Zbirka medijskih objav - zdravniskazbornica.si · svet, ki ga v novi sestavi vodi prof. dr. Franc Strle, njegova namestnica pa je doc. dr. Tonka Poplas Susič, je nasledil dediščino,

Število objav: 29Televizija: 3Tisk: 22Radio: 3Internet: 1Spremljane teme:Zdravniška zbornica ...: 8ZZZS: 0FIDES: 0Zdravniki: 0MZD - Ministrstvo za zdravje: 0Zdravstveni ... bolnišnice: 0Andrej Možina: 6zdravstvo: 20Dr. Vinko Dolenc: 0Otroška srčna kirurgija: 0prof. dr. Borut Geršak: 0združenje zdravstvenih ...: 0Slovensko zdravniško društvo: 6bela napotnica: 0

Zbirka medijskih objavZdravniška zbornica Slovenije,za obdobje 13. 1. 2015

2

Seznam objav v zbirki:

Televizija Naslov Ni šlo za evtanazijo

Zaporedna št.1

Medij; Doseg POP TV; 1.054.000 22:02 Trajanje: 2 min

Rubrika, Datum 24 ur zvečer; 12. 1. 2015

Stran v zbirki:8

Avtor Katarina Matejčič

Teme Slovensko zdravniško društvo

Povzetek...lahko celo za sum uboja, preiskava poteka. Hudo bolan moški je bil namreč takrat, ko mu je vbrizgal morfij inzdravnikkalij, nezavesten, naj mu skrajša življenje, pa ga niso prosili niti njegovi svojci. Še več, suspendirani naj bi celozdravnikjemal narkotike, da bolniku skrajša življenje, pa naj bi se torej odločil popolnoma...

Televizija Naslov Kdo bo odgovarjal?

Zaporedna št.2

Medij; Doseg TV Slovenija 1; 753.000 19:10 Trajanje: 2 min

Rubrika, Datum Dnevnik; 12. 1. 2015

Stran v zbirki:9

Avtor Bonča Breda Štivan

Teme Zdravniška zbornica Slovenije

Povzetek...TV SLOVENIJA 1, 12.01.2015, DNEVNIK, 19.10 MANICA J. AMBROŽIČ: na Nevrološki kliniki Kliničnega Zdravnikcentra v Ljubljani je pospešil bolnikovo smrt ne da bi se o tem dogovoril z bolnikom ali njegovimi svojci. To je danes...

Internet Naslov Pomembnejša od evtanazije je kakovostna paliativna oskrba

Zaporedna št.3

Medij; Doseg Siol.net; 584.991

Rubrika, Datum Zdravje; 12. 1. 2015

Stran v zbirki:13

Avtor Mateja Rebernik

Teme Zdravniška zbornica Slovenije , Andrej Možina , Slovensko zdravniško društvo

Povzetek

... zavračamo evtanazijo in jo imamo za lažni humanizem." : Smrti ne moremo preprečiti, lahko zdravniki Andrej Možinapa preprečimo, da bi umiranje postalo trpljenje. : Smrti ne moremo preprečiti, lahko pa preprečimo, da bi Andrej Možinaumiranje postalo trpljenje. Po prepričanju predsednika bi bilo pravo zdravniške zbornice Slovenije Andreja Možinevprašanje, kako od trenutka, ko prenehajo aktivno zdravljenje, preiti k tako imenovani paliativni oskrbi. Na zdravnikidanašnji okrogli mizi ... Slovenskega zdravniškega društva

Tisk Naslov Manj denarja vodi v razgradnjo UKC?

Zaporedna št.4

Medij; Doseg Slovenske novice; 336.000 Stran: 2 Površina: 51 cm2

Rubrika, Datum Dan v novicah; 13. 1. 2015

Stran v zbirki:14

Avtor STA

Teme zdravstvo

Povzetek...JManj djenarja vodi v razgradnjo - V so ogorčeni, da so od šestih milijonov evrov, UKC? LJUBLJANA UKC Ljubljanakolikor je lani ostalo zdravstvenih sredstev in so se usmerila za skrajševanje čakalnih vrst, dobili le...

Tisk Naslov Glede evtanazije le še odgovor zdravnika

Zaporedna št.5

Medij; Doseg Slovenske novice; 336.000 Stran: 2 Površina: 48 cm2

Rubrika, Datum Dan v novicah; 13. 1. 2015

Stran v zbirki:15

Avtor STA

Teme zdravstvo

Povzetek...Glede evtanazije le še odgovor LJUBLJANA - Notranji nadzor domnevne evtanazije na je zdravnika UKC Ljubljanakončan, prav tako je spisano poročilo, je včeraj dejal strokovni direktor Sergej Hojker. , ki naj bi UKC Ljubljana Zdravnikopravil evtanazijo, ima do srede čas za odgovor na poročilo. Hojker...

3

Tisk Naslov UKC, ki zdravi več bolnikov, je finančno kaznovan

Zaporedna št.6

Medij; Doseg Delo; 157.000 Stran: 1 Površina: 155 cm2

Rubrika, Datum Naslovna stran; 13. 1. 2015

Stran v zbirki:16

Avtor Milena Zupanič

Teme zdravstvo

Povzetek

...bolnikov, je finančno kaznovan Zdravstvo Poračun ne upošteva opravljenega dela - UKC dobil 150.000, čeprav mu dolguje 11,4 milijone evrov Ljubljana - so razočarani, da družba - v njenem imenu ZZZS Zdravniki UKC Ljubljana ZZZS

in - ne ceni njihovega dela. Na tiskovni konferenci so našteli v evropskem in tudi svetovnem ministrstvo za zdravjemerilu odlične rezultate...

Tisk Naslov Celostna pomoč neozdravljivim in svojcem še v povojih

Zaporedna št.7


Rubrika, Datum Aktualno; 13. 1. 2015

Stran v zbirki:18

Avtor Andreja Žibret, Žgajnar Brigite Ferlič

Teme zdravstvo , Slovensko zdravniško društvo

Povzetek...povprečju potrebujeta še dva člana pacientove družine. Povsod po Sloveniji ni enako Državna koordinatorica skupine za paliativno oskrbo pri , anesteziologinja v Splošni Jesenice, Mateja Lopuh, dr. med., kiministrstvu za zdravje bolnišnicije tudi vodja za zdaj edine delujoče mobilne paliativne enote na Gorenjskem, je povedala, da je predviden...

Tisk Naslov Poziv politiki, naj prepreči uničenje UKC Ljubljana

Zaporedna št.8


Rubrika, Datum Aktualno; 13. 1. 2015

Stran v zbirki:20

Avtor Milena Zupanič

Teme zdravstvo

Povzetek

...Bolnikov vse več - ne plačuje zdravljenj za vse svoje zavarovance - Svetovni uspehi, a vendar nenehno ZZZSblatenje Ljubljana - očitno naši največji , , za lani ne bo poravnal svojega zdravnikov ZZZS bolnišnici UKC Ljubljanadolga v višini 11,4 milijona evrov za zdravljenje svojih zavarovancev. Bolnikov je vsako leto več, pa tega v ZZZSpogodbi...

Tisk Naslov Skrb za otroke - največja odgovornost

Zaporedna št.9


Rubrika, Datum Ostalo; 13. 1. 2015

Stran v zbirki:22

Avtor Diana Zajec

Teme Slovensko zdravniško društvo

Povzetek...oglasi pri pediatra, zato so tudi pri združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo, ki deluje v sklopu Slovenskega

, čutili toliko večje poslanstvo, »da odgovorimo in predstavimo stanja, pri katerih ima osebni zdravniškega društva pogosto možnost odkriti zgodnje znake in se potem povezati s specialisti naše stroke, torej s pedopsihiatri,... zdravnik

Tisk Naslov Po letu prostega teka novi zdravstveni svet

Zaporedna št.10



Stran v zbirki:23

Avtor Diana Zajec

Teme zdravstvo

PovzetekPo letu prostega teka novi zdravstveni svet Ustanovna seja Jutri prvi poglobljeni uvid v trideset novih vlog Zdravstveni svet, ki ga v novi sestavi vodi prof. dr. Franc Strle, njegova namestnica pa je doc. dr. Tonka Poplas Susič, je nasledil dediščino, ki bo od članov - teh je 19 - zahtevala

4

Tisk Naslov Najlepše darilo

Zaporedna št.11



Stran v zbirki:24

Avtor Diana Zajec

Teme zdravstvo

PovzetekRazvojna krivulja medicine se zadnja leta izrisuje v skorajda nepredstavljivih, včasih le stežka sledljivih spiralah. Poglejmo samo obolenja, pri katerih okvarjen imunski sistem ni sposoben zatirati okužb. Te so zaradi tega pogostejše, hujše, prizadenejo lahko tudi otrokovo rast ali celo ogrozijo

Radio Naslov Poročilo o sumu evtanazije neuradno kaže na odgovornost zdravnika

Zaporedna št.12

Medij; Doseg Radio Slovenija 1; 144.000 19:10 Trajanje: 2 min

Rubrika, Datum Radijski dnevnik; 12. 1. 2015

Stran v zbirki:25

Avtor Nadja Petaver

Teme Zdravniška zbornica Slovenije , Andrej Možina

Povzetek...življenje, to ne drži. Tole lahko mirno že zdajle povem pred razkritjem vsebine strokovnega poročila, da tega segmenta ni bilo prisotnega, da bi svojci karkoli prosili. PETAVER: V omenjenem primeru prav tako ne more zdravnikaiti za evtanazijo, saj slovenska zakonodaja tega termina ne pozna. PROF. BALAŽIC: Ne moremo govoriti...

Radio Naslov Okrogla miza o paliativni oskrbi in evtanaziji

Zaporedna št.13


Rubrika, Datum Zrcalo dneva; 12. 1. 2015

Stran v zbirki:26

Avtor Nadja Petaver


Povzetek...društva je bila danes okrogla miza o paliativni oskrbi, spregovorili so tudi o evtanaziji. Srečanje je namreč potekalo senci suma, da je konec minulega leta intenzivnega oddelka Nevrološke klinike v Ljubljani življenje 83-letnega zdravnikneozdravljivega bolnika skrajšal z vbrizganjem mešanice kalija in morfija. Notranji...

