Strokovne podlage za pripravo normativov za namestitev gasilnikov

VSEBINA:

Pooblastilo: Akreditacijska listina št. P-013, odločba za izdajanje certifikatov št. 619-50/99-5Ostale akreditacije: BUREAU VERITAS (Certificate of Recognition No. SMS.II/RJK/2900/1 A0)

CROATIAN REGISTER OF SHIPPING (Certificate for Approval of Testing Institution No. 01000979/010740)Član - European Group of Official Laboratories for Fire TestingPoročilo se sme reproducirati samo v celoti. Rok za reklamacije je 15 dni od izdaje poročila. Skupno število strani: 23Obr. P.S. 12-001-01/2

Oddelek za gradbeno fizikoPožarni laboratorij

Ljubljana, 03.02.2004

POROČILO

št. P 128/02-530-5

RAZVOJNO RAZISKOVALNA NALOGASTROKOVNE PODLAGE ZA

PRIPRAVO NORMATIVOV ZA NAMESTITEV GASILNIKOV

Naročnik: RS Ministrstvo za obrambo, Kardeljeva ploščad 25, 1000 LJUBLJANA Pogodba: 404-09-19/2002-1 z dne 31.01.2002

Odgovorni nosilec naloge: Milan Hajdukovič, univ. dipl. inž.

Člani projektne skupine: Mateja Bajde, dipl. inž.

Direktor:prof. dr. Miha Tomaževič, univ. dipl. inž.

Št.: P 128/02-530-5 Stran: 2/16

1. UVOD........................................................................................................ 3

2. OPIS PROBLEMATIKE..........................................................................3

3. POTEK DELA........................................................................................... 4

4. OPRAVLJENE NALOGE (PREGLED TUJIH PRAVILNIKOV).......4

4.1 Velika Britanija.........................................................................................5

4.2 Avstrija....................................................................................................... 7

4.3 Nemčija.................................................................................................... 10

4.4 Zdržene države Amerike........................................................................11

5. REZULTATI NALOGE.........................................................................14

6. ANALIZA REZULTATOV...................................................................15

7. ZAKLJUČKI IN PREDLOGI................................................................15

8 LITERATURA........................................................................................15

9. PRILOGE:...............................................................................................16

PREDLOG PRAVILNIKA O IZBIRI IN NAMESTITVI NAPRAV ZA ZAČETNO GAŠENJE POŽAROV.......................................................17

Predgovor.......................................................................................................... 17

1. Namen...................................................................................................... 17

2. Definicije pojmov...................................................................................17

3. Naprave za začetno gašenje...................................................................18

4. Izbira gasila.............................................................................................18

5. Omejitve pri uporabi naprav za začetno gašenje.................................19

6. Razdelitev stavb glede požarne nevarnosti..........................................19

7. Določanje števila gasilnikov glede na njihovo zmogljivost...............20

8. Smernice za nameščanje gasilnikov......................................................22

9. Vzdrževanje gasilnikov..........................................................................23

10. Primeri..................................................................................................... 23

Poročilo se sme reproducirati samo v celoti.Obr. P.S. 12-001-01/2

Št.: P 128/02-530-5 Stran: 3/16

1. UVOD

Nastanka požara ne moremo preprečiti niti s tehničnimi, niti z organizacijskimi ukrepi, zelo pomembno pa je, da čim hitreje pričnemo z gašenjem in s tem preprečimo razvoj požara, ki bi ogrožal življenja ljudi in povzročil veliko škodo. V začetni fazi požara lahko primerno usposobljeno osebje požar pogasi s priročnimi gasilniki. Med ta sredstva sodijo predvsem prenosni in prevozni gasilniki ter notranji hidranti.

Po Zakonu o varstvu pred požarom mora biti v poslovnih, stanovanjskih in industrijskih objektih za primer požara pripravljena oprema, naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom, nikjer pa ni določeno katera sredstva so to. Vsekakor je eno od zelo učinkovitih sredstev gasilnik. Imeti jih moramo dovolj, primerni pa morajo biti za gašenje predvidene vrste začetnega požara (tekočine, trdne snovi, plini, kovine). Standard SIST EN 2 določa vrste požarov, standard SIST EN 3 vrste in način preskušanja prenosnih gasilnikov, imamo tudi Pravilnik o ugotavljanju skladnosti za ročne in prevozne gasilne aparate ter gasila, nikjer pa ni določeno kje in kakšen gasilnik postaviti v določeno zgradbo.

2. OPIS PROBLEMATIKE

V Sloveniji nimamo pravilnika, ki bi urejal opremljenost prostorov s prenosnimi gasilniki. Uporabniki oziroma odgovorni za varstvo pred požarom pogrešajo merila po katerih bi lahko določili mesto postavitve gasilnika, potrebno količino in vrsto gasila glede na požarno nevarnost.

Čeprav Zakon o varstvu pred požarom določa, da morajo biti za primer požara pripravljeni prenosni in prevozni gasilniki ter notranji hidranti, ni nikjer določeno kje in kakšen gasilnik postaviti v določeno zgradbo.

Iz zgornjega sledi, da v Sloveniji potrebujemo pravilnik, ki bo urejal opremljenost prostorov s prenosnimi gasilniki. S tem bodo odgovornim za varstvo pred požarom dana merila po katerih bodo lahko določili mesto postavitve gasilnika, potrebno količino in vrsto gasila glede na požarno nevarnost.

Pravilnik bo moral, glede na požarno nevarnost in velikost objekta, določati število in tip gasilnikov, ter mesto njihove postavitve. Pri tem bo moral upoštevati standardizirane velikosti in zmogljivosti gasilnikov.

Pri delu naj bi se opirali predvsem na pravilnike o nameščanju gasilnikov, ki so že več let v veljavi v razvitejših državah kot so Avstrija, Nemčija, Velika Britanija in za premerjavo, ZDA, kjer pa tipi gasilnikov niso enaki kot v evropskih državah.

Upoštevati je treba tudi dejstvo, da je bivši požarni inšpektorat priporočal uporabo Nemških „Pravil za opremljanje delovnih prostorov z gasilniki“ - ZH 1/201, zato se v praksi ta pravilnik deloma že uporablja. Ta pravilnik je opisan v točki 4.3.


Št.: P 128/02-530-5 Stran: 4/16

3. POTEK DELA

Ker v Sloveniji, razen sprejetih evropskih standardov, nimamo še nobenega pravilnika, ki bi urejal problematiko nameščanja gasilnikov, smo preučili naslednje izbrane pravilnike:1. Nemčija:

- Sicherheitsregeln für die Ausrüstung von Arbeitsstätten mit Feuerlöschern, Verband der Schadenversicherer e.V. – VdS 2001 (Varnostna pravila za opremljanje delovnih mest z gasilniki, Združenje škodnih zavarovalnic) in- Regeln für die Ausrüstung von Arbeitsstätten mit Feuerlöschern des Hauptverbandes der gewerblichen Berufsgenossenschaften HVBG – ZH 1/201, Stand April 1994, 1996(Pravila za opremljanje delovnih mest z gasilniki Osrednje zveze obrtnih poklicnih združenj)Opomba: Teksta obeh pravilnikov sta enaka!

2. Avstrija:Technische Richtlinien vorbeugender Brandschutz Z – TRVB F 124: Erste und Erweiterte Löschhilfe, 1997 (Tehnične smernice preventivne požarne varnosti: začetno in nadaljnje gašenje, 1997)

3. Velika Britanija:BS 5306, Part 8 : 2000: Code of Practice for Selection and Instalation of Portable Fire Extinguishers (Pravila prakse za izbiro in postavitev prenosnih gasilnikov)

4. Združene države Amerike:NFPA 10: Standard for Portable Fire Extinguishers (Standard za prenosne gasilnike)

V nadaljevanju smo v skladu z zahtevami obravnavanih pravilnikov opravili izračune potrebnega števila gasilnikov za nekatere vrste objektov in na osnovi analize rezultatov dali smernice za izdelavo pravilnika.

4. OPRAVLJENE NALOGE (PREGLED TUJIH PRAVILNIKOV)

Za vse pravilnike, razen NFPA, je skupno, da je dovoljeno postavljati le gasilnike, ki so skladni s standardom EN 3, torej tudi s SIST EN 3. Vsi upoštevajo enake kriterije za izbiro gasilnikov. Velja zmogljivost gasilnika za določeno vrsto požara, ne pa velikost gasilnika in vrsta gasila.

Nemški in avstrijski pravilnik sta si dokaj podobna, britanski pa ima precej drugačne osnove in ga je v nekaterih primerih zaradi neprimerljivosti težko upoštevati. Različne so tudi požarne nevarnosti: britanski pravilnik je ne upošteva (prepuščeno oceni), nemški pravilnik razvršča zgradbe v tri skupine, avstrijski pa le v dve. Avstrijski pravilnik dopušča nadomestitev določenega števila gasilnikov s hidrantom.

V Veliki Britaniji velja, da morajo imeti vsi gasilniki, ki so nameščeni v istem požarnem sektorju, enak način delovanja in če je le možno tudi enak izgled.

Primernost gasilnikov za različne vrste požara je znana in je v vseh pravilnikih enako obravnavana. Primernost gasila je navedena v tabeli 1.

Tabela 1: Primernost gasila


Št.: P 128/02-530-5 Stran: 5/16

Vrsta požara po SIST EN 2Vrsta gasila A B C DVoda (tudi z dodatki*) () - -Pena** - -BC prašek - -ABC prašek -CO2 (ogljikov dioksid) - -Prašek za požare kovin - - -

* dodatki proti zmrzovanju, sredstva za zmanjšanje površinske napetosti vode (detergenti), dodatki za korozijsko zaščito, sol, ...

** tudi voda s penilom AFFF.

4.1 Velika Britanija

Pravilnik ne velja za manjša privatna stanovanja, počitniške prikolice, letala in ladje. Če so v zgradbi vgrajeni tudi drugi gasilni sistemi, lahko strokovnjak določi tudi manjše število gasilnikov.

4.1.1 Požari trdnih snovi - A

Najmanjše sprejemljivo število gasilnikov, oziroma njihova zmogljivost, se izračuna tako, da se površina nadstropja (v m2) pomnoži s faktorjem 0,065. Dobljena vrednost ne sme biti manjša od 26A, kar ustreza površini 400 m2. V primeru, ko površina zgornjega nadstropja zgradbe, ki je namenjena le eni dejavnosti, ni večja od 100 m2, zadostuje gasilnik 13A. V primeru večje verjetnosti nastanka požara, strokovnjaki lahko določijo tudi večjo zmogljivost gasilnikov.

Zmogljivost gasilnika se določa s standardnim postopkom preskušanja, ki je opisan v BS EN 3 (je identičen SIST EN 3). Zmogljivost se označuje s številko, ki pomeni največjo dolžino skladovnice širine 0,5 m in višine 0,56 m, zložene iz lesenih letev, ki jo lahko z gasilnikom pogasimo. Standardizirane velikosti so navedene v tabeli 2 (po standardu EN 3-1).Tabela 2: Standardizirane velikosti testnih požarov trdih snovi - A:

Oznaka gasilnika Dolžina lesene skladovnice (m) 5 A 0,5 8 A 0,813 A 1,321 A 2,127 A 2,734 A 3,443 A 4,355 A 5,5

Primer: Enonadstropna stavba površine 1600 m2: 0,065 x 1600 = 104A

To zahtevo lahko izpolnimo z namestitvijo osmih gasilnikov 13A, s tremi 43A ali pa s katerokoli kombinacijo katere seštevek je več kot 104A. Pri tem je treba upoštevati, da


Št.: P 128/02-530-5 Stran: 6/16

oddaljenost gasilnika ne sme biti večja od 30 m, zato verjetno ne bi zadostovala dva gasilnika 55A.

4.1.2 Požari tekočin – B

Obstaja neposredna odvisnost med zmogljivostjo gasilnika in ustreznim preskusnim požarom po BS EN 3. Učinkovitost gašenja je v dejanski situaciji zaradi neizkušenosti uporabnikov gasilnikov in neidealnih pogojev gašenja, 2,5x manjša od deklarirane zmogljivosti gasilnika, če pa je nameščen le en gasilnik, je ta faktor celo 4,7. Pri gasilnikih s peno je ta faktor 1,57, pri čemer pa je potrebno namestiti tri gasilnike. Faktor je nižji, ker se gašenje lahko nadaljuje tudi, če s prvim gasilnikom ni bilo uspešno. Pri ostalih tipih gasilnikov to ne velja, ker se takoj po prekinitvi gašenja požar ponovno razširi na celotno površino posode. Navedeni faktorji so upoštevani v tabeli 3, ki predstavlja merilo za določanje potrebnega števila gasilnikov v obravnavanem prostoru. Tabela 3: Največja površina požara B, ki ga lahko pogasi neizkušena oseba:

Zmogljivostgasilnika

Največja površina za tri gasilnike (m2)

Največja površina za dva gasilnika (m2)

Največja površina za en gasilnik (m2)

21B 0,42 0,26 0,1434B 0,68 0,42 0,2355B 1,10 0,69 0,3770B 1,40 0,88 0,4789B 1,78 1,11 0,59

113B 2,26 1,41 0,75144B 2,88 1,80 0,96183B 3,66 2,29 1,22233B 4,66 2,91 1,55

Gasilnik ne sme biti oddaljen več kot 20 m od vnetljive tekočine. Če so posode med seboj oddaljene manj kot 2 m se smatra, da je to ena skupina posod, upošteva pa se skupna površina vseh posod znotraj skupine. Če so posode med seboj oddaljene več kot 2 m, toda ne več kot 20 m se potrebno zmogljivost računa glede na površino največje posode ali ene tretjine površine vseh posod v skupini.

Priporočljiva minimalna zmogljivost gasilnikov za pokrivanje možnega razlivanja tekočine je 10 kratni volumen razlite tekočine.

Če so prisotne tekočine z nizko temperaturo vnetišča, kot je npr. dietil eter ali ogljikov disulfid, se priporočljiva zmogljivost gasilnikov poveča.

Primer 1: Posoda s površino 1 m2. Iz tabele B2 lahko določimo:- en gasilnik 183B, ali- dva gasilnika 89B (pena), ali- trije gasilniki 55B.

Primer 2: Posoda z 200 l vnetljive tekočine v posodi za razlitje površine 1,3 m x 1,9 m (A=2,47 m2). Iz tabele B2 lahko določimo:- dva gasilnika 233B (pena)- trije gasilniki 144B (pena)


Št.: P 128/02-530-5 Stran: 7/16

4.1.3 Požari maščob in olja za kuhanje – F

Ti požari so posebnost britanskega pravilnika. Gasilniki za te požare so klasificirani po standardu BS 7937. V nobenem primeru se tak požar ne sme gasiti z vodo. Curek lahko splahne olje iz posode, lahko pa pride tudi do uparjanja vode in s tem do velikega povečanja volumna plamena. Ker je voda težja od olja, se kapljice vode potopijo in takoj tudi zavrejo kar povzroči nenadno povečanje volumna in razpršitev gorečih oljnih kapljic.

Večkrat je dostopnost olja omejena (npr. tunelske peči). V takih primerih je dostop le s koncev peči, zato se ne priporoča namestitev več kot dveh gasilnikov. Če z dvema gasilnikoma ni možno pogasiti požara, je v tem primeru potrebno instalirati stabilni gasilni sistem.

Opomba: Takšni gasilniki se na naš trg ne dobavljajo, zato jih je nesmiselno upoštevati. Navedeni so le kot posebnost.

Tabela 4: Največja površina požara F (olje za cvrtje) za katerega je gasilnik primeren

Zmogljivostgasilnika

Največja površina za dva gasilnika (m2)

Največja površina za en gasilnik (m2)

5F 0,06 0,01515F 0,08 0,0225F 0,13 0,0475F + 15F 0,24 -75F + 25F 0,27 -75F 0,40 0,11

Primer 1: Ponev premera 21 cm (A=0,035 m2). Iz tabele F lahko razberemo, da sta potrebna dva gasilnika 15F ali pa eden 25F. Primerna je tudi gasilna odeja!

Primer 2: Posoda za cvrtje površine 0,4 m x 0,7 m z 20 l olja (A=0,28 m2). Vrednost je prevelika za 75F + 25F, zato sta potrebna dva gasilnika 75F.

4.2 Avstrija

H gasilnikom za začetno gašenje spadajo tudi zidni hidranti po TRVB F 128, izvedba 1 in 2 –hidrantni priključek na kolutu s poltogo cevjo. S prevoznimi gasilniki in hidranti s C cevjo, ki se uporabljajo za nadaljnje gašenje, lahko ravnajo le za to usposobljene osebe.

V zbirališčih (zgradbah kjer se zbira večje število ljudi) se ne smejo uporabljati gasilniki, ki pri uporabi zmanjšujejo vidljivost (prašek). V takih prostorih je primerna voda ali CO2.

Gasilniki so razvrščeni glede na zmogljivost gasila kot je navedeno v tabeli 5.

Tabela 5: Razvrstitev gasilnikov glede na zmogljivost gasila Enota gasila Tip gasilnika po EN 3

EG Preskusni požar A Preskusni požar B1 5A 21B2 8A 34B


Št.: P 128/02-530-5 Stran: 8/16

3 - 55B4 13A 70B5 - 89B6 21A 113B9 27A 144B10 34A -12 43A 183B15 55A 233B

Za obe vrsti požara: A in B, so v tabelah 6 in 7 dane največje količine polnjenja enega gasilnika s katerim mora biti pogašen določen preskusni požar. Enak tip gasilnika različne velikosti ima lahko enako zmogljivost in obratno: enako velik gasilnik ima lahko različno zmogljivost, ne smejo pa biti presežene količine polnitve, navedene v tabelah.

Tabela 6: Minimalne zahteve za zmogljivost gasilnika pri gašenju požara A:Največja količina gasila za pogasitev požara

Preskusni požar ABC prašek Mokra gasila (tudi pena)(kg) (l)

5A (1) (3)8A 2 613A (4) 921A 6 -27A (9) -34A - -43A 12 -55A - -

Tabela 7: Minimalne zahteve za zmogljivost gasilnika pri gašenju požara B:Največja količina gasila za pogasitev požara

Preskusni požar BC prašek CO2 Halon Voda(kg) (kg) (kg) (l)

21B (1) 2 1 -34B 2 - 2 (2)55B (3) 5 4 (3)70B (4) - 6 -89B - - - -113B 6 - - 6144B 9 - - -183B 12 - - 9233B - - - -

Opomba: velikosti gasilnikov v oklepajih niso običajne

Pri določanju potrebnega števila gasilnikov je potrebno upoštevati požarno nevarnost objekta. Med normalno požarno ogrožene objekte spadajo: stanovanja in pisarne, prenočišča, razstave, zbirališča, zabavišča, bolnišnice, arhivi, trgovski in skladiščni prostori normalno do težko vnetljivih snovi z malo embalaže, kot tudi delavnice za obdelavo takih materialov. V visoko požarno ogrožene objekte spadajo: trgovski in skladiščni prostori normalno do lahko


Št.: P 128/02-530-5 Stran: 9/16

vnetljivih snovi z veliko embalaže, kot tudi delavnice za obdelavo takih materialov, sejmi, velike kuhinje, zbirališča smeti, garaže, avtomobilski servisi, kemična industrija, lesno predelovalna industrija, bencinske črpalke, skladišča vnetljivih tekočin in utekočinjenih plinov.

Potrebno število gasilnikov se določi po tabeli 8 glede na velikost in požarno nevarnost prostora.Tabela 8: Minimalno število enot gasilnega EG glede na požarno nevarnost prostora

Požarna Površina Zahtevano številonevarnost prostora enot gasila (EG)

za vsakih 200 m2 4

normalna aliza vsakih 500 m2 najmanj en prenosni gasilnik*

in en hidrantni priključek na kolutu s poltogo cevjo

za vsakih 200 m2 12

visoka aliprenosni gasilnik kot za

normalno nevarnost + za vsakih 500 m2

najmanj en prenosni gasilnik** in en hidrantni

priključek na kolutu s poltogo cevjo

* en prenosni gasilnik zmogljivosti 4 EG (izbira gasila glede na pričakovano vrsto požara)

** en prenosni gasilnik zmogljivosti 12 EG (izbira gasila glede na pričakovano vrsto požara)

Pravilnik vsebuje tudi tabelo za določanje prevoznih gasilnikov in hidrantov, ki pa jih lahko uporabljajo le usposobljene osebe.

4.3 Nemčija

Pravilnik se ne uporablja za objekte, v katerih je ta problematika urejena z drugim predpisom: za vnetljive tekočine, garaže in plovila.

Gasilniki so razvrščeni glede na zmogljivost gasila kot je navedeno v tabeli 9, ki je enaka kot v avstrijskem pravilniku.


Št.: P 128/02-530-5 Stran: 10/16

Tabela 9: Razvrstitev gasilnikov glede na zmogljivost gasila

Enota gasila Tip gasilnika po EN 3EG Preskusni požar A Preskusni požar B1 5A 21B2 8A 34B3 - 55B4 13A 70B5 - 89B6 21A 113B9 27A 144B10 34A -12 43A 183B15 55A 233B

V pravilniku so navedene tudi vrednosti iz starega pravilnika, v katerem so bile vrednosti EG dane za tip in velikost gasilnika, ne pa za njegovo zmogljivost.

Objekti so glede požarne nevarnosti razdeljeni v tri skupine:

1. nizka požarna nevarnost (težko vnetljivi materiali)

2. srednja požarna nevarnost (lahko vnetljivi materiali, slabi pogoji za širjenje požara)

3. visoka požarna nevarnost (lahko vnetljivi materiali, dobri pogoji za širjenje požara)

Vrste objektov so enake klasifikaciji po VdS 2092 – Pravilnik za sprinklerske naprave:

1. nizka požarna nevarnost ..............BG 1 in BG 4.1*(pisarne brez arhiva, šole, skladišča negorljivih materialov, ...)

2. srednja požarna nevarnost.............BG 2 in BG 4.2(pisarne z arhiva, trgovine z gorljivim blagom, kemične čistilnice, ...)

3. visoka požarna nevarnost ............BG 3 in BG 4.3 / 4.4(diskoteke, gledališki odri, industrija pohištva, skladišča barv, lesa, ....)

Glede na požarno nevarnost in površino prostora se določi potrebno število enot gasila po tabeli 10.

* ‚Brandgefährdung’ – požarna nevarnost

Tabela 10: Potrebno število enot gasila glede na požarno nevarnost in površino

Površina Požarna nevarnostdo m2 nizka srednja visoka

50 6 12 18100 9 18 27

200 12 24 36300 15 30 45


Št.: P 128/02-530-5 Stran: 11/16

400 18 36 54500 21 42 63

600 24 48 72700 27 54 81

800 30 60 90900 33 66 99

1000 36 72 108Vsakih nadaljnih

250 m2 6 12 18

4.4 Zdržene države Amerike

Tipi požarov so tudi po NFPA 10 označeni s črkami A, B, C in D, vendar črka C ne pomeni požar plinov, temveč požar naprave, ki je pod električno napetostjo. Tudi velikosti gasilnikov niso enake velikostim, ki smo jih vajeni v Evropi in vrednosti niso neposredno primerljive. Standard NFPA 10 je dokaj obsežen in precej natančno opisuje način izbire tipa gasilnika ter potrebno število in njihovo razporeditev. Prenosni gasilniki so namenjeni gašenju začetnih požarov omejene velikosti in so potrebni tudi v primeru, če je v objekt instalirana stabilna gasilna naprava.

Tipi gasilnikov niso primerljivi s SIST EN 3. Označujejo se glede na količino in vrsto gasila po tabeli 11 (gasilniki izdelani pred letom 1955 imajo drugačne oznake).

Tabela 11: Tipi gasilnikov Vrsta gasila Količina gasila Tip gasilnika

Voda 5,68 l 1-Ain ostale tekočine 9,46 l 2-A

15,1 l 3-A18,2 l 4-A64,3 l 10-A124,9 l 20-A

Pena 15,1 l 2-B


Št.: P 128/02-530-5 Stran: 12/16

18,2 l 5-B64,3 l 10-B124,9 l 20-B

Ogljikov dioksid < 3,2 kg 1-B3,2 ÷ 9,1 kg 2-B

11,3 kg 5-B22,7 ÷ 55,4 kg 10-B

Prašek 1,8 ÷ 2,8 kg 2-B3,4 ÷ 6,8 kg 5-B

9,1 kg 10-B13,6 kg 20-B≥ 34 kg 40-B

Pri izbiri tipa gasilnika se upošteva: - vrsto začetnega požara (material, ki lahko zagori), - potencialno nevarnost požara (velikost, intenziteto, hitrost naraščanja), - učinkovitost gasila za pričakovano vrsto požara, - enostavnost uporabe gasilnika, - osebje, ki bo uporabljalo gasilnike, - okolje, ...

Prenosne gasilnike se razporeja v prostoru tako, da so čim bliže nevarnosti, ker pa to mesto navadno ni vnaprej znano, se pri nameščanju upošteva naslednje dejavnike: enakomerna razporeditev, dostopnost, bližina poti, bližina vhodnih oziroma izhodnih vrat, zavarovanost pred poškodbami, vidnost, postavitev v vsakem nadstropju.

Pri določanju potrebnega števila gasilnikov se upošteva nevarnost nastanka požara, ki je lahko:1) majhna (pisarne, šole, cerkve, ... – prostori v katerih se požar širi počasi), 2) normalna (restavracije, trgovine, garaže, skladišča, ... – prostori z višjo

požarno obremenitvijo kot v točki 1), in3) velika nevarnost (lesni obrati, avtomehanične in druge servisne delavnice,

kuhinje, lakirnice, delo z vnetljivimi tekočinami …- prostori z višjo požarno obremenitvijo kot v točki 2).

Za začetno gašenje požarov A se velikost gasilnikov določa po tabeli 12.

Tabela 12: Minimalna velikost gasilnika za začetno gašenje požarov A:

Požarna nevarnostmajhna normalna velika

Najmanjša velikost gasilnika 2-A 2-A 4-ANajvečja površina etaže za enoto A 279 m2 139 m2 93 m2

Največja površina etaže za en gasilnik 1045 m2 1045 m2 1045 m2

Največja oddaljenost gasilnika 23 m 23 m 23 m


Št.: P 128/02-530-5 Stran: 13/16

Do največ pol zahtevanih gasilnikov se lahko nadomesti s hidrantnimi priključki.

Za začetno gašenje požarov B se velikost gasilnikov določa po tabeli 13.

Tabela 13: Minimalna velikost gasilnika za začetno gašenje požarov B:

Požarna nevarnostNajmanjša

velikost gasilnika

Največja oddaljenost

gasilnika mmajhna 5-B 9,15

10-B 15,25normalna 10-B 9,15

20-B 15,25velika 40-B 9,15

80-B 15,25

Opomba: Za izpolnitev zahtev iz tabele se praviloma ne sme uporabiti dveh ali več manjših gasilnikov.

Če se pričakuje požar kovin – požar razreda D, je treba namestiti gasilnik, ki je primeren za gašenje požarov razreda D, njegova oddaljenost pa ne sme biti večja od 23 m.

Pravilnik obravnava tudi postopke kontrole gasilnikov. Kontrolira se jih enkrat mesečno ali bolj pogosto, če to zahtevajo okoliščine. V postopku kontrole se preveri, če so gasilniki na svojem mestu, če ni omejen dostop, če je vidna nalepka z navodili, napolnjenost in vidne poškodbe. Če se pri kontroli ugotovi kakršnokoli napako, se gasilnik servisira. Vsakih 6 let se mora gasilnik popolnoma izprazniti in napolniti z novim gasilom.

5. REZULTATI NALOGE

Izračuni potrebnega števila ročnih gasilnikov za nekatere vrste objektov v skladu z zahtevami obravnavanih pravilnikov:

Trgovina z oblačili 2000 m2.

Velika Britanija: Tabela 3: 2000 m2 x 0,065 = 130A ........7 gasilnikov 21A

Avstrija: Tabela 8: 10 x 4 = 40 EG ..................................7 gasilnikov 21A ali4 gasilniki 21A + 4 poltoge cevi na kolutu


Št.: P 128/02-530-5 Stran: 14/16

Nemčija: Tabela 10: 72 + 4x12 = 120 EG ........................20 gasilnikov 21A

ZDA: Tabeli 11 in 12: 4 x 2-A (ni primerljivo)

Šola 2000 m2:


Avstrija: Tabela 8: 10 x 4 = 40 EG ..................................7 gasilnikov 21A ali4 gasilniki 21A+ 4 poltoge cevi na kolutu

Nemčija: Tabela 10: 36 + 4x6 = 60 EG .............................10 gasilnikov 21A (9 kg ABC)


Lesno predelovalni objekt 2000 m2:


Avstrija: Tabela 8: 10 x 12 = 120 EG .............................20 gasilnikov 21A ali11 gasilnikov 21A+ 4 poltoge cevi na kolutu

Nemčija: Tabela 10: 216 + 4x18 = 288 EG ......................32 gasilnikov 27A (9 kg ABC)


Avtomobilski servis 2000 m2:

Velika Britanija (predvidevamo, da se bo bencin razlil na 9 m2):

Tabela 3: ..........................................................6 gasilnikov 233B (pena) ali 12 x 113B ali 8 x 183B

Avstrija: Tabela 8: 10 x 12 = 120 EG .............................20 gasilnikov 113B

Nemčija: Tabela 10: 216 + 4x18 = 288 EG ......................32 gasilnikov 144B (9 kg BC)

ZDA: Tabeli 11 in 12: 4 x 80-B (ni primerljivo)

6. ANALIZA REZULTATOV

Iz zgornjega je razvidno, da so glede izbire števila potrebnih gasilnikov v določeni stavbi precejšnja odstopanja med posamiznimi obravnavanimi pravilniki. Ameriški pravilnik je težko uporaben zaradi popolnoma različnih vrednotenj posameznih tipov gasilnikov. Britanski standard BS 5306-8 določa precej manjše število gasilnikov. Vzrok je treba iskati verjetno v veliko večji izurjenosti zaposlenega osebja, saj je poskrbljeno za redne vaje gašenja.

Zaradi natančnosti opisov in glede na to, da je upoštevana požarna nevarnost po enakem pravilniku kot za šprinklerje, je verjetno smiselno v največji možni meri upoštevati nemški pravilnik, po katerem pa je potrebno namestiti največje število gasilnikov. Poleg tega se je na priporočilo bivšega požarnega inšpektorata v nekaterih primerih že uporabljal Pravilnik za


Št.: P 128/02-530-5 Stran: 15/16

opremljanje delovnih prostorov z gasilniki (ZH 1/201 oziroma VdS 2001). Nelogično je, da po tem nemškem pravilniku instalacija notranjega hidrantnega omrežja ne vpliva na zmanjšanje števila gasilnikov. Poltoge cevi lahko za gašenje požarov A uporabljajo tudi neizurjene osebe, zato mora instalacija takšnega hidrantnega omrežja vplivati na zmanjšanje potrebnega števila prenosnih gasilnikov.

7. ZAKLJUČKI IN PREDLOGI

Pravilnik bo moral določati število in namestitev prenosnih in prevoznih gasilnikov ter pri tem upoštevati notranje hidrantno omrežje v poslovnih, stanovanjskih in industrijskih objektih v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom.

Predlog pravilnika je v prilogi temu poročilu.

8 LITERATURA1. Sicherheitsregeln für die Ausrüstung von Arbeitsstätten mit Feuerlöschern, Verband der

Schadenversicherer e.V. – VdS 2001, Fassung Juli 19952. Regeln für die Ausrüstung von Arbeitsstätten mit Feuerlöschern des Hauptverbandes der

gewerblichen Berufsgenossenschaften HVBG – ZH 1/201, Stand April 1994, 1996 3. Technische Richtlinien vorbeugender Brandschutz Z – TRVB F 124:

Erste und Erweiterte Löschhilfe, 19974. BS 5306, Part 8 : 2000: Code of Practice for Selection and Installation of Portable Fire

Extinguishers5. NFPA 10: Standard for Portable Fire Extinguishers6. SIST EN 2: Vrste požarov7. SIST EN 3 - 1: Prenosni gasilniki – Opis, trajanje gašenja, požarna preskusa razredov A

in B8. SIST EN 3 - 2: Prenosni gasilniki – Tesnost, dielektrični preskus, preskus s tresenjem,

posebne zahteve9. SIST EN 3 - 3: Prenosni gasilniki – Konstrukcija, tlačna trdnost, mehanski preskusi10. SIST EN 3 - 4: Prenosni gasilniki – Polnitev, najmanjši preskusni požar11. SIST EN 3 - 5: Prenosni gasilniki – Specifikacije in dodatni preskusi12. SIST EN 3 – 5/AC: Prenosni gasilniki – Specifikacije in dodatni preskusi – Popravek AC13. SIST EN 3 - 6: Prenosni gasilniki – Navodila za dokazovanje skladnosti prenosnih

gasilnikov s SIST EN 3 – 1. do 5. del14. SIST EN 3 – 6/A1: Prenosni gasilniki – Navodila za dokazovanje skladnosti prenosnih

gasilnikov s SIST EN 3 – 1. do 5. del – Popravek A115. SIST EN 671-1:2001 Vgrajeni gasilni sistemi – Cevni sistemi – 1 del: Cevni koluti s

poltogo cevjo16. SIST EN 671-2:2001 Vgrajeni gasilni sistemi – Cevni sistemi – 1 del: Cevni koluti s

plosko cevjo17. SIST EN 1866: Prevozni gasilniki


Št.: P 128/02-530-5 Stran: 16/16

9. PRILOGE:

1 Predlog pravilnika o izbiri in postavitvi naprav za začetno gašenje požarov

Poročilo pripravil: Milan Hajdukovič, univ. dipl. inž.


Št.: P 128/02-530-5Priloga št. 1

Stran: /7

PREDLOG PRAVILNIKA O IZBIRI IN NAMESTITVI NAPRAV ZA ZAČETNO GAŠENJE POŽAROV

Predgovor

V Sloveniji nismo imeli pravilnika, ki bi urejal opremljenost prostorov z gasilniki, čeprav Zakon o varstvu pred požarom določa, da mora biti v poslovnih, stanovanjskih in industrijskih objektih za primer požara pripravljena oprema, naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom. Imamo Pravilnik o ugotavljanju skladnosti za ročne in prevozne gasilne aparate ter gasila, nikjer pa ni bilo določeno kje in kakšen gasilnik postaviti v določeno zgradbo. Število in vrsta gasilnikov se je določala po različnih tujih predpisih, predvsem avstrijskih in nemških.

Pričujoči pravilnik omogoča odgovornim za varstvo pred požarom, da za stavbo z znano požarno nevarnostjo določijo zadostno število gasilnikov glede na njegovo zmogljivost, vrsto gasila in mesto postavitve gasilnikov. Pri tem lahko za začetno gašenje upoštevajo tudi hidrantnei priključke s poltogo cevjo.

1. Namen

Namen tega pravilnika je poenotiti merila za izbiro ustreznega gasila, določiti potrebno število gasilnikov in pravilno razporediti naprave za začetno gašenje požarov v objektih.

2. Definicije pojmov

2.1 Začetno gašenje je skupek vseh ukrepov za pogasitev požara pred prihodom gasilcev. Izvaja ga lahko katerakoli oseba s priročnimi gasilnimi sredstvi, predvsem prenosnimi gasilniki, ki se nahajajo v bližini mesta nastanka požara.

2.2 Nadaljnje gašenje je skupek vseh ukrepov za pogasitev požara pred prihodom gasilcev. Izvaja ga lahko le za to usposobljena oseba v skladu z vnaprej določenimi postopki. Mišljeno je predvsem gašenje s prevoznimi gasilniki in notranjimi hidranti.

2.3 Gasilnik je naprava, napolnjena z gasilom, ki se izprazni zaradi notranjega tlaka. Sestavlja ga posoda z gasilom, ventil za aktiviranje in šoba za oblikovanje curka, običajno pa tudi cev za usmerjanje gasila v požar. Lahko je prenosni ali prevozni.

2.4 Prenosni gasilnik je gasilnik, ki ga uporabnik med uporabo drži v roki. Prenaša in uporablja ga lahko ena oseba, njegova masa v pripravljenem stanju pa ni večja od 20 kg.

2.5 Prevozni gasilnik je težji gasilnik na kolesih ali saneh.

2.6 Gasilo je snov, ki se nahaja v gasilniku in ima sposobnost gašenja.

2.7 Čas delovanja je čas, v katerem se gasilnik sprazni pri popolnoma odprtem ventilu.

2.8 Količina polnjenja je v litrih ali kilogramih izražena količina gasila, ki ga vsebuje gasilnik.

2.9 Zmogljivost gasilnika je sposobnost gasilnika, da z največjo dovoljeno količino gasila pogasi določen standardiziran požar po SIST EN 3.

2.10 Enota gasila EG je pomožna vrednost, ki omogoča primerjavo zmogljivosti različnih gasilnikov.

2.11 Vrsta požara je določena s standardom SIST EN 2:A - požari trdnih snoviPoročilo se sme reproducirati samo v celoti.Obr. P.S. 12-001-01/2

Št.: P 128/02-530-5Priloga št. 1

Stran: /7

B - požari tekočin in materialov, ki se pri segrevanju utekočinijoC - požari plinovD - požari kovin

3. Naprave za začetno gašenje

3.1 Prenosni gasilniki

Po tem pravilniku se lahko upoštevajo le tisti gasilniki, ki so preskušeni in certificirani v skladu s standardom SIST EN 3. Gasilniki so lahko po vrsti gasila napolnjeni z:

- vodo,- peno, - praškom,- ogljikovim dioksidom, ali- halonom*.

3.2 Hidrantni priključek s poltogo cevjo na kolutu

Hidrantni priključek s poltogo cevjo na kolutu je naprava za začetno gašenje z vodo, ki jo lahko uporablja katerakoli oseba. Cev na kolutu ima imenski premer 1“ in je dolga 20, 25 ali 30 m. Zidni hidrant je lahko opremljen s priključkom za C cev.

3.3 Prevozni gasilniki

Delovanje prevoznih gasilnikov je enako delovanju prenosnih gasilnikov, le da vsebujejo večjo količino gasila. Zaradi večje teže so mu dodana kolesa, ker pa je zaradi velikosti njihova uporaba omejena, imajo daljšo cev – 5 m. Uporablja jih lahko le usposobljena oseba.

4. Izbira gasilaTip gasilnika je treba izbrati po tabeli 1 glede na pričakovano vrsto požara.

Tabela 1: Primernost gasila Vrsta požara po SIST EN 2

Vrsta gasila A B C DVoda (tudi z dodatki*) () - -Pena** - -BC prašek - -ABC prašek -CO2 (ogljikov dioksid) - -Prašek za požare kovin - - -

* dodatki proti zmrzovanju, sredstva za zmanjšanje površinske napetosti vode (detergenti), dodatki za korozijsko zaščito, sol, ...

** tudi voda s penilom AFFF.


Št.: P 128/02-530-5Priloga št. 1

Stran: /7

5. Omejitve pri uporabi naprav za začetno gašenje

5.1 V prostorih, v katerih se zbirajo ljudje kot tudi v trgovskih centrih, šolah, prenočitvenih stavbah, se lahko uporabljajo le gasilniki, ki pri uporabi ne zmanjšujejo vidljivosti v prostoru (npr. voda in CO2). Izvzeti so prostori, v katerih je nevarnost nastanka požara B ali C.

5.2 Na splošno se gasilniki z manj kot 4 kg, oziroma manj kot 3 l gasila, ne uporabljajo.

5.3 Halon se v splošnem ne sme več uporabljati. Njegova uporaba je dovoljena le v posebnih primerih, ki so navedeni v Pravilniku o ravnanju s snovmi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča (Ur.l. RS, št. 62/2003).

5.4 Gasilniki na vodo in peno niso primerni za gašenje požarov v elektrodelavnicah. Vsekakor je treba upoštevati minimalni varnostni odmik glede na električno napetost.

5.5 V prostorih, kjer je nevarnost nastanka eksplozije prahu, se ne sme uporabljati gasilnikov, ki bi lahko pri uporabi povzročili dvig prahu.

5.6 Ne glede na to, da je gasilnik primeren za gašenje požara plina (požar C), se mora tak požar pogasiti z zapiranjem dovoda plina.

5.7 Uporaba ogljikovega dioksida v zaprtih, slabo prezračevenih prostorih, lahko privede do zadušitve ljudi. Če se ne glede na to nameščajo gasilniki na CO2, je treba opozoriti na nevarnost.

6. Razdelitev stavb glede požarne nevarnosti

Vse stavbe glede požarne nevarnosti razdelimo v dve skupini: normalna in visoka požarna nevarnost. Razvrstitev po uredbi o uporabi enotne klasifikacije vrst objektov ni primerna, tako kot ni primerna tudi razvrstitev stavb glede požarne zahtevnosti, ki jo uvaja pravilnik o požarni varnosti v stavbah. V tem pravilniku je upoštevana dejanska nevarnost nastanka požara, stavbe pa so razdeljene v dve skupini: normalna požarna nevarnost in visoka požarna nevarnost.

6.1 Normalna požarna nevarnost:

Normalno požarno nevarne so tiste stavbe, v katerih je majhna verjetnost nastanka požara, če pa bi do njega prišlo, bi se širil počasi. V teh stavbah se nahajajo težko in normalno vnetljivi materiali – A, B, in C.

Primeri stavb v katerih je normalna požarna nevarnost:

6.1.1 Prodajni in skladiščni prostori z normalno ali težko vnetljivim materialom in malo embalaže, skladišča gum, ...

6.1.2 Predprostori gledališč, poslovne stavbe, računalniški prostori, knjigarne, nastanitvene in stanovanjske stavbe, bolnišnice in domovi za starostnike, arhivi, ...

6.1.3 Proizvodni obrati v katerih se predelujejo negorljive in težko vnetljive snovi kot so opekarne, betonarne, jeklarne, steklarne, pekarne, ...

6.1.4 Vrtnarije, galvane, predelava kovin, vulkanizerske delavnice, električne delavnice, ...

6.2 Visoka požarna nevarnost:


http://objave.uradni-list.si/bazeul/URED/2003/062/Kazalo.htm

Št.: P 128/02-530-5Priloga št. 1

Stran: /7

Visoko požarno nevarne so tiste stavbe, v katerih je velika verjetnost nastanka požara, ki bi se hitro širil. V teh stavbah se nahajajo normalno in lahko vnetljivi materiali – D, E in F.

Primeri stavb v katerih je normalna požarna nevarnost:

6.2.1 Prodajni in skladiščni prostori z lahko vnetljivimi snovmi, skladišča lesa, papirja, bombaža in penjenih materialov, prostori za zbiranje odpadkov, ...

6.2.2 Diskoteke, gledališki odri, sejmišča, ...

6.2.3 Proizvodni obrati lesne industrije, tkalnice in predilnice, mlini, predelava papirja, proizvodnja lakov in lepil, lakirnice, tiskarne, petrokemična industrija, predelava gradbišča, kjer se izvajajo vroča dela, ...

6.2.4 Avtomehanične delavnice, kemično predelovalne delavnice, mizarske delavnice, tapetništvo, laboratoriji, bencinske črpalke, garaže, velike kuhinje, …

7. Določanje števila gasilnikov glede na njihovo zmogljivost

Glede na znano požarno nevarnost v stavbi, po tabeli 2 določimo minimalno število enot gasila EG.Tabela 2: Minimalno število enot gasila EG glede na požarno nevarnost prostora

Požarna Površina Zahtevano število enot nevarnost prostora gasila (EG)

za vsakih 200 m2 4

normalna aliza vsakih 500 m2 najmanj en prenosni gasilnik*

in en hidrantni priključek s poltogo cevjo na kolutu

za vsakih 200 m2 12

visoka aliprenosni gasilnik kot za normalno

nevarnost + za vsakih 500 m2najmanj en prenosni gasilnik**

in en hidrantni priključek s poltogo cevjo na kolutu

* en prenosni gasilnik zmogljivosti 4 EG (izbira gasila glede na pričakovano vrsto požara)

** en prenosni gasilnik zmogljivosti 12 EG (izbira gasila glede na pričakovano vrsto požara)

Glede na potrebno število enot gasila in zmogljivost gasilnikov, določimo minimalno število gasilnikov po tabeli 3, orientacijske vrednosti velikosti gasilnikov pa so dane v tabelah 4 in 5.Tabela 3: Izbira gasilnikov glede na zmogljivost gasila:

Enota gasila Tip gasilnika po SIST EN 3EG Preskusni požar A Preskusni požar B


Št.: P 128/02-530-5Priloga št. 1

Stran: /7

1 5A 21B2 8A 34B3 - 55B4 13A 70B5 - 89B6 21A 113B9 27A 144B10 34A -12 43A 183B15 55A 233B

Orientacijske vrednosti velikosti gasilnikov so dane v tabelah 4 in 5.

Tabela 4: Zmogljivost gasilnika za gašenje požara A glede na količino gasila:Največja količina gasilnega sredstva za pogasitev požara

Preskusni požar ABC prašek Mokra sredstva (tudi pena)(kg) (l)

5A 1 38A 2 613A 4 921A 6 -27A 9 -34A - -43A 12 -55A - -

Tabela 5: Zmogljivost gasilnika za gašenje požara B glede na količino gasila:Največja količina gasilnega sredstva za pogasitev požara

Preskusni požar BC prašek CO2 Halon Voda(kg) (kg) (kg) (l)

21B 1 2 1 -34B 2 - 2 255B 3 5 4 370B 4 - 6 -89B - - - -113B 6 - - 6144B 9 - - -183B 12 - - 9233B - - - -

8. Smernice za nameščanje gasilnikov

Prenosni gasilniki morajo biti skladni s standardom SIST EN 3

Pri postavljanju gasilnikov je treba paziti na:


Št.: P 128/02-530-5Priloga št. 1

Stran: /7

- gasilniki morajo stati na dobro vidnih in dosegljivih mestih,- gasilniki ne smejo biti postavljeni na tleh (razen prevoznih gasilnikov),- oddaljenost gasilnika od katerekoli točke prostora sme biti največ 30 m,- začasno se lahko gasilnike prestavi na mesto opravljanja nevarnih del, vendar največ za

30 m.- vsi gasilniki v enem prostoru z enakim gasilom morajo delovati na enak način,- v večjih prostorih morajo biti gasilniki nameščeni v bližini transportnih poti,- postavitveno mesto gasilnikov mora biti označeno v skladu s standardom SIST 1013,- gasilniki morajo biti postavljeni čim bliže mestu, kjer lahko nastane požar, vendar ne

tako blizu, da bi jih lahko požar zajel,- gasilniki morajo biti nameščeni v bližini izhodnih vrat iz prostora, ali na hodnikih ob

izhodih iz prostora:

- če so gasilniki v omarici, morajo biti ustrezno označeni v skladu s standardom SIST 1013:

- mesto postavitve gasilnika mora biti zaščiteno pred škodljivimi vplivi okolja (vlaga, zmrzal, vročina, korozija). Gasilniki na prašek ne smejo biti izpostavljeni naglim temperaturnim spremembam, gasilniki na CO2 pa direktnemu toplotnemu sevanju in grelnim napravam,


Št.: P 128/02-530-5Priloga št. 1

Stran: /7

- Hidrantni priključki s poltogo cevjo na kolutu se ne smejo postavljati v stopnišča, ki so samostojni požarni sektorji in ne smejo biti namenjeni gašenju požara v dveh ali večih požarnih sektorjih. Postavitev cevnih kolutov s poltogo cevjo v predprostor je dovoljena le v garažah. Postavljeni morajo biti enakomerno in v takih medsebojnih razdaljah, da je s curkom dosegljivo katerokolo mesto. Pri tem se lahko upošteva dolžina curka 3 m.

- namesto cevnih kolutov s poltogo cevjo so lahko tudi za začetno gašenje nameščeni hidrantni priključki s C cevjo, če jih uporabljajo usposobljene osebe.

9. Vzdrževanje gasilnikov

Gasilniki morajo biti redno vzdrževani. Vzdržuje jih lahko pooblaščena organizacija, ki izpolnjuje pogoje iz Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za vzdrževanje ročnih in prevoznih gasilnih aparatov (Ur. l. RS št. 22/95).

10. Primeri

10.1 Pisarniški prostori 1800 m2

V pisarniških prostorih je normalna požarna nevarnost – za vsakih 200 m2 so zahtevane 4 EG, ali pa za vsakih začetih 500 m2 en prenosni gasilnik 4 EG in en hidrantni priključek s poltogo cevjo na kolutu. Za 1800 m2 je torej potrebno:36 EG (6 gasilnikov s 6 kg ABC praška, ali 9 gasilnikov z 9 l vode) ali 4 gasilniki s 4 EG (4 gasilniki s 4 kg oziroma 6 kg ABC praška) in 4 hidrantni priključki s poltogo cevjo na kolutu.

10.2 Trgovina 800 m2

V trgovini se nahaja tudi lahko vnetljiv material, zato je visoka požarna nevarnost – za vsakih 200 m2 je zahtevanih 12 EG, ali pa za vsakih 200 m2 4 EG in za vsakih 500 m2 en prenosni gasilnik 12 EG in en hidrantni priključek s poltogo cevjo na kolutu.Za 800 m2 je torej potrebno:4 x 12 EG = 48 EG (4 gasilniki z 12 kg ABC praška ali 8 gasilnikov s 6 kg ABC praška) ali 4 x 4 EG = 16 EG (3 gasilniki 6 kg ABC praška) + 2 gasilnika z 12 kg ABC praška + 2 hidrantna priključka s poltogo cevjo na kolutu

10.3 Trgovina z oblačili 2000 m2

V pisarniških prostorih je normalna požarna nevarnost – za vsakih 200 m2 so zahtevane 4 EG, ali pa za vsakih začetih 500 m2 en prenosni gasilnik 4 EG in en hidrantni priključek s poltogo cevjo na kolutu. Za 2000 m2 je torej potrebno:40 EG (7 gasilnikov s 6 kg ABC praška, ali 10 gasilnikov z 9 l vode) ali4 gasilniki s 4 EG (4 gasilniki s 4 kg oziroma 6 kg ABC praška) in 4 hidrantni priključki s poltogo cevjo na kolutu.


Documents

Strokovne podlage za pripravo normativov za namestitev gasilnikov