurikularne dokumente niso vključene (kot so trajnostna mobilnost, trajnostna gradnja, krožno gospodarstvo) ali pa se najdejo le v enem ali dveh učnih načrtih (npr. ekosistemske storitve, planetarne omejitve, zelena tehnologija in zelena delovna mesta le v enem UN), nekatere pa niso ustrezno obravnavane. Zaradi hitrega razvoja znanosti in politik, povezanih z okoljem, se pri prenosu novih spoznanj v proces vzgoje in izobraževanja pojavlja več dilem konceptualne narave. (Eko)sistemsko mišljenje in celostni pristop se ne spodbujata v zadostni meri. Ugotovljeno je prevladovanje nižjih taksonomski ravni v razmerju z višjimi, še zlasti v gimnazijskem programu. Strateški pristop k obravnavi TR je sicer razmeroma pogosto razviden iz splošnih ciljev, kasneje pa iz operativnih ciljev vključenosti TR ni več mogoče vedno zaslediti. Pogosteje so predvidene okoljske akcije kot pa cilji usmerjeni v dolgoročne spremembe miselnosti, odgovornost učencev/dijakov/posameznika. Poseben problem predstavljajo tudi vključenost vidikov TR večinoma v izbirne sklope UN, kar seveda onemogoča vsem učencem/dijakom enakovrednega izobraževanja za TR. V višjih razredih OŠ in gimnaziji ima učenec možnost izbire predmeta (Okoljska vzgoja, Študij okolja), ki v večji meri omogočata spoznavanje vseh vidikov TR in pogosteje predvidevata aktivno vlogo učencev in spodbujata k povezovanju s širšim okoljem. Vendar pa se izvajata na manjšem številu šol. Mnoga načela trajnostnega razvoja so zajeta zgolj v splošne cilje UN, slabo so razdelana zlasti načela vseživljenjskega učenja, partnerstva na lokalnem, regionalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju ter medkulturnega dialoga. Analiza izvedbenega kurikula na manjšem vzorcu bolj aktivnih vzgojno-izobraževalnih zavodov je pokazala, da kljub izjemni pestrosti dejavnosti in razvidnem razmisleku o strateškem pristopu k vpeljevanju VITR,

17

še vedno na šolah pogosto prevladujejo enkratne okoljske akcije in je manjši del dejavnosti namenjen spremembi mišljenja in vpeljevanju t.i. sistemske obravnave področja TR.

Na podlagi ugotovitev analitičnega dela in v skladu s širšim konceptom vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj so bila v projektu zavoda za šolstvo v letu 2017 pripravljene izvedbene usmeritve (priporočila) za izobraževanje za prehod v zeleno gospodarstvo. Nanašajo se na predšolsko vzgojo, osnovno šolo in gimnazije, relevantna so tako za učitelje kot za vodstva šol, pripravljena so v obliki, da usmerjajo k učinkoviti izvedbi kurikulov in učnih načrtov ter razvoju šolskih ustanov na področju VITR, in predstavljajo tudi podlago za pripravo učnih gradiv in načrtovanje razvojno-inovacijskih projektov.

»Vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vključevanje v demokratično družbo, kar vključuje tudi globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, do svoje in drugih kultur, do naravnega in družbenega okolja, do prihodnjih generacij«, je eden od ciljev vzgoje in izobraževanja, opredeljen v 2. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Tudi Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (2011) je poudarila vzgojo in izobraževanje za trajnostni oziroma vzdržni razvoj, ki »zahteva spremembo paradigme v znanju in vrednotah«, načelo trajnostnega razvoja pa bi naj postalo »eno ključnih načel vzgoje in izobraževanja v Sloveniji«. Ugotovimo lahko, da ta priporočila niso bila upoštevana v zadostni meri. Pri odločnih prizadevanjih za uveljavitev trajnostnega cilja ZOFVI, smernic za VITR in zavez iz bele knjige bo potrebno upoštevati tudi novejše ključne mednarodne dokumente, zlasti:

Globalni akcijski program vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj – GAP (UNESCO, 2013), ki je zasnovan kot nadgradnja Desetletja VITR, in Kažipot za njegovo implementacijo (UNESCO, 2014)46,

Dokumenti 8. ministrske konference „Okolje za Evropo” v Batumiju, Gruzija iz junija 2016 (zlasti ministrska izjava in okvir za prihodnjo implementacijo UNECE Strategije VITR)47, ki so usklajeni z GAP,

Vodnik Učni cilje vzgoje in izobraževanja za cilje trajnostnega razvoja (UNESCO, 2017)48.

Navedeni dokumenti še posebej naslavljajo slabosti, ki so bile (tudi v Sloveniji) ugotovljene pri izvajanju Desetletja VITR, in povezujejo VITR z vsemi cilji trajnostnega razvoja iz Agende 2030. Desetletje VITR in UNECE Strategija VITR sta brez dvoma prispevala k uveljavitvi VITR na ravni politik, med številnimi deležniki (in tudi k njihovemu povezovanju) ter v dokumentih, virih in praksi vzgoje in izobraževanja, vendar imajo te aktivnosti preskromne časovne okvire in finančne vire, so premalo povezane in niso v zadostni meri Integrirane v prevladujoče (mainstream) programe (agende) izobraževanja in trajnostnega razvoja.

GAP določa pet prioritetnih področij delovanja, ki jih povzemajo tudi ostali dokumenti: (a) podpora politik; (b) celostni institucionalni pristopi; (c) izobraževalci; (d) mladina; (e) lokalne skupnosti in med drugim podpira tudi prehod v zeleno gospodarstvo. Med temami, ki jih je potrebno integrirati v kurikule, izpostavlja podnebne spremembe, biološko raznovrstnost, zmanjšanje tveganja nesreč, trajnostno potrošnjo in proizvodnjo. K okrepitvi VITR bo prispeval dvostranski pristop integracije trajnostnega razvoja v izobraževanje in integracije izobraževanja v trajnostni razvoj. Ključna cilja GAP sta torej: 46 UNESCO Roadmap for Implementing the Global Action Programme on Education for Sustainable Development, ki v prilogi vključuje tudi Global Action Programme on Education for Sustainable Development as follow-up to the United Nations Decade of Education for Sustainable Development after 2014 (Endorsed by UNESCO Member States through the adoption of 37 C/Resolution 12), je dostopen prek http://unesdoc.unesco.org/images/0023/002305/230514e.pdf. 47 Dokumenti so dostopni prek: http://www.unece.org/fileadmin/DAM/env/documents/2016/ece/ece.batumi.conf.2016.11.e.pdf48 Vodnik je dostopen prek: http://unesdoc.unesco.org/images/0024/002474/247444e.pdf

18

1) preusmeriti vzgojo in izobraževanje ter učenje na način, da ima vsak priložnost pridobiti znanja, spretnosti, vrednote in stališča, ki ga opolnomočijo za prispevanje k trajnostnemu razvoju2) okrepiti izobraževanje in učenje v vseh agendah, programih in aktivnostih, ki podpirajo trajnostni razvoj.

V okviru Agende 2030 je izobraževanje samostojen cilj (»Cilj 4. Vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar«), prvi cilj GAP-a pa je izražen kot konkretni cilj 4.7: »Do leta 2030 poskrbeti, da bodo vsi učenci pridobili znanje in spretnosti, potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, tudi z izobraževanjem o trajnostnem razvoju in trajnostnem načinu življenja, človekovih pravicah, enakosti spolov, spodbujanju kulture miru in nenasilja, državljanstvu sveta ter spoštovanju kulturne raznolikosti in prispevka kulture k trajnostnemu razvoju«. Izobraževalni cilji in kazalci pa so vključeni tudi v ostale cilje. Hkrati pa dejavnosti vzgoje, izobraževanja in usposabljanja prispevajo k vsem ostalim 16 ciljem trajnostnega razvoja. Izobraževanje je torej samo po sebi cilj in hkrati sredstvo za doseganje ostalih ciljev. Ni le sestavni del trajnostnega razvoja, ampak tudi ključni omogočevalec zanj. Zato izobraževanje predstavlja bistveno strategijo za doseganje ciljev TR.

Vodnik Učni cilji vzgoje in izobraževanja za cilje trajnostnega razvoja tako opredeljuje okvirne učne cilje in predlaga teme ter učne aktivnosti za vsak cilj TR. Prikazuje tudi metode implementacije na različnih ravneh, od načrtovanja vzgojno-izobraževalnih programov do nacionalnih strategij, ter primere dobre prakse.

Sodobni koncept vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj zajema naslednje dimenzije (povzeto po GAP):

Učne vsebine: Integracija kritičnih tem, kot so podnebne spremembe, biološka raznovrstnost, zmanjšanje tveganja nesreč, trajnostna potrošnja in proizvodnja, v kurikul.

Pedagogika in učna okolja: Oblikovanje poučevanja in učenja na interaktiven, na učenca osredotočen način ki omogoča raziskovalno, v akcijo usmerjeno in transformativno učenje. Premisliti učna okolja – tako fizična kot virtualna in “online” – da bodo navdihnila učeče se k delovanju za trajnostnost.

Učni izidi: Spodbujanje učenja in razvijanje ključnih kompetenc, kot so kritično in sistemsko mišljenje, sodelovalno odločanje, ter prevzemanje odgovornosti za sedanjo in prihodnje generacije.

Družbena transformacija: Opolnomočenje učečih se katerekoli starosti, v katerikoli učni situaciji, da transformirajo sebe in družbo, v kateri živijo. • Omogočiti prehod v bolj zelena gospodarstva in družbe.– Opremiti učeče se s spretnostmi za zelena delovna mesta.– Motivirati ljudi da prevzamejo trajnostne življenjske stile. • Opolnomočiti ljudi, da so “globalni državljani”, ki se angažirajo in prevzamejo aktivne vloge, tako lokalno kot globalno, za soočanje z globalnimi izzivi in za njihovo razreševanje, in v končni fazi postanejo tisti, ki proaktivno prispevajo k ustvarjanju bolj pravičnega, mirnega, strpnega, vključujočega, varnega in trajnostnega sveta.

19