Radio Naslov Poslanstvo, mesto in razvoj paliativne oskrbe v Sloveniji

Zaporedna št.14


Rubrika, Datum Program A 1; 12. 1. 2015

Stran v zbirki:28

Avtor Unknown

Teme Zdravniška zbornica Slovenije , Andrej Možina , Slovensko zdravniško društvo

Povzetek...prisotni nekako želeli razjasniti izraze, ki se te dni veliko pojavljaj ov medijih, torej pasivna in aktivna evtanazija. Prof. Pavle Poredoš, predsednik in član Državne komisije za medicinsko etiko je med Slovenskega zdravniškega društvadrugim poudaril, da je evtanazija ena sama, saj gre za prekinitev življenja in da je usmiljenje do...

Tisk Naslov Svetnik ali zločinec?

Zaporedna št.15

Medij; Doseg Jana; 117.000 Stran: 15 Površina: 227 cm2


Stran v zbirki:29

Avtor Bernarda Jeklin

Teme zdravstvo

Povzetek...ežko je reči, kaj je TV-gledalca prejšnji teden bolj vznemirjalo: pokol pariških novinarjev ali prvi (znani) primer evtanazije v kateri od slovenskih . Intimno je zagotovo prevladalo drugo. Smrt nas konec koncev čaka vse po bolnišnicvrsti. Kar veliko nas je, ki iz dejstva, da smo umrljivi, ne delamo nobenega cirkusa:...

5

Tisk Naslov Paliativno oskrbo bi morali omogočiti vsakemu umirajočemu

Zaporedna št.16

Medij; Doseg Dnevnik; 112.000 Stran: 4 Površina: 789 cm2

Rubrika, Datum V ospredju; 13. 1. 2015

Stran v zbirki:32

Avtor Nina Knavs

Teme zdravstvo

Povzetek... ZDRAVSTVO / PRAVICE BOLNIKOV Sum evtanazije v (neuradno naj bi sporno ravnanje v UKC Ljubljana zdravnikanadzoru že potrdili) je slovenske poenotil pri opozarjanju, da je treba bolje urediti paliativno oskrbo. Lajšanje zdravniketežav, kakršno lahko ponudi medicina,...

Tisk Naslov Kdo je v tej družbi nezrel?

Zaporedna št.17

Medij; Doseg Dnevnik; 112.000 Stran: 14 Površina: 335 cm2


Stran v zbirki:34

Avtor Pučko Tanja Lesničar


Povzetek...TANIA LESNIČAR - PUCKO Kdo je v tej družbi nezrel? Primer domnevne evtanazije v kliničnem centru je, kot kaže, bolj kot ne ekscesen, če drži, daje odvisnik, da je ravnal brez privolitve sorodnikov in da je smrt, ta in zdravnikdomnevno še druge, o katerih so sodelavci molčali, prišla na dan šele zaradi njihovega...

Tisk Naslov Za magnetno resonanco niti evr

Zaporedna št.18

Medij; Doseg Večer; 108.000 Stran: 4 Površina: 352 cm2

Rubrika, Datum V žarišču; 13. 1. 2015

Stran v zbirki:36

Avtor Mateja Grošelj

Teme zdravstvo

Povzetek...bolnikov, denarja pa dobijo manj MATEJA GROŠELJ Za opravljanje magnetne resonance bo dvanajst izvajalcev, med njimi Celje, Murska Sobota in Valdoltra, dobilo dodatnih 2,9 milijona evrov letno. nič. bolnišnice UKC LjubljanaPoslovodstvo in predstojniki so na nogah. To je le en primer, pravijo, "daleč najbolj nerazumljiv". V zdravstveni...

Tisk Naslov Bo sum evtanazije potrjen?

Zaporedna št.19

Medij; Doseg Večer; 108.000 Stran: 4 Površina: 394 cm2

Rubrika, Datum V žarišču; 13. 1. 2015

Stran v zbirki:38

Avtor Marko Kovačević

Teme zdravstvo , Slovensko zdravniško društvo

Povzetek...primerom evtanazije MARKO KOVACEVIC V četrtek naj bi bili znani izsledki internega nadzora, ki zaradi suma, da je

nevrološke klinike v Ljubljani evtanaziral 83-letnega nezavestnega pacienta, poteka v . Je pa zdravnik UKC Ljubljanavčeraj ob robu posveta o paliativni oskrbi dr. Jože Balažic, profesor sodne medicine in deonotologije...

Tisk Naslov Razumevanje med zdravnikom in bolnikom

Zaporedna št.20

Medij; Doseg ABC zdravja; 107.000 Stran: 40 Površina: 863 cm2


Stran v zbirki:40

Avtor Pavle Kornhauser

Teme zdravstvo

Povzetek...A in bolnik imata skupen cilj, oba si namreč ozdravljenja bol 6 Bolnik ima pravico do informacij o K vendar seZdravniklahko J v poplave infor K macij, kar...

6

Tisk Naslov Seks do konca življenja - zakaj pa ne?

Zaporedna št.21



Stran v zbirki:42

Avtor Vesna Viličnik

Teme zdravstvo

Povzetek... Veliko moških se sooča z motnjo erekcije, vendar jih le pet odstotkov poišče ustrezno zdravljenje. O tem problemu je smiselno spregovoriti z osebnim , ki lahko na podlagi raziskav in napotitve k različnim specialistom pomaga zdravnikomodkriti vzrok motnje. Običajno je vzrok organski in ga je mogoče oziroma celo...

Tisk Naslov Vsadek ali mostiček?

Zaporedna št.22



Stran v zbirki:44

Avtor Unknown

Teme zdravstvo

Povzetek...dokončanju potrebnih diagnostičnih postopkov izvedemo operativni poseg. Vstavitev vsadka je primerljiva z drugimi oralno kirurškimi posegi, zato jo izvedemo z uporabo lokalne anestezije. Po operaciji je pričakovana ambulantnolokalna oteklina in bolečina, ki jo navadno ublažimo z običajnimi protibolečinskimi tabletami....

Tisk Naslov Alternativna zdravljenja

Zaporedna št.23



Stran v zbirki:45

Avtor Katja Štucin

Teme Zdravniška zbornica Slovenije , zdravstvo

Povzetek...manj prepuščeni lastni izbiri. Trenutno v Sloveniji nihče ne nadzoruje dogajanja na tem področju, saj Zdravniška

priznava zgolj klasično medicino. Na Ministrstvu RS za zdravje se sicer že dlje časa zavedajo, da pri zbornica zdravnikinas ne morejo opravljati zdravilske dejavnosti kot v ostalih državah in bo treba izvesti določene...

Tisk Naslov Hrana kroničnih bolnikov

Zaporedna št.24



Stran v zbirki:48

Avtor Katja Kogovšek

Teme zdravstvo

Povzetek...danes že zelo napredovalo,« so zapisali strokovnjaki v uvodu knjižice Priporočila za prehransko obravnavo bolnikov v

in starostnikov v domovih za starejše, ki je objavljena na spletni strani . Več o bolnišnicah Ministrstva za zdravjeprehrani kroničnih bolnikov nam je povedala Katja Kogovsek, dr. med, kije zaposlena v Enoti za klinično...

Tisk Naslov Pri športu je nejbolj zdrava zmernost

Zaporedna št.25



Stran v zbirki:50

Avtor Vesna Viličnik

Teme zdravstvo

Povzetek...Ažman Juvan, dr. med. Ob koncu lanskega oktobra je v okviru dejavnosti za preventivno kardiologijo Kliničnega oddelka za žilne bolezni Interne klinike zaživel Center za športno kardiologijo. Leta 2013 je Združenje UKC Ljubljanakardiologov Slovenije ustanovilo Sekcijo za športno kardiologijo, lani so izdali knjigo...

7

Tisk Naslov Ogorčenje

Zaporedna št.26

Medij; Doseg Svet24; 58.000 Stran: 2 Površina: 43 cm2


Stran v zbirki:51

Avtor Unknown

Teme zdravstvo

Povzetek...OGORČENJE V so ogorčeni, da so od šestih milijonov evrov, kolikor je lani ostalo zdravstvenih UKC Ljubljanasredstev in so se usmerila za skrajševanje čakalnih vrst, dobili le 1...

Tisk Naslov UKC Ljubljana:notzranji nadzor potrdil sum

Zaporedna št.27

Medij; Doseg Svet24; 58.000 Stran: 7 Površina: 287 cm2


Stran v zbirki:53

Avtor STA , P. R.

Teme zdravstvo

Povzetek... : notranji nadzor potrdil sum ifrrmnmi Potem ko je prejšnji teden v javnosti močno odmeval domnevni UKC Ljubljanaprimer evtanazije v ljubljanskem kliničnem centru...

Tisk Naslov Rešujejo sladkorne bolnike

Zaporedna št.28

Medij; Doseg Ekipa24; Stran: 42 Površina: 82 cm2


Stran v zbirki:54

Avtor Unknown

Teme zdravstvo

Povzetek... iP -J Steuartu Robsonu iz Velike Britanije je pri 23 letih odkril diabetes tipa 1. Leta je trpel bolečine v levi zdravniknogi, pri 63 pa mu je dejal, da bo treba nogo amputirati. Nato pa je izvedel, da obstaja posebna ekipa zdravnik

v v Londonu (King's College Hospital), ki se je specializirala za... zdravnikov bolnišnici

Televizija Naslov Medicinski umor

Zaporedna št.29

Medij; Doseg Planet TV; 19:00 Trajanje: 3 min

Rubrika, Datum Danes; 12. 1. 2015

Stran v zbirki:55

Avtor Petra Košič


Povzetek...PLANET TV, 12.01.2015, DANES, 19:00 MIRKO MAYER (voditelj): Ponedeljek prinaša preobrat v primeru domnevneevtanazije v ljubljanskem UKC. Suspendirani po trditvah kolegov za usmrtitev ni imel niti privolitve bolnika niti zdravniknjegove družine. Vrh UKC ugotovitve nadzora do četrtkovega razgovora s suspendiranim...

POP TV, 24 ur zvečer - 22:02 12.01.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 1.054.000

Trajanje: 02:00

1 / 1

Ni šlo za evtanazijo 12.1.2015, 24 22:02POP TV, UR ZVEČER,

Zdaj je tudi uradno jasno, da v primeru 83-letnega bolnika z ljubljanskega kliničnega centra ni šlo za PETRA KERČMAR:evtanazijo. Ali gre torej lahko celo za sum uboja, preiskava poteka. Hudo bolan moški je bil namreč takrat, ko mu je zdravnik vbrizgal morfij in kalij, nezavesten, naj mu skrajša življenje, pa ga niso prosili niti njegovi svojci. Še več, suspendirani zdravnik naj bi celo jemal narkotike, da bolniku skrajša življenje, pa naj bi se torej odločil popolnoma sam, z njim pa naj bi imel težave tudi njegov nekdanji delodajalec Center za intenzivno interno medicino na UKC-ju, kar nevrološke klinike recimo sploh ni ustavilo, da zdravnika leta 2012 ne bi vseeno zaposlili. Katarina Matejčič.

V primeru 83-letnega bolnika zagotovo ni šlo za evtanazijo, je po tednu dni ugotovila interna KATARINA MATEJČIČ:preiskava.

(Inštitut za sodno medicino): Ne bom razkrival vsebine poročila strokovnega nadzora, ampak JOŽE BALAŽIČzagotavljam na tem mestu, da v tem primeru, ki ga imate v mislih, niti bolnik sam ter niti njegovi svojci za to niso zaprosili, nasprotno. Svojci so želeli, da se ga zdravi, svojci so želeli, da ne trpi. To je vse. Torej nobeden ni zaprosil, da se mu skrajša življenje.

Še več, že sama definicija jasno pove, da v tem primeru ni niti moglo iti za evtanazijo, saj je bil moški MATEJČIČ:nezavesten.

(koordinatorka za razvoj paliativne oskrbe): Definicija evtanazije je usmrtitev nekoga na njegovo željo.MATEJA LOPUH Sam torej te želje ni mogel izraziti. Tega bolniki ne počno. S takimi prošnjami se enostavno ne srečujemo, MATEJČIČ:

enoglasno zatrjujejo zdravniki. (predsednik Zdravniškega društva): V moji nekajdesetletni praksi jaz nisem srečal bolnika, pa so bili PAVEL POREDOŠ

hudi bolniki, pa so trpeli, da bi kdo prosil: »Pomagajte mi, pomagajte mi umreti oziroma dajte mi skrajšati življenje.« To tudi ni naša naloga, dodaja predsednik Zdravniškega društva. Naše poslanstvo je ohranjanje življenja.MATEJČIČ: Zdravnik nikakor ni poklican, da bi nasilno prekinjal življenje.POREDOŠ: In suspendirani zdravnik ga očitno je, za kar mu od zdaj grozi celo od 5 do 15 let zapora. Še prej, natančnejeMATEJČIČ:

do srede, pa ima čas za odgovor, nato bo ponovna seja vodstva kjer bodo odločili o njegovi usodi.UKC,

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

POP TV, 24 ur zvečer - 22:02 12.01.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 1.054.000 Kazalo

Trajanje: 02:00

8

TV Slovenija 1, Dnevnik - 19:10 12.01.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 753.000

Trajanje: 02:00

1 / 1

Kdo bo odgovarjal? 1, 12.01.2015, 19.10TV SLOVENIJA DNEVNIK,

Zdravnik na Nevrološki kliniki Kliničnega centra v Ljubljani je pospešil bolnikovo smrt ne da bi seMANICA J. AMBROŽIČ:o tem dogovoril z bolnikom ali njegovimi svojci. To je danes pred razkritjem poročila o izrednem strokovnem nadzoru povedal tožilec Zdravniške zbornice. Več bo uradno znanega v četrtek. Strokovni direktor Kliničnega centra pa je že napovedal na ukrepe, čeprav še čakajo, da na ugotovitve poročila odgovori osumljeni zdravnik.

Stiska svojcev je neizmerna, zdravnik naj bi jih poklical, da so se od bolnika poslovili, da ga neBREDA ŠTIVAN BONČA:boli, naj bi želeli, ne da naj mu z injekcijo kalija pomaga umreti.

(predsednik Komisije za izredni strokovni nadzor): Tega segmenta ni bilo prisotnega, da bi svojci DR. JOŽE BALAŽICkarkoli zdravnika prosili.

In tudi sam bolnik ni prosil?PETRA PREŠEREN: Ne, saj kaj takega nismo zasledili, potem ko je bil pa nezavesten pa tako ali tako ni mogel.BALAŽIC:

Ne gre za evtanazijo. Takrat za pomoč pri smrti zaprosi bolnik ali njegov pooblaščenec.ŠTIVAN BONČA: Tega enostavno sploh ni bilo. V tem primeru lahko gre bodisi za poskus umora ali pa za umor. Ampak to je BALAŽIC:

pravni terminus kriminalistično in preiskovalne narave in seveda to bodo opredelili dokončno naši preiskovalni organi. Interni strokovni nadzor, zdravnik je bil v stiskah ob umirajočih, na intenzivni negi prepuščen sam sebi.ŠTIVAN BONČA:

Tukaj pogrešamo večji nadzor in to se je tudi pokazalo, da je tega nadzora odločno premalo.BALAŽIC: Vodstvo klinike bo moralo pojasniti, ali nihče ni opazil stiske. Mnogi zdaj govorijo o spornem vedenju. ŠTIVAN BONČA:

Kako lahko domnevno zasvojeni z narkotiki skrbijo za težke bolnike. Na njegove težave so bili opozorjeni, delo na druge oddelku kliničnega centra so mu prepovedali. In do srede mora svojo plat zgodbe predstaviti tudi zdravnik.

(strokovni direktor Ljubljana9: Mislim, da tu ni samo stvar poročila, ampak tudi stvar ukrepov SERGEJ HOJKER UKCKliničnega centra in ti sledijo iz tega poročila.

Policija bo pod lupo vzela vse njegove primere, neuradno naj bi bili sumljivi še trije. Kaj če jih je še več?ŠTIVAN BONČA:Kdo ob zdravniku bo odgovarjal?

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

TV Slovenija 1, Dnevnik - 19:10 12.01.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 753.000 Kazalo

Trajanje: 02:00

9

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

PONEDELJEK 12.01.2015, 17:12

Pomembnejša od evtanazije jekakovostna paliativna oskrbaAvtor: Andreja Rebernik

"Slovenski zdravniki zavračamo evtanazijo in jo imamo za lažni humanizem."

Po prepričanju predsednika zdravniške zbornice Slovenije Andreja Možine bi bilo pravo vprašanje, kako odtrenutka, ko zdravniki prenehajo aktivno zdravljenje, preiti k tako imenovani paliativni oskrbi.

Na današnji okrogli mizi Slovenskega zdravniškega društva z naslovoma "Poslanstvo, mesto in razvojpaliativne oskrbe v Sloveniji – ali res potrebujemo evtanazijo?" ter "Smrti ne moremo preprečiti, lahko papreprečimo, da bi umiranje postalo trpljenje", je Možina tudi poudaril, da se je ob tem treba zavedati, dasmo kot narod izjemno skromnih reproduktivnih sposobnosti in postajamo stara nacija.

Andrej Možina: Smrti ne moremo preprečiti, lahko pa preprečimo, da bi umiranje postalo trpljenje.

Siol.net 12.01.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 584.991

17:12

Vir 1 / 4



17:12

Vir

10

http://www.siol.net/novice/zdravje/2015/01/evtanazija_paliativna_oskrba.aspx

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Ali so ljudje sposobni nositi breme, da bodo pri odločanju za evtanazijo vedno popolnomaetični?

Tudi predsednik Državne etične komisije Božidar Voljč je bil enakega mnenja in ob tem povedal, da imamov Sloveniji trenutno 17,5 odstotka starejših od 65 let, leta 2050 jih naj bi bilo že okoli 30 odstotkov. Tistih,ki bodo stari več kot 80 let, pa bo okoli 40 odstotkov. In ta skupina tudi najhitreje narašča.

Povedal je tudi, da je pri zagovarjanju pravice do evtanazije, torej namernem končanju življenja neke osebe,treba vedeti, da mora to pravico na drugi strani vedno nekdo tudi uresničevati, pri čemer se zdravnikisrečujejo z velikimi etičnimi dilemami. Državna etična komisija po njegovih besedah ne nasprotuje le zaradiHipokratove prisege, temveč tudi zato, ker je v državah, kjer je ta dovoljena, zlorab veliko.

Prav tako se Voljč med drugim sprašuje, ali so ljudje sposobni nositi breme, da bodo pri odločanju zaevtanazijo vedno tudi popolnoma etični.

Predsednik Slovenskega zdravniškega društva, član Državne komisije za medicinsko etiko Pavle Poredoš,je dodal, da zdravnikov ni primerno potiskati v nekaj, kar ni njegovo primarno poslanstvo.

Bolniki imajo pravico opustitve zdravstvene pomoči

Božidar Voljč se med drugim sprašuje, ali so ljudje sposobni nositi breme, da bodo pri odločanju zaevtanazijo vedno tudi popolnoma etični.


Doseg: 584.991

17:12

Vir 2 / 4



17:12

Vir

11


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Profesor sodne medicine in deontologije Jože Balažic je med drugim pojasnil, da naš pravni sistem besedeevtanazija ne pozna. "S sprejemom zakona o pacientovih pravicah pa se je pravni sistem vendarle nekolikospremenil, saj bolnikom daje pravico, da se sami odločajo o svojem koncu življenja, torej pravico o vnaprejizraženi volji," kar je po njegovem mnenju dobra pravna rešitev.

Tej rešitvi pa se je po njegovih besedah moral prilagoditi kazenski zakonik, ki je v tistem delu, ki govori oopustitvi zdravstvene pomoči, dodal, da zdravnika v takšnem primeru odvezuje kaznivega dejanja, ki bi gastoril, če se bolnik ne bi odrekel zdravniški pomoči. Ob tem je tudi povedal, da podatki kažejo, da slovenskibolniki ta inštrument bolj malo uporabljajo.

Po prepričanju strokovnjakov, ki so sodelovali na okrogli mizi, bi bilo primarno treba zagotoviti čim širšomrežo kakovostne paliativne oskrbe, torej oskrbe bolnikov z neozdravljivo, napredujočo kronično boleznijo.

Odveč je skrb bolnikov, da bodo hudo trpeli

Štefan Grosek, predsednik etične komisije UKC Ljubljana in predsednik delovne komisije za oblikovanjeetičnih priporočil ob koncu življenja, pa je ob tem poudaril, da je pomembno, da zdravniki bolnika, ki ga nemorejo pozdraviti, ne zapustijo, temveč mu pomagajo pri lajšanju bolečin in mu ponudijo optimalnopaliativno oskrbo.

"Zdravniki z dodatnim znanjem na tem področju lahko zelo dobro obvladujemo večino telesnih težav, ki se

Jože Balažic: S sprejemom zakona o pacientovih pravicah se je pravni sistem vendarle nekoliko spremenil,saj bolnikom daje pravico, da se sami odločajo o svojem koncu življenja, torej pravico o vnaprej izraženivolji.


Doseg: 584.991

17:12

Vir 3 / 4



17:12

Vir

12


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

pojavijo ob takšnih bolnikih. Odveč je skrb bolnikov, da bodo hudo trpeli, in svojcev, da bodo le nemočnoopazovali umiranje in trpljenje."

In ne nazadnje je Sandra Jerebic, hčerka bolnika z neozdravljivo boleznijo, ki je imel paliativno oskrbo,povedala, da je bilo za njihovo družino, ko je oče zbolel, pravzaprav najhujše spoznanje, da za njegovoozdravitev res ni mogoče nič več narediti. Ko so se tega zavedli, so se po njenih besedah pogovorili, očetovanajvečja želja je bila, da bi bil med boleznijo in umiranjem doma ter da ob tem ne bi trpel bolečin. "Spomočjo dela paliativnega tima Splošne bolnišnice Jesenice nam je to tudi uspelo."

Sandra Jerebic, hčerka bolnika z neozdravljivo boleznijo, ki je imel paliativno oskrbo, je povedala, da je biloza njihovo družino, ko je oče zbolel, pravzaprav najhujše spoznanje, da za njegovo ozdravitev res nimogoče nič več narediti.


Doseg: 584.991

17:12

Vir 4 / 4



17:12

Vir

13


JManj djenarja vodi v razgradnjo UKC?LJUBLJANA - V UKC Ljubljana so ogorčeni, da so od šestihmilijonov evrov, kolikor je lani ostalo zdravstvenih sredstev inso se usmerila za skrajševanje čakalnih vrst, dobili le 150.000evrov. Opozarjajo, da presegajo program, a so denar dobilebolnišnice, ki programa sploh niso realizirale. Prvi mož UKCSimon Vrhunec je prepričan, da to vodi v razgradnjo UKC.Direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana Rajko Kenda pa seob tem sprašuje: »Ali res lahko kdo verjame, da je UKC cve-tober najbolj koruptivnih zdravnikov in najbolj nesposobnihpredstojnikov in direktorjev?« Opozoril je tudi na pomanjka-nje denarja v zdravstvu na splošno. »Vsi se drenjamo okolipraznega korita,« je ponazoril. Po njegovih besedah pa jenačin razdeljevanja tega denarja le vrh ledene gore. »Za 1800evrov na prebivalca ne moremo imeti enakega zdravja, kotga ima Zahodna Evropa s 4000 evri na prebivalca,« je dodal.(STA)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Slovenske novice 13.01.2015 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 336.000

Stran: 2

Površina: 51 cm2 1 / 1



Stran: 2

Površina: 51 cm2

14

Glede evtanazije le še odgovor zdravnikaLJUBLJANA - Notranji nadzor domnevne evtanazije na UKCLjubljana je končan, prav tako je spisano poročilo, je včerajdejal strokovni direktor UKC Ljubljana Sergej Hojker. Zdrav-nik, ki naj bi opravil evtanazijo, ima do srede čas za odgovorna poročilo. Hojker vsebine poročila ni želel komentirati, aneuradno so v nadzoru potrdili sum evtanazije. Zdravnik najbi konec preteklega leta na intenzivnem oddelku nevrološkeklinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana naželjo svojcev neozdravljivo bolnemu nevrološkemu bolnikuopravil nedovoljeno evtanazijo. Takoj po odkritju zgodbe soga začasno suspendirali, Hojker pa je prejšnji teden zagoto-vil, da bodo proti zdravniku tudi ustrezno ukrepali, ko bodoznani izsledki notranjega nadzora. Če bodo dokazali, da jeres opravil nedovoljeno evtanazijo, ne more ostati na UKCLjubljana, je dejal. (STA)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 336.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 48 cm2

15

UKC, ki zdravi več bolnikov,je finančno kaznovanZdravstvo Poračun ne upošteva opravljenega dela - UKCdobil 150.000, čeprav mu ZZZS dolguje 11,4 milijone evrovLjubljana - Zdravniki UKCLjubljana so razočarani, dadružba - v njenem imenuZZZS in ministrstvo za zdrav-je - ne ceni njihovega dela. Natiskovni konferenci so našte-li v evropskem in tudi svetov-nem merilu odlične rezultatezdravljenj, ki jih dosegajo, neda bi od tega imeli tudi finanč-no korist.

Milena Zupanič

Če bi zdravstvena blagajna (ZZZS)po dogovorjenih cenah plačalaUKC za vse svoje zavarovance, ki setam zdravijo, bi bil UKC gotovo enouspešnejših »podjetij« v državi.Toda ZZZS lani ni plačal zdravlje-nja za 5800 bolnikov, prav tako še

zdaleč ne vseh ambulantnih pre-gledov in ne 1200 dodatnih prei-skav z magnetno resonanco. UKC,ki je globoko v rdečih številkah, jeizračunal, da jim ZZZS dolguje 11,4milijona evrov. A pri »poračunu« zalani je dobil od 5,9 milijona razpo-ložljivih evrov zgolj 150.000 evrov.

»Generalni direktor ZZZS SamoFakin je lani dejal, da je treba vsopozornost usmeriti na bolnikein da naj zdravniki delajo več. Insmo delali več, da se čakalne dobene bi podaljševale. Zdaj bodo do-bili dodatno plačilo tisti, ki splohniso izvedli rednega programa.Sporočilo je jasno: če več delaš, sikaznovan, če manj, nagrajen,« jekritičen generalni direktor UKCSimon Vrhunec.

Zakaj so več denarja dobili tisti,ki imajo daljše čakalne dobe? »Vprvi vrsti so financirani programi

z dolgo čakalno dobo v speciali-stični ambulantni dejavnosti, MR-diagnostika in izravnava uteži zabolnišnice, ki so že dolgo premalofinancirane,« pojasnjujejo na mi-nistrstvu za zdravstvo. Dodajmo,da je logika poračuna za nazaj žeopravljeno delo, a so z aneksomodločili drugače in tako so kratkopotegnili tisti, ki so lani poskušaličakalne dobe odpraviti.

»Vrhunec ima slab finančni re-zultat, zato razlaga, da imajo večpacientov. Mislim, da imajo dovoljdenarja,« meni Fakin, ki je za pri-hodnje leto napovedal 110 milijo-nov evrov za skrajšanje čakalnihdob. Koliko od tega bo dobil UKC,včeraj še ni vedel. »Že zdaj pa lahkorečem, da naj dela UKC na polno,gotovo bo vse plačano.«

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Delo 13.01.2015 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 157.000

Stran: 1




Stran: 1

Površina: 155 cm2

16

Celostna pomoč neozdravljivim in svojcem še v povojihPaliativna oskrba Razvoj mreže je predviden po regijah -Edinidelujoči mobilni paliativni tim za zdaj samo na Gorenjskem

Ljubljana - Razprave o ev-tanaziji so odprle vprašanja,kako je pri nas urejena paliativ-na oskrba (PO), ki obsega zdra-vljenje in zdravstveno nego terpsihosocialno in duhovno pod-poro za doseganje najvišje mo-žne kakovosti življenja pacien-tov in lajšanje neozdravljivihbolezni.

ANDREJA ŽIBRETSlovenija sodi med države, ki po-dročja paliativne oskrbe še nimajosistemsko urejenega in umeščene-ga v ustrezne dokumente, pravicain potreba po njej pa je opredeljenale v nekaterih domačih aktih, pišev Državnem programu paliativneoskrbe, ki je bil sprejet marca 2010.A potreba po organizirani paliativ-ne oskrbe postaja nuja zaradi daljšeživljenjske dobe in naraščajočegaštevila kroničnih bolezni (boleznisrca in ožilja, rakasta obolenja,kronične pljučne bolezni in slad-korna bolezen). Organizirano POuporablja kar 60 odstotkov umi-rajočih in 80 odstotkov pacientovz napredovanim rakom; ob tem padoločene storitve v povprečju po-trebujeta še dva člana pacientovedružine.Povsod po Sloveniji ni enakoDržavna koordinatorica skupineza paliativno oskrbo pri ministr-stvu za zdravje, anesteziologinja vSplošni bolnišnici Jesenice, Mate-

ja Lopuh, dr. med., ki je tudi vod-ja za zdaj edine delujoče mobilnepaliativne enote na Gorenjskem,je povedala, da je predviden razvojmreže PO po regijah. Paliativnitirni so sestavljeni iz zdravnikov,medicinskih sester, psihologov,socialnih delavcev, fizioterapevtovin prostovoljcev hospica. Zdravni-ca poudarja, da v svoje delo vklju-čujejo tudi svojce, saj se težišče teoskrbe usmerja na domače okolje,kjer sta nosilca osebni zdravnik inmedicinska sestra.

Vendar pa razvoj v vseh sloven-skih regijah ni enak. Na Gorenj-skem deluje za zdaj edini mobilnipaliativni tim v okviru Splošnebolnišnice Jesenice, kot pomočosebnim zdravnikom in patronža-nim medicinskim sestram, ki v do-mačem okolju oskrbi 150 bolnikovna leto, na voljo je tudi 24 ur delu-joča mobilna številka. Po njihovihpodatkih je leta 2013 v domačemokolju umrlo 80 odstotkov bolni-kov, kar je mnogo več kot v boljerazvitih evropskih državah. Ta mo-bilni tim pokriva območje Gorenj-ske do Medvod, Kamnika, Tržiča inKranjske Gore do avstrijske meje.Zdravnica pravi, da so tudi v dru-gih regijah zdravniki, ki imajo do-datna znanja s tega področja in sodostopni za svoje bolnike, kar bohitreje pripomoglo k oblikovanjupopolne mreže. V Sloveniji je 16opredeljenih paliativnih timov vstacionarnih ustanovah. Na oddel-ku za akutno paliativno oskrbo naOnkološkem inštitutu v Ljubljanipa oskrbijo 200 bolnikov na leto.

Malo želja po predčasnemkončanju življenjaMateja Lopuh ob tem še dodaja, dapaliativna oskrba ni nekaj novega;lajšanje bolečine in simptomov bo-lezni je nekaj, kar so zdravniki dol-žni početi ves čas, to tudi pripadavsem. Opozarja, da nekateri medijis svojim poročanjem o hudem tr-pljenju vzbujajo strah pri bolnikih,česar pa 'ne želijo. V celotnem po-teku paliativne oskrbe si namrečprizadevajo, da ni povezana nes telesnim ne z duševnim trplje-njem. Meni, da je pri dobro urejeniPO želja po predčasnem končanjuživljenja zelo malo, v državah, kjerje evtanazija oblika reševanja tr-pljenja ob koncu življenja, pa da jePO slabo razvita, bolniki so s simp-tomi svoje bolezni prepuščeni sa-mim sebi, misel na umiranje v do-mačem okolju pa jim je v breme.Najdaljšo prakso ima hospicNajdaljšo prakso v oskrbi umira-jočih in njihovih svojcev ima Slo-vensko društvo hospic, ki bo letospraznovalo 20. obletnico in imatrenutno 136 prostovoljcev. Njego-vo delo temelji na timskem in in-terdisciplinarnem pristopu oskrbena pacientovem domu prek mrežeosmih območnih odborov. Že štirileta v Ljubljani deluje tudi edinaHiša hospica v Sloveniji. Vzposta-vljen je tudi vseslovenski projektMetulj (www.paliativnaoskrba.si),ki na spletni strani nudi zemljevidpo regijah z izvajalci PO, telefon-skimi številkami in drugimi po-trebnimi informacijami.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 157.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 524 cm2

17

Odločni »ne« evtanazijiLjubljana - »V svoji praksinisem naletel na bolnika, ki bisi želel umreti,« je o tem, ali respOTftbujemo evtanazijo, medvčerajšnjo razpravo, ki je potekalapod okriljem Slovenskega zdrav-niškega društva (SZD), povedalPavel Poredoš, predsednik SZD.Govorci so se odločno izrekli pro-ti evtanaziji in poudarjali pomenprograma kakovostne paliativneoskrbe.

Seveda bolniki potožijo, da nemorejo več, ko je stanje prehudo,je povedala Maja Ebert Molta-ra - predsednica Slovenskegazdruženja paliativne medicine,vodja oddelka za akutno paliativ-no oskrbo Onkološkega inštituta- in dodala, da se v takih prime-

rih z njimi temeljito pogovorijoo tem, na kakšen način je možnoživljenje olajšati, nikakor pa neskrajšati. »Zdravniki z dodatnimznanjem na tem področju lahkozelo dobro obvladujemo večinotelesnih težav, ki se pojavijo obhudih bolnikih. Odveč je njihovaskrb, da bodo hudo trpeli, insvojcev, da bodo le nemočnoopazovali umiranje in trpljenje,«je bilo slišati. Štefanu Grosku,predsedniku etične komisije UKCLjubljana, se zdi pomembno, dazdravniki bolnika, ki ga ne morejopozdraviti, ne zapustijo, temvečmu ponudijo optimalno paliativ-no oskrbo.

A ta še ni dostopna vsakomur vtaki meri, kot bi si jo želel in po-

treboval, zato bi bilo po mnenjustrokovnjakov najprej treba zago-toviti čim širšo mrežo kakovostnepaliativne oskrbe. Naše prebi-valstvo se naglo stara, je izposta-vil Božidar Voljč, predsednikkomisije za medicinsko etiko, inopozoril, da v slovenski zdravstve-ni politiki paliativna medicina šezmeraj nima zadostne podpore.Mateja Lopuh, državna koordi-natorica razvoja paliativne oskrbeSlovenije, je pojasnila, da je dr-žavni program na to temo dober,a da je treba narediti še ogromno:»Prvi pravi koraki k implemen-taciji v prakso pa so že narejeni.«Program predvideva oblikovanjepaliativnih mrež po posameznihregijah v državi, ki bi imela tudi

mobilne ekipe, saj velik deležneozdravljivo bolnih želi umretidoma. Pri nas namreč polovicaljudi umre v bolnici, zato je pomnenju Lapuhove tudi podporadružinam, da za svojca skrbijotudi v zadnjih dneh, ena izmednalog paliativne oskrbe.

Sandra Jerebic, katere oče seje zaradi napredujočega karceno-ma poslovil pred štirimi meseci,je pojasnila, da so njegovo željopo smrti doma lahko uresničiti spomočjo dela paliativnega tirnaSplošne bolnišnice Jesenice. Ssestro in mamo se nikoli nisobale, da bi mu z uporabo zdravilskrajšale življenje, saj je odmerja-nje potekalo pod nadzorom.BRIGITE FERLIČ ŽGAJNAR

*„**< j 9mwm m m m m m m m m m m m Bm9WBSs. ammmmmmmmmSi. si^^^^^^^^^^^^^^^Bt .-jS^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Hbta^^^^^^^^^^^^^^^^H«&*&,* w AmAm m mmmÂ^mMmMmmm^SmL-^mÂMmMmMWm' l.-, mÂÂÂÂÂÂÂÂÂmr m WAÂ m mÂÂÂÂÂÂÂÂÂÂÂÂÂÂÂÂÂ^m$Am mÂÂÂÂÂÂÂÂÂ

SmmÂ^m^m^mm^m^m^Km^vBmÂ^^^SmmÂ^^^Sm^mm^^, - A^m^t/tKrnš^jm^mT^ »£■<3jhI^!^ JMpm^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 157.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 524 cm2

18

Poziv politiki, naj prepreči uničenje UKC LjubljanaAlarm Bolnikov vse več - ZZZS ne plačuje zdravljenj za vsesvoje zavarovance - Svetovni uspehi,a vendar nenehno blatenje zdravnikovLjubljana - ZZZS očitno našinajvečji bolnišnici, UKC Ljublja-na, za lani ne bo poravnal svo-jega dolga v višini 11,4 milijo-na evrov za zdravljenje svojihzavarovancev. Bolnikov je vsa-ko leto več, ZZZS pa tega v po-godbi ne upošteva, ne vnaprejin tudi ne za nazaj. Zato je ožjevodstvo UKC in šest strokovnihdirektorjev velikih klinik včerajstopilo pred javnost.

Milena Zupanič

Zdravniki, ki so strokovni vrh slo-venske medicine, so vsi po vrstinaštevali odlične strokovne rezul-tate dela klinik in hkrati težave, skaterimi se srečujejo. Njihova sku-pna misel je bila, da oblast s svoji-mi ukrepi uničuje javno zdravstvo.UKC je naša največja bolnišnica,ki zdravi vse več bolnih. Lani sopregledali 1,2 milijona bolnikov vambulantah, 100.000 (to je tretjinavseh bolnikov v državi) pa zdraviliv bolnišnici. Ima 7700 zaposlenihin 424 milijonov evrov prihodkov.Za nekatere izredno težke bolezniin poškodbe je edini center v dr-žavi.Upravičeni očitkiali namerno uničevanje UKC»Očitajo nam, da aparatov ne izko-riščamo dovolj. Pred kratkim smona pediatrični kliniki dobili novomagnetno resonanco. A nam nedajo denarja, da bi jo lahko brezizgube uporabljali. Kar naprej namočitajo slabo organiziranost, ko-rupcijo, poslušamo, da če bi manjkradli, bi bilo denarja dovolj. Zdrav-nike preiskujejo, a nobena preiska-va ni nič pokazala. Ali ni to le za-megljevanje? Ali ne gre za namenuničenja javnega zdravstva in zavzpostavitev zasebnih bolnišnic?«se je spraševal strokovni direktorprof. dr. Sergej Hojker. UKC se poštevilu in težavnosti zdravljenihbolnikov primerja z dunajsko uni-verzitetno bolnišnico AKH, a imačetrtino manj zdravnikov in manjdenarja. Toda na novo urgenco ča-kajo že osem let. »Najbolj se vidi prikonkretnem bolniku. Z oddelka zaintenzivno interno medicino somi sporočili, da zaradi prevelikega

števila bolnikov ne morejo več raz-mejiti tistih z okužbami. Bolnika vseptičnem šoku smo morali odpo-slati drugam. Nikomur ne želim, dabi se mu to zgodilo, ko bo zbolel.«

»Ali res kdo misli, da smo v UKCnajveči cvetober koruptivnosti vdržavi? Ali pa imamo premalo de-narja? Vsako leto zdravimo 12.000bolnih otrok, ZZZS pa vsako letopodpiše pogodbo za 10.000 otrok.Vemo, da jih bomo tudi letos zdra-vili 12.000, a nas zopet silijo v pod-pis pogodbe za 10.000. Treba je ve-deti, da se vsi v zdravstvu drenjamookoli prazne sklede. Za 1800 evrovna prebivalca ne moremo ime-ti enakega zdravja kot v zahodniEvropi za 4000,« je dejal strokovnidirektor pediatrične klinike prof.dr. Rajko Kenda.Najboljši v svetu,a medijsko blateni»Ginekološka klinika UKC - s tempa vsa Slovenija, saj je UKC edinomesto v državi, kjer rojevajo inoskrbujemo nedonošenčke, laž-je od 1500 gramov - ima boljšerezultate kot kdorkoli na svetu.Smo končna postaja in edini cen-ter za take otroke, a kljub temupodvrženi medijskemu blatenju.Imamo največ porodov v državi.A vsak mesec opravijo naše sestrein zdravniki 1600 neplačanih nad-ur. To pomeni, da je nekaj narobes plačevanjem v zdravstvu. Novapolitika mora to videti,« je povedalnjen strokovni direktor prof. dr.AdolfLukanovič.

»Nimamo dovolj zdravnikov,zato morajo delati na dveh delo-viščih hkrati. Ob tem se trudimoizpolnjevati program, raziskujemoin delamo s študenti. Razvili smoizvirne metode zdravljenja, ki jihpoučujemo v Avstriji in v državahbivše Jugoslavije. Imamo dvakratmanj zaposlenih, kot bi jih potrebo-vali. Ni fer govoriti, naj se še boljeorganiziramo,« je opozorila pred-stojnica klinike za otorinolaringo-logijo prof. dr. Irena Boltežar.Za 1200 preiskavz MRI nic evrov plačilaEden največjih absurdov plačeva-nja se je izkazal v plačilu slikanj zmagnetno resonanco. V UKC so sli-kali 1200 bolnikov več, kot je bilosklenjeno v pogodbi z ZZZS, saj

bolnikom niso zapirali vrat, torejniso podaljševali čakalnih dob. A vporačunu za leto 2014 niso dobili zadodatno opravljeno delo niti evra.Pač pa so dobile dodaten denar zapreiskave z magnetno resonancobolnišnice Celje, Murska Sobota inOrtopedska bolnišnica Valdoltra,ki lani niso opravile niti rednega,že plačanih preiskav z magnetnoresonanco. Dodatni denar za doda-tne preiskave so dobili celo zasebnicentri. »V UKC je zaposlena četr-tina vseh slovenskih radiologov.Pacienti tako želijo priti k nam, dapodpišejo, da bodo čakali, in noče-jo drugam. Ni prav, da teh preiskavZZZS ne plača in da nas podcenju-jejo,« je menil predstojnik inštitutaza radiologijo mag. Dimitrij Ku-helj.

Zakaj sodbe brez podatkov?»Prav bi bilo, da pavšalne vredno-stne sodbe utemeljijo s podatki. Vsvetovnih bazah podatkov lahkovsakdo vidi, kakšni so naši uspehi.Tam, kjer našo dejavnost korektnoplačujejo, smo v vrhu. Po številutransplantacij srca na milijon pre-bivalcev smo prvi na svetu, Slo-venija je med štirimi evropskimidržavami, kjer je umrljivost zasrčnimi boleznimi manjša kot zarakom. To je velik uspeh. Pri ledvi-cah smo med najboljšimi v svetu.Upali smo, da se bomo v času noveTdade lahko pogovarjali z argumen-ti,« je dejal strokovni direktor in-terne klinike prof. dr. Zlatko Fras.»Vsi vemo, da se prebivalstvo stara.Zdravstveni svet je naši kliniki po-trdil geriatrično medicino, a zdaj ninič iz tega. Pričakujemo korekcijoizhodišč finančnega načrta za leto2015 in sorazmerno porazdelitevdenarja glede na zdravljene paci-ente.«

»Naši zdravniki so imeli lani na-vodilo, naj omejijo sprejemanje ne-nujnih bolnikov. A smo na oddel-ku za živčevje kljub temu presegliplačani program za 25 odstotkov,saj bolnikov ne moremo pustiti nacesti. Žalostno je, ker bolniki, ki nazačetku niso urgentni, postanejouigentni. Pozivam politiko, da serealno sooči s temi dejstvi. Ni prav,da zapirajo oči,« je ocenil strokovnidirektor nevrološke klinike prof.dr. David. B. Vodušek.

Glavna sestra UKC Erna KosObj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 157.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 688 cm2

19

Grabner pa sporoča vladi, naj nepozabi na temeljno pravico bolni-kov do kakovostne nege: »Brez ne-govalnega kadra ob bolniški poste-lji ne gre. Imamo veliko dela, a 400sester premalo. Težko razumemo,zakaj ne smemo zaposliti ljudi, kibi negovali bolnike.«ZZZS in ministrstvo za zdravjeZ ZZZS so nam v pisnem odgovoru

sporočili, da je za metodologijo raz-delitve denarja odgovorno ministr-stvo za zdravje. Generalni direktorSamo Fakin je dejal, da ima UKCdenarja dovolj. Z ministrstva pa sov sicer daljšem odgovoru pojasnili,da so se pri razdelitvi denarja rav-nali po najdaljših čakalnih dobahin podcenjenosti nekaterih bolni-šnic. UKC je prejel še 297.710 evrovza uvedbo standarda HIV.

V|ij^ft, . - ,: . . *** ~ts5 ■■%jk.-- dflil^^^HlI^^^HHHHIHB Dodatna sredstva za|HHR\ mtt ;&*^% . '..'îl^^^^^^^^^^^^^^^l^^^^H skrajševanjel^^^^^B » BI jjr" *<n>~V .' P° v

"'.ffi^^Hl -Mg-ir '^'^^mmmmmm^m^m^mÂÂ^Msimm^mms^^s Brežice 292.064■ ii IhBBm . f X '■•"•'' 'sB&J - ui'v nsH^^^^^^BHH

■ *■.*> *.**** ctf -*sK Ea & mS&mSm^m^m^m^m^m^m^m^t^^^^mm;><;ljJJB';; M*^ ;•■ ' 3S&' ■*h3I i^H^^^^^V ™m 61464 °'^■XAmmmmm3 *:* f* ■*■*?&.•' ' ■ -^ mI <v§ii9£H^^^^^H^^^B^ ifl^^»-i__ izoia 463.576

..-' :' ifV^^^Hp ,S W 'jjk *h£ . H S^KH^^^^^^H^^HH^^M^^^^^^Î Jesenice

V''.|^^^^^fc^BB5E<KB— j ■"^BffeHŠff I&3j^Îjj^^H9j^^^^^^^^^^^^MhH^^^H^^P 304.471

&*'■' ■ ''■.■^^^Bbsh8B"»HM^^F &&££r*^^B*^m^mmm^m^m^m^m^m^mm Golllik

x^tJ^'^^^^^Hk __ j^^Â^^mmmmwA&^m mL .-^^^^^^^^^^^^^^^^H, iJjjjjlBs^&^t''^J^^^H^^^^^^^^^^^^^^^^H^^îj^^^^^Î Muv5ka SobotDw^KijjA^^^^^^^^|^^^^^^^^^^^^^î^^^^Pf^rT^^^^^^\P^^^^^HHHM||^|HHj|^^^^^^^^^^|

>■"■> '* -^^m% -^.^mmmmw^?$£SrK l 'J'r ' **ftv •" s*&$i&m mmm*iJSV ' l^sm^^mmmSmwm^mmmr^Sm^mmmmmW!'^.^'»-'' ' SH;'.-' ; ukc Maribor 71.133Ife.t^ i v a^^^^^mk^MBPSÎ^!^^H3flB^^^^Brm.'i.>^'' -■'•;•■HffiKH^HRP^^HHi^liîî^HPtr'' ' ■ ■■:• 101501^ 3 16602s:3HBHKnHHnraffiSaraI^^ '*"■ "^^ r*. =" «W^ *^=-

" "4 vt^--£K4B^Ri^^^^^^H == *" zdravstveni domovi, zasebniki 1.126.458

. IRHSa^^HH^? ' ' ' § SkUfHl 5.940.226■HHHliSm^? '-'^'^'W >V^K( ' ■-'" -7 i ? v.^^^v.**'''l^žsf,{V *-,i1iHî^B5DELo u>u. 9! m'HBnnnBHmnnBnBHIIBBHKnpEBK r viurik? J» » ■■ - "»■ i»4aHHHK' * - -- • ■ i^*Wkt*+ f+Tmmmmmmmm £

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 157.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 688 cm2

20

Skrb za otroke - največja odgovornostPsihosocialne težave mladih Nujno bi potrebovali več strokovnjakov s področja duševnega zdravjaProblemi psihopatologije otrokin mladostnikov so bifi ena odštirih glavnih tem, o katerih sonaši pediatri skupaj s tujimi go-sti razpravljali na zadnjem slo-venskem pediatričnem kon-gresu. Psihosocialne težave priotrocih in mladostnikih na-mreč v zadnjem času močnonaraščajo, ne le pri nas, tudidrugod po svetu.

Diana Zajec

Prim. Mojca Brecelj Kobe, specia-listka otroške in mladostniške psi-hatrije in predstojnica oddelka zaotroško psihiatrijo na ljubljanskipediatrični kliniki, pravi, da je bilapoglobljena razprava o omenjenitemi odziv na poziv pediatrov, kidelujejo v osnovnem zdravstvuifl §i želij8 pridebiti m znanja epsihosocialnih težavah pri otro-cih in mladostnikih. Naraščanjetovrstnih težav v zadnjem obdobjuje med drugim, tako Brecelj Kobe-tova, odraz življenja v času nasiljasvetovnih razsežnosti in s tem po-vezane negotovosti, zato si le težko»predstavljamo, kaj danes doživlja-jo otroci, ki smo jih v ta svet pova-bili odrasli«.Ključna vloga pediatrav osnovnem zdravstvuPsihosocialne težave otrok soprepletene z vsemi stanji, zaradikaterih se otrok oziroma njegovadružina oglasi pri pediatra, zatoso tudi pri združenju za otroško inmladostniško psihiatrijo, ki delujev sklopu Slovenskega zdravniškegadruštva, čutili toliko večje poslan-stvo, »da odgovorimo in predstavi-mo stanja, pri katerih ima osebnizdravnik pogosto možnost odkritizgodnje znake in se potem pove-zati s specialisti naše stroke, torejs pedopsihiatri, s kliničnimi psi-hologi«.

Te so pediatri pozvali k izboljša-nju medsebojne komunikacije, kiskanju poti za boljšo prepoznavotežav, s katerimi se spopada odra-ščajoči otrok. Pediater je namrečprvi, ki ga bodisi otrok sam bodisinjegova družina prosi za pomoč;prvi, ki denimo med somatskimpregledom vidi kožo, ki je dru-gačna, spremenjena, kožo, ki jo je

otrok iz nekega razloga sam poško-doval ...

Agresivnost oziroma avtoagre-sivnost, samopoškodovalno vede-nje, medvrstniško nasilje, razdiral-no vedenje otrok in mladostnikov,odraščanje ob internetu in ukrepiob sumu na spolno zlorabo otrokaoziroma mladostnika - vse nave-deno zahteva celovito pomoč inukrepanje, s katerim strokovnjakiposežejo v posledično široko pa-leto težav na področju regulacijeotrokovih čustev in agresivnegavedenja.Podhranjena mrežapsihosocialne pomoči»Pristop pomoči mora biti multi-disciplinaren, že na primarni rav-ni, kjer mora biti ob boku pediatraklinični psiholog, socialni delavec,specialni pedagog, po potrebi tudipedopsihiater, ki bi lahko na tejtočki razmislil 6 najprimernejšihoblikah pomoči in ukrepal. Žalpav tirnih v zdravstvenih .domovihni več socialnega delavca - in to včasu, ko smo priča hudim stiskamres velikega števila družin. To jeresnično težko razumeti,« opozar-ja Mojca Brecelj Kobe. Poleg tegaje mreža psihosocialne pomoči poSloveniji podhranjena. Čakalnedobe za tovrstne probleme so pre-dolge: »Če nam diagnostično šenekako uspe izpolniti potrebe tepopulacije in opredeliti težave, kijih je treba sanirati, pa po terapev-tski plati tega preprosto ni mogočezagotoviti,« je kritična predstojni-ca oddelka za otroško psihiatrijona pediatrični kliniki.

Kot pri vseh obolenjih je tudi priomenjenih ključno zgodnje ukre-panje, predvsem pa prepoznavanjetežav, ki pestijo otroka ali mlado-stnika. Zato je skrajni čas, tako Bre-celj Kobetova, da v Sloveniji »zač-nemo uvajati dokazano učinkoviteprograme zgodnje pomoči druži-nam in jim tako zagotoviti vešči-ne vzgajanja, pridobitev občutka,kako otroci danes odraščajo, kajpotrebujejo v prepletu vrednot, kiso v globalnem načinu življenja vusihanju. Taki programi so v svetuuveljavljeni, delujejo na primarniravni, predstavljajo pa konkretnopomoč staršem.« Tak pristop je vpripravi tudi pri nas; potegujejo seza evropska sredstva, v upanju, dabo tudi ozka stroka pedopsihiatri-

je s svojimi uveljavljenimi in učin-kovitimi pristopi nekaj naredila vpreventivi.

Ta sistem pomoči otroku bi mo-

ral biti deležen veliko zaupanja indobrega sodelovanja, menijo stro-kovnjaki, ki pomagajo otrokom srtakimi težavami, pri tem pa (se)retorično sprašujejo: »Kako moti-virati starša za obisk pri takšnemsubspecialnem strokovnjaku?Vemo, da je napotitev k psihiatrupri nas še vedno velika stigma.«Zato se zavedajo nezapisane obve-ze, da bi kazalo pripraviti različ-na izobraževanja, ki bi pometla spredsodki in zadržki.Motnje hranjenja -anoreksija nervozaPoglejmo denimo dekleta, ki svoježivljenje zaznamujejo s posebni-mi prijemi - z ekstremnim hujša-njem oziroma porabo energije, karpripelje do točke, ko telo postaneodvisno od stradanja, vedenje sespremeni. V takih primerih je stro-kovna pomoč nujna, neizogiben jepogovor o odnosu do lastnega tele-sa, o vrednotah v družini ... Kot po-udarja prim. Mojca Brecelj Kobe,je pri pomoči mladim z motnjamihranjenja nujno timsko (sojdelo-vanje, kjer sta v program vtkanidružinska in kognitivno-vedenj-ska terapija, skupaj z znanstvenoutemeljenimi metodami pomoči.»Zgodnja prepoznava in prepreči-tev škodljivega, včasih življenjskoogrožujočega stradanja pri mlajšihje najbolj učinkovit ukrep za pre-prečitev tega, da bi bolezen postalakronična. Seveda pa je prepozna-vanje prvih težav v rokah starševin tudi pediatra.«

Otroci in mladostniki z motnja-mi hranjenja stradanje razumejokot rešitev njihovih težav; prina-ša jim namreč občutek moči innadzora nad lastnimi čustvi. »Kerodvzemanje tega občutka lahkopomeni velik problem, je celovitapomoč proces, ki je vse prej kotenostaven, tudi psihoterapevtsko,in včasih to zdravljenje ni.prije-.tno,« pojasnjuje zdravnica in opo-zarja, da se starost pri aooreksijinervozi znižuje. »Motnja se poja-vlja tudi pri dečkih, pri katerih jepotek obolenja, ki pogosto posta-

ne kronično, težji, pojavijo se hudeosebnostne spremembe, bolezense nemalokrat konča usodno.«Prezrte mejeza občutek varnosti»Starši pogosto dobijo otroke ne-pripravljeni na starševstvo, tanajtežji poklic, ki nas ga nihče neO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: 157.000

Stran: 12




Stran: 12

Površina: 967 cm2

21

nauči. Zato v Sloveniji močno po-grešamo šolo za starše - pa ne ti-sto pred otrokovim rojstvom, koso vsi usmerjeni v porod - v kateribi starši dobili napotila za vzgojootroka, da bi ga čim bolje pripra-vili na ne preveč prijazne razmere,v katerih bo prisiljen živeti, mupomagati pri pridobivanju delov-nih navad, ga naučiti, kako se po-staviti zase - da ne bo klonil predraznovrstnimi pritiski in iskal ute-ho v virtualnem svetu, v alkoholuali drogah,« opozarja pediatrinjaMargaVeta' Seher Zupančič, pred-sednica združenja za pediatrijo prizdravniškem društvu.

y se po njeni oceni ne kažečuditi, da je pri nas »zasvojenost zinternetom velik problem, popi-vanje vedno resnejša težava, ki sepojavlja že med osnovnošolci, da6 drogah sploh ne govorimo.

tMar-„

sikdaj se zgodi, da starši, ■kft$?ves'dan v službi, otrokovo vzgojo "pre-pustijo medijem; v otrokovo sobodajo televizor in mislijo, da so s temnaredili vse. Po drugi strani mnogistarši mislijo, da morajo otroku vvsem ustreči - otrokove potrebe za-menjujejo z zahtevami, pri tem papozabljajo, da otrok potrebuje meje,ki mu dajejo občutek varnosti.«

Slovenija se z dosežki pri pre-prečevanju popivanja, depresije insamomorov pri otrocih in mlado-stnikih ne more pohvaliti. »Za našeotroke bo treba narediti bistveno

več. Treba je bolj izkoristiti pred-nost majhne države, kjer se takorekoč vsi poznamo - vedno, kozaznamo problem, pokličimo ko-lega za posvet in poskrbimo, da jeza otroka v okvira danih možnosti

čim bolje poskrbljeno.« To pediatriresda počnejo že zdaj, zaplete pa sezaradi pomanjkanja strokovnjakovv mreži na področju duševnegazdravja, ki bi lahko pomagali.

4jr>^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H

Anoreksija nervoza se ne pojavlja le pri dekletih; pri dečkih bolezenpovzroča hude osebnostne spremembe. Foto Reuters

'<'.>''' ,<*'. ''■ jjL i|£jjl^»Mw£ mrnJ^^B^^V^^^^^^' *-iÂ^Bsm^SÂwm^mWfA^^^m^Mw' S^M-ÂvA^S^mmvM

JfcS Ami^/IAÂmmAi AmT^-, Am •>' J&WAw _— ■•»— -"""^K"^ """"" • - ' .žTiiBlmBa

.•■' m^m^m^m^m^m^m^m^m^ _^

- '"^^^^mmmmmmm^^W^^dAiMi^mwm^smm^mmmmm^^^ . ,~<ža%aSl: •*'• -'.j&sS^h._^»- '^■■43sAmAmA^^mWmÂÂÂÂwm^^

-" ' /"'' /' tf&Amm\

Slovenija se z dosežki pri preprečevanju popivanja, depresije in samomorov pri otrocih in mladostnikih ne more pohvaliti. Foto Tomi LombarObj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 157.000

Stran: 12




Stran: 12

Površina: 967 cm2

22

Po letu prostega tekanovi zdravstveni svetUstanovna seja Jutri prvi poglobljeniuvid v trideset novih vlogZdravstveni svet, ki ga v novisestavi vodi prof. dr. Franc Str-le, njegova namestnica pa jedoc. dr. Tonka Poplas Susič,je nasledil dediščino, ki bo odčlanov - teh je 19 - zahtevalaogromno dela. .

Diana zajec

Od predhodnikov, katerih delova-nje v sklopu tega najvišjega stro-kovnega in obenem posvetoval-nega organa ministrice za zdravjeje bilo »zamrznjeno« od lanskegafebruarja, je novi zdravstveni svetpodedoval kar 30 vlog za nove alirazširjene programe zdravljenja.Večine teh na svetu še niso obrav-navali, nekaj (11) so jih že odobriliza financiranje, a postopki niso te-kli naprej, šest pa so jih zavrnili.

Novo komisijo za ocenjevanjevlog, ki jo po funkciji vodi predse-dnik zdravstvenega sveta, zdaj čakaogromno dela; prvo sejo bodo imeliže jutri. Med že odobrenimi vloga-mi je pediatrična elektromiografijakliničnega oddelka za otroško, mla-dostniško in razvojno nevrologijo

na ljubljanski pediatrični kliniki,na obravnavo čaka obnovljeni zdra-vstveni program za videoteleme-trijo istega oddelka, ki mora meddrugim dopolniti tudi vlogo za pro-gram celostne razvojno-nevrološkeobravnave otrok z motnjami v ra-zvoju na terciarni ravni.

Ministrica Milojka Kolar je nakonstitutivni seji novega zdra-vstvenega sveta zagotovila, da sibo v ustvarjalnem dialogu, v kate-rem »se bomo slišali in bomo tudiposlušani«, prizadevala, da »bodosprejete za bolnike najboljše prakseoziroma rešitve«, pri čemer upa, dabodo za to našli potrebna finančnasredstva. Prof. Strle pa pričakuje,da bodo člani novega sveta »držaliskupaj in dobro delali«, kajti takoveliko strokovno telo združuje veli-ko znanja in tudi veliko dobrih idej,zato je po njegovi oceni verjetnost,da se bodo morebitne napake po-sameznikov »pokrile« z znanjemdrugih, toliko večja. »Želim, da binaredili več dobrega kot napak,« jebila njegova popotnica kolegom, kiso tako odgovorno vlogo sprejeli včasu, ki žal ni najbolj naklonjen od-piranju vrat novostim v medicini.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 157.000

Stran: 12




Stran: 12

Površina: 133 cm2

23

Najlepše darilo

Razvojna krivulja medicine sezadnja leta izrisuje v skorajdanepredstavljivih, včasih le stežkasledljivih spiralah.

Poglejmo samo obolenja, pri katerih okvarjenimunski sistem ni sposoben zatirati okužb. Teso zaradi tega pogostejše, hujše, prizadenejolahko tudi otrokovo rast ali celo ogrozijonjegovo življenje. Pri otrocih je imunskapomanjkljivost nemalokrat posledica drugeneodkrite bolezni. Prvo primarno imunskopomanjkljivost so resda prepoznali že leta1926, a kljub temu vse do osemdesetih letmedicina tovrstnih obolenj v glavnem ni znala prepoznati, oboleli soumirali zaradi okužb s hudim potekom. Pred 18 leti je bilo, denimo,znanih 66 teh obolenj - danes pa že več kot dvesto.

Razvoj v tem polju medicine, ki omogoča vedno boljše (pre)poznavanje in obvladovanje genetskih napak je skokovit. InSlovenija se tudi na tej ravni postavlja ob bok razvitim državam.Seveda pa bi si slovenski raziskovalci, ki z eno nogo stojijo v

laboratoriju, z drugopa ob posteljahbolnikov, želeliše več. Bistvenoveč. Opozarjajonaprednostiuvedbe takšnegapresejalnega

testiranja pri novorojenčkih, ki bi omogočilo takojšnje odkritjenajhujših oblik primarne imunske pomanjkljivosti, kijih zdravijo stransplantacijo krvotvornih matičnih celic. Posledična razlika bibila bistvena: če transplantacijo pri malčku opravijo v prvih trehmesecih njegovega življenja, je zagotovilo za preživetje 96-odstotno.Če to naredijo pozneje, ko malček že preboli nekaj hujših okužb,pa se delež možnosti za njegovo preživetje zmanjša za kar 30odstotkov.

Vendar v časih, ko se slovensko zdravstvo po besedah strokovnegadirektorja ljubljanske pediatrične klinike »drenja okrog praznegakorita«, uvedba novosti, čeprav nujna, ne bo preprosta. Nasprotno,na pediatrični kliniki glede na trende obolevnosti že zdaj vedo,da bodo v tem letu zdravili vsaj 12.000 otrok, a imajo v dialogus plačnikom - ne edini, jasno -povsem zvezane roke in morajosprejeti pavšalno, močno podvrednoteno plačilo. Po drugi stranipa so, denimo, pravkar hospitalizirali otroka, za katerega bozdravljenje na letni ravni stalo približno 400.000 evrov.

Začarani krog, ki v prepletu nezaustavljivega strokovneganapredka in finančnega zategovanja pasu nikakor ne morezagotoviti pravega in pričakovanega izplena, povzroča stiske. Naosebni ravni, na ravni zdravstvenih institucij, na ravni države.Seveda si vsi želimo ugodnega epiloga, ki pa ga, vsaj za zdaj, šeni na obzorju. Poslušamo le opozorila, daje celovit preobrat nabolje nujen, sicer bo slovenska medicina prej ali slej obsojena naneizogibni padec kakovosti.

Tako imajo mnoge ustanove v času, ko so načrti nabav iz rednihsredstev zelo okleščeni, tako rekoč zvezane roke. Pri vsakodnevnemdelu. V ljubljanski porodnišnici, kjer so lani opravili 6158 porodov, sotrenutno v okvari kar štiri kardiotokografske naprave, kijih nujnopotrebujejo pri porodih, saj s spremljanjem tako nosečnice kot ploduzagotavljajo varen porod. Predstojnica porodnišnice, ki je obenemtudi predsednica ljubljanskega ultrazvočnega društva, seje zaraditega v iskanju rešitve odločila za javni apel. Za prošnjo za nakazilaprostovoljnih prispevkov na račun 02014-0089527957 s pripisomZa CTG Porodnišnica Ljubljana - za najlepše darilo, kakršnega si neželijo le bodoči starši, ampak vsakdo med nami: varnost in zdravje.

V ljubljanski porodnišniciso v okvari kar štirikardiotokografskenaprave.

mL** Amm

Diana Zajeco akutnih izzivih

v pediatriji

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 157.000

Stran: 12




Stran: 12

Površina: 219 cm2

24

Radio Slovenija 1, Radijski dnevnik - 19:10 12.01.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 144.000

Trajanje: 02:00

1 / 1

Poročilo o sumu evtanazije neuradno kaže na odgovornost zdravnika

1, 12.01.2015, 19.10RADIO SLOVENIJA RADIJSKI DNEVNIK, (voditelj): V prostorih Zdravniškega društva je bila danes okrogla miza z naslovom poslanstvo, JERNEJ SOBOČAN

mesto in razvoj paliativne oskrbe, ali res potrebujemo evtanazijo. Sodelovali so predstavniki Združenja paliativne medicine, zdravniškega društva, komisije za medicinsko etiko in zdravstvenega sveta. Tam je bila Nadja Petaver.

(novinarka): Na okrogli mizi so najprej pojasnili nejasnosti aktualnega primera. Profesor Jože Balažic NADJA PETAVERpredsednik komisije za interni strokovni nadzor.

(predsednik komisije za interni strokovni nadzor): Ko se je zmotno slišalo mnenje v medijih, v PROF. JOŽE BALAŽICjavnosti, da so svojci zaprosili, da bi se pokojniku skrajšalo življenje, to ne drži. Tole lahko mirno že zdajle povem pred razkritjem vsebine strokovnega poročila, da tega segmenta ni bilo prisotnega, da bi svojci karkoli zdravnika prosili.

V omenjenem primeru prav tako ne more iti za evtanazijo, saj slovenska zakonodaja tega termina ne pozna.PETAVER: Ne moremo govoriti o evtanaziji, ker evtanazija je, da to zaprosi bolnik sam, če on ne more, pa njegovi PROF. BALAŽIC:

pooblaščenci, torej v tem primeru o tem ne moremo govoriti, ker tega enostavno sploh ni bilo. V tem primeru lahko gre za bodisi za poskus umora ali pa za umor.

Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije doktor Andrej Možina je dejal, da slovenski zdravniki evtanazijo PETAVER:zavračajo.

(predsednik Zdravniške zbornice): Mi seveda sprejemamo na znanje, da medicina danes s svojim ANDREJ MOŽINAtehnološkim razvojem ustvarja neke nove razmere, tudi to, da ima posameznik v sodobnih družbah vse več pravic, vendar zdravniki ne sprejemamo te odgovornosti, torej, da bi mi nekako sprejeli lažni humanizem kot del zdravljenja.

Hkrati z evtanazijo, pa se postavlja tudi vprašanje o vlogi paliativne oskrbe bolnika. Doktor Mateja Lapuh PETAVER:državna koordinatorka razvoja paliativne oskrbe Slovenije.

(ržavna koordinatorka razvoja paliativne oskrbe Slovenije): Če kdaj obupuje, je prav naloga DR. MATEJA LAPUHpaliativnega pristopa, da to njegovo stisko razrešimo na ta način, da ve, da se je vredno boriti za življenje za vsak dih, ki mu na tem svetu pripada.

Paliativna oskrba je v Sloveniji sicer še v razvoju, a kot so poudarili sodelujoči na okrogli mizi, smo na dobri PETAVER:poti.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Slovenija 1, Radijski dnevnik - 19:10 12.01.2015 PonedeljekDržava: Slovenija


Trajanje: 02:00

25

Radio Slovenija 1, Zrcalo dneva - 22:15 12.01.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 144.000

Trajanje: 02:00

1 / 1

Okrogla miza o paliativni oskrbi in evtanaziji 1, 12.1.2015, 22:10RA SLOVENIJA ZRCALO DNEVA,

V prostorih Zdravniškega društva je bila danes okrogla miza o paliativni oskrbi, spregovorili so tudi o evtanaziji. Srečanje je namreč potekalo senci suma, da je konec minulega leta zdravnik intenzivnega oddelka Nevrološke klinike v Ljubljani življenje 83-letnega neozdravljivega bolnika skrajšal z vbrizganjem mešanice kalija in morfija. Notranji nadzor primera je končan. Po neuradnih informacijah so potrdili sum evtanazije. Osumljeni zdravnik, ki je začasno suspendiran ima do srede čas za odgovor na ugotovitve. Okroglo mizo je spremljala Nadja Petaver.

Na okrogli mizi so najprej pojasnili nejasnosti aktualnega primera. Profesor Jože Balažic predsednik NADJA PETAVER:komisije za interni strokovni nadzor.

Kot se je zmotno slišalo mnenje v medijih, v javnosti, da so svojci zaprosili, da bi se pokojniku skrajšalo JOŽE BALAŽIC:življenje, to ne drži. Tole lahko mirno že zdajle povem pred razkritjem vsebine strokovnega poročila.

V omenjenem primeru prav tako ne more iti za evtanazijo, saj slovenska zakonodaja tega termina ne pozna.PETAVER: Evtanazija je, da to zaprosi bolnik sam, če on ne more, pa njegovi pooblaščenci. V tem primeru lahko gre za BALAŽIC:

bodisi za poskus umora ali pa za umor. Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije doktor Andrej Možina je dejal, da slovenski zdravniki evtanazijo PETAVER:

zavračajo. Mi seveda sprejemamo na znanje, da medicina danes s svojim tehnološkim razvojem ustvarja neke ANDREJ MOŽINA:

nove razmere, tudi to, da ima posameznik v sodobnih družbah vse več pravic, vendar zdravniki ne sprejemamo te odgovornosti, torej, da bi mi nekako sprejeli lažni humanizem kot del zdravljenja.

Hkrati z evtanazijo, pa se postavlja tudi vprašanje o vlogi paliativne oskrbe bolnika. Doktor Mateja Lapuh PETAVER:državna koordinatorka razvoja paliativne oskrbe Slovenije.

Če kdaj obupuje, je prav naloga paliativnega pristopa, da to njegovo stisko razrešimo na ta način, da MATEJA LAPUH:ve, da se je vredno boriti za življenje za vsak dih, ki mu na tem svetu pripada.

Paliativna oskrba je v Sloveniji sicer še v razvoju, a kot so poudarili sodelujoči na okrogli mizi, smo na dobri PETAVER:poti.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Slovenija 1, Zrcalo dneva - 22:15 12.01.2015 PonedeljekDržava: Slovenija


Trajanje: 02:00

26

Radio Slovenija 1, Program A 1 - 16:24 12.01.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 144.000

Trajanje: 08:00

1 / 2

Poslanstvo, mesto in razvoj paliativne oskrbe v Sloveniji

1, 12.01.2015, 16:24RADIO SLOVENIJA PROGRAM A1, Prejšnji teden so se v Sloveniji spet odprle debate o evtanaziji, mnenja in odnos do nje so zelo različni, VODITELJICA:

no oglasili so se tudi nekateri strokovnjaki in danes se jih je kar nekaj zbralo na okrogli mizi državne koordinacije razvoja paliativne oskrbe z naslovom Poslanstvo, mesto in razvoj paliativne oskrbe v Sloveniji – ali res potrebujemo evtanazijo? No, na okrogli mizi je bila tudi kolegica Nadia Petauer, ki se mi je zdaj pridružila v studiu. Nadia, vroča tema, verjetno je bilo tudi na okrogli mizi precej zanimivo.

Tako, na njej je razpravljalo kar 11 govornikov in okrogla miza je potekala dobro uro, skoraj uro in pol,NADIA PETAUER:naslov razprave si že povedala, naj dodam še podnaslov, Smrti ne moremo preprečiti, lahko pa preprečimo, da bi umiranje postalo trpljenje. To je bil nekakšen moto okrogle mize. Razprava je potekala v dveh delih. V prvem so prisotni nekako želeli razjasniti izraze, ki se te dni veliko pojavljaj ov medijih, torej pasivna in aktivna evtanazija. Prof. Pavle Poredoš, predsednik Slovenskega zdravniškega društva in član Državne komisije za medicinsko etiko je med drugim poudaril, da je evtanazija ena sama, saj gre za prekinitev življenja in da je usmiljenje do bolnika, ki ga nekateri povezujejo z izrazom evtanazija, pač lažno. