of 24/24
Zdravje ni vse, je pa brez zdravja vse nič SLOVENSKI ZDRAVSTVENI SISTEM SLOVENSKI ZDRAVSTVENI SISTEM PRED POTREBNIMI SPREMEMBAMI PRED POTREBNIMI SPREMEMBAMI Uspešne oblike Uspešne oblike upravljanja javnih upravljanja javnih zdravstvenih zavodov zdravstvenih zavodov Francka Ćetković, univ.dipl.oec. 1.10.2014, Ljubljana, DZ 1.10.2014, Ljubljana, DZ Državni zbor 1. oktober 2014 Državni zbor 1. oktober 2014 Francka Ćetković Francka Ćetković

Zdravje ni vse, je pa brez zdravja vse nič

  • View
    28

  • Download
    2

Embed Size (px)

DESCRIPTION

SLOVENSKI ZDRAVSTVENI SISTEM PRED POTREBNIMI SPREMEMBAMI. Uspešne oblike upravljanja javnih zdravstvenih zavodov Francka Ćetković, univ.dipl.oec . 1.10.2014, Ljubljana, DZ. Zdravje ni vse, je pa brez zdravja vse nič. Državni zbor 1. oktober 2014. - PowerPoint PPT Presentation

Text of Zdravje ni vse, je pa brez zdravja vse nič

  • Zdravje ni vse, je pa brez zdravja vse ni

    SLOVENSKI ZDRAVSTVENI SISTEM PRED POTREBNIMI SPREMEMBAMIUspene oblike upravljanja javnih zdravstvenih zavodov

    Francka etkovi, univ.dipl.oec.1.10.2014, Ljubljana, DZDravni zbor 1. oktober 2014 Francka etkovi

  • Dravni zbor 1. oktober 2014 Francka etkoviNEUSPENI JAVNI ZAVODIe nekaj asa se sreujemo s trditvami: sistem javnih zavodov je preivet; reitev je podjetizacija zavodov; direktorji nimajo ustreznih orodij za vodenje zavodov zdravstveni sistem bo uinkoviteji, uspeneji, e bo organiziran kot gospodarska druba; zdravstvena storitev naj bo trno blago; avtonomijo zavodov utesnjujejo zakoni ( zakoni o javnih financah, izvrevanju prorauna, raunovodstvu, javnih naroilih, raunskem sodiu, javnih uslubencih, plaah v javnem sektorju); Itd.

  • Ustava Republike Slovenije v 50. lenu obvezuje dravo, da uredi obvezno zdravstveno, pokojninsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje.

    Sistem zdravstvenega varstva in zavarovanja ureja drava z zakoni in drugimi predpisi.

    Dravni zbor 1. oktober 2014 Francka etkoviUSTAVNA PRAVICA DO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA

  • Dravni zbor 1. oktober 2014 Francka etkoviZdravstveni sistem je vreden toliko, kolikor je sposoben izpolniti svoj osnovni cilj - ta pa je ohraniti ali ponovno vzpostaviti zdravje ljudi. Izboljanje zdravja prebivalcev je torej konni cilj zdravstvenega sistema. STRATEGIJA, CILJI ZDRAVSTVENEGA SISTEMAE VEMO, KAM GREMO, PRIDEMO NA CILJ

  • Zakon o zavodih, Ustanovni akti, STATUTI..medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda (orodje direktorjev)Dravni zbor 1. oktober 2014 Francka etkoviJAVNI ZDRAVSTVENI ZAVODIRepublika Slovenija za javne zdravstvene zavode, ki jih je ustanovila, zagotavlja sredstva za investicije in za druge obveznosti, doloene z zakonom in z aktom o ustanovitvi. Republika Slovenija iz prorauna zagotavlja dopolnilna sredstva za delovanje javne zdravstvene slube na primarni ravni na demografsko ogroenih obmojih. (7. len zakona o zavodih)

  • Dravni zbor 1. oktober 2014 Francka etkoviJavni zdravstveni zavodi pridobivajo cca 95 -97% iz javnih sredstev obveznih prispevkov, premij

    SREDSTVA ZA DELO JAVNIH ZAVODOV

    SREDSTVA ZA DELO GOSPODARSKIH JAVNIH SLUB STATUS JAVNIH SREDSTEVGospodarske javne slube se financirajo s ceno javnih dobrin, iz proraunskih sredstev in iz drugih virov, doloenih z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti.

    Prihodki so preteno pridobljeni s prodajo na trgu

  • Dravni zbor 1. oktober 2014 Francka etkoviNARTOVANJE RAZVOJA Strategija razvoja zdravstvaProraunski memorandumFinanni nart ZZZSStrategija razvoja JZZLetni program JZZORODJE DIREKTORJA

  • Dravni zbor 1. oktober 2014 Francka etkoviZnailnost javnega sektorja je, da njegov cilj, motiv poslovanja ni ustvarjanje dobika, ampak zadovoljevanje splonih drubenih potreb v skladu z dogovorjenim obsegom in kakovostjo storitev. Organizacija, ki opravlja storitve v reimu javne slube je uinkovita, e opravlja prave storitve, torej tiste, ki so predpisane, dogovorjene z zakoni, izvedbenimi predpisi, pogodbami, tiste, ki jih ljudje rabijo in priakujejo, je uspena, e dosega zastavljene cilje in je gospodarna, e uspe minimizirati vloena sredstva, ki jih zagotavljajo davkoplaevalci, ob pogoju, da se uspenost in uinkovitost ne zmanjata.

    ZNAILNOST JAVNEGA SEKTORJA

  • Dravni zbor 1. oktober 2014 Francka etkoviPorabniki sredstev javnih financ so v prvi vrsti zavezani, da s sredstvi dosegajo optimalno uinkovitost in uspenost. Gradiva OECD navajajo, da se meri uinkovitost, uspenost in kakovost storitev v javni upravi z:merili uinkovitosti, ki izraajo razmerje med uinki in vloki,merili uspenosti, ki se nanaajo na doseganje ciljev institucije,merili kakovosti storitev, ki se jih posebej izpostavlja kot predpogoj za uspenost.KAZALNIKI USPENOSTI

  • Dravni zbor 1. oktober 2014 Francka etkoviDoloanje kazalnikov meril ciljev bo razlino v posameznih zavodih, ker imajo ti po dejavnostih specifine naloge in cilje. Potrebno je doloiti cilje, lahko je eden, ali jih je ve, zopet odvisno od dejavnosti in nalog zavoda. Kaj je cilj osnovne ole, srednje ole, fakultete, opere, gledalia, doma starejih obanov, bolnice, zdravstvenega doma? Kolikor je razlinih dejavnosti, toliko je ciljev. Kaj so cilji investicijskih vlaganj? Kazalniki so tako lahko izraeni v koliinskih enotah storitev na neko asovno obdobje, lahko so vrednostno izraene storitve, programi. Priporoa se izgradnja kazalnikov, ki upoteva sistematinost in preglednost in sicer tako imenovano SMART naelo:S - dololjiv (specific)M - merljivi (measurable)A - dosegljivi (achievable)R - pomembni (relevant)T - asovno opredeljeni (timed)KAZALNIKI USPENOSTI

  • Dravni zbor 1. oktober 2014 Francka etkoviPRIMERJAVE USPENOSTI DELA, POSLOVANJADogovorjeni, sprejeti kazalniki uspenosti dela in poslovanj podlaga za primerjanje uspenosti dela in poslovanja zavodov ORODJA DIREKTORJEV

  • Dravni zbor 1. oktober 2014 Francka etkovi

    STANDARDI IN NORMATIVI DELA

    ZA PRIPRAVO STANDARDOV IN NORMATIVO DELA ODGOVORNA DRAVAKAZALNIKI USPENOSTIORODJE DIREKTORJA

  • Dravni zbor 1. oktober 2014 Francka etkoviZnailnost, ki javni sektor louje od zasebnega je javnost. Pri tem ne mislimo samo na javnost poslovanja, ampak tudi za javnost vodilnih funkcij in ne nazadnje za javni nadzor nad porabo sredstev davkoplaevalcev. ZNAILNOST JAVNEGA SEKTORJA

  • Dravni zbor 1. oktober 2014 Francka etkoviTudi pri nas lahko na vseh podrojih reguliranja javne sfere opazimo, da strokovna vpraanja in vpraanja kakovosti zamenjujejo predpisi, ki se v imenu merljivosti zanaajo na koliinske kazalce. Zaradi njih poskuajo javni zavodi od ol do bolninic premagovati konkurenco z vejim tevilom programov, storitev, izmerjenih delovnih ur. Toda e konkurenca v avtomobilski industriji vodi do kakovostnejih izdelkov, je uinek kvantitativnih merilnih mehanizmov v dejavnostih javne sfere prej negativen kot pozitiven.

    JAVNA SFERA NI AVTOMOBILSKA TOVARNA!!!!!(Andrej Adam: Menaderski prevzem javne sfere,

    UINEK V JAVNEM SEKTORJU JE DRUGAE MERLJIV KOT V GOSPODARSTVUVir: http://www.dnevnik.si/objektiv/komentarji_in_mnenja/1042530447

  • Dravni zbor 1. oktober 2014 Francka etkovi2011 - PREDLOG SPREMEMBE ZAKONSKE UREDITVE JAVNIH ZAVODOV, PREDLAGAN ZAKON O DEJAVNOSTIH SPLONEGA POMENAPredlagani zakon ni bil podpore v javni razpravi:Nesprejemljive reitve - lastnitva premoenja zavodov;Statusne oblike zavodov;Prepletanje javne in trne dejavnosti;V ceno storitev vraunavanje zmernega dobika:Bojazen pred mono privatizacijo.

  • Nepopolnost in neuinkovitost trga. e bi bil trg popoln, bi se zagotavljala uinkovita izraba zmogljivosti in proizvodnja vseh dobrin, po katerih kupci povpraujejo na nain, ki jim omogoa sprejemljivo ceno proizvodov in storitev. Po drugi strani pa proizvajalcem zagotavlja pokritje vseh strokov proizvodov in storitev.Dravni zbor 1. oktober 2014 Francka etkoviZAKAJ JAVNE SLUBE

  • Dravni zbor 1. oktober 2014 Francka etkoviDavid Stuckler:

    Pravi, da je teko razumeti, da nekdo razmilja o tem, da bi se sluilo in kopiilo dobike v zdravstvu. To vsekakor pomeni, ogroanje kvalitete, dostopnosti zdravstvenih storitev.

    Postavlja vpraanje: ALI JE ZDRAVSTVENA STORITEV LOVEKOVA PRAVICA ALI TRNO BLAGO?

    KATERI SISTEMI SO USPESNEJI? Ali nacionalni zdravstveni sistemi, ki zdravje in zdravstveno varstvo razumejo kot temeljno lovekovo pravico? Ali sistemi, kjer morajo bolni plaati za vse, kar potrebujejo?

    ZDRAVSTVENA STORITEV NAJ BO TRNO BLAGO??

  • Dravni zbor 1. oktober 2014 Francka etkoviMichael Sandel: Why we shouldn't trust markets with our civic lifeV drubi, kjer je skoraj vse naprodaj, se po Sandelu pojavita predvsem dve teavi. Ljudje v taknem sistemu niso ve enakopravni, saj so bogati v bistveno boljem poloaju kot revni. Pomembno pa je tudi dejstvo kvarnega vpliva same uvedbe trgovanja, saj lahko e to samo po sebi vpliva na dojemanje in vrednotenje podroja drube, na katerem uvedemo trna pravila vrednotenja

  • Dravni zbor 1. oktober 2014 Francka etkovi

    POTREBNE SPREMEMBE ZA USPENO DELO JAVNIH ZAVODOV, ORODJA ZA VODENJE ZAVODOV USTANOVITELJI NAJ ODGOVORNO OPRAVLJAJO NALOGE, KI SO ZAPISANE V USTAVI, ZAKONIH

  • 8. len(financiranje)Gospodarske javne slube se financirajo s ceno javnih dobrin, iz proraunskih sredstev in iz drugih virov, doloenih z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti. Republika zagotavlja sredstva iz prorauna za financiranje republikih gospodarskih javnih slub, lokalna skupnost pa za financiranje izbirnih lokalnih javnih slub. Proraunsko financiranje obveznih lokalnih gospodarskih slub se razmeji med republiko in lokalno skupnostjo na nain, ki ga doloa zakon.Dravni zbor 1. oktober 2014 Francka etkoviPOTREBNE SPREMEMBE ZA USPENO DELO JAVNIH ZAVODOV, ORODJA ZA VODENJE ZAVODOV ukinitev doloil v ZUJF, ki omejujejo zaposlovanje v zdravstvenih zavodih; omogoiti hitreje zaposlovanje mladih zdravnikov (odpraviti ovire, ki jih predpisuje stroka in drugi) v planem sistemu uveljaviti veji del v variabilnega dela plae, ki bo temeljil na normativih in standardih dela (odgovorna drava); v aktih (statutih) dati poslovodnim organom pooblastila s katerimi bodo prevzeli obveznosti in pravice za avtonomno vodenje zavodov; v Svetih zavodov morajo biti strokovno usposobljeni lani, ki bodo lahko prevzeli odgovornost za odloanje;

  • 8. len(financiranje)Gospodarske javne slube se financirajo s ceno javnih dobrin, iz proraunskih sredstev in iz drugih virov, doloenih z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti. Republika zagotavlja sredstva iz prorauna za financiranje republikih gospodarskih javnih slub, lokalna skupnost pa za financiranje izbirnih lokalnih javnih slub. Proraunsko financiranje obveznih lokalnih gospodarskih slub se razmeji med republiko in lokalno skupnostjo na nain, ki ga doloa zakon.Dravni zbor 1. oktober 2014 Francka etkoviPOTREBNE SPREMEMBE ZA USPENO DELO JAVNIH ZAVODOVPREDSTAVNIKI UPORABNIKOV, CIVILNE DRUBE MORAJO DOBITI VEJO VLOGO V SVETIH ZAVODOV

    PROUITI JE POTREBNO MONOST POSEBNE ORGANIZACIJE UPORABNIKOV, KI BO VAROVALA NJIHOVE PRAVICE NA PODROJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA, KI BO SPREMLJALA URESNIEVANJE PRAVIC TER IMELA PRISTOJNOSTI, DA PREDLAGA UKREPE V PRIMERU UGOTOVLJENIH KRITEV IN NEPRAVILNOSTI.

  • Dravni zbor 1. oktober 2014 Francka etkoviALI BI STATUSNA SPREMEMEMBA ZDRAVSTVENIH ZAVODOV ODPRAVILA PROBLEME V ZDRAVSTVENEM SISTEMU?

    MENIMO, DA NEStatus organizacije sam po sebi ne zagotavlja uspenega dela..

    Vsak mora opravljati odgovorno svoje naloge, ki morajo biti jasno doloene;Pravi lovek mora biti na pravem mestu.

    Zaposlenim je potrebno zagotoviti razen planega sistema, ki bo temeljil na uspenem delu e druge oblike stimuliranja kot je sistem napredovanja, strokovnega izpopolnjevanja.

  • Dravni zbor 1. oktober 2014 Francka etkoviCatherine Samary, francoska univerzitetna profesorica ekonomije na pariki univerzi Dauphine, meni, da poskuata IMF in EU sedanjo krizo v Sloveniji, ki je po osamosvojitvi ohranila nekatere socialne pridobitve iz obdobja samoupravljanja, izkoristiti za zatrtje tega pomembnega aria odpora proti neoliberalizmuSamaryjeva predvsem opozarja, da poskuajo mednarodne finanne in evropske institucije izrabiti krizo za strukturne reforme, torej za razgradnjo kakovostnih javnih storitev in socialnih pravic

  • Dravni zbor 1. oktober 2014 Francka etkoviOHRANITI MORAMO SISTEM JAVNEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA, SISTEM JAVNIH NEPROFITNIH ZDRAVSTVENIH ZAVODOV,ki bodo zagotavljali, varne, kakovostne, vsem dostopne potrebne zdravstvene storitve.

    PREDLAGANE SPREMEMBE PO PODJETIZACIJI, KONKURENNOSTI, TRNOSTI ZDRAVSTVENIH STORITEV NISO SPREJEMLJIVE!

    To smo dolni naim otrokom, vnukomZAKLJUEK

    ************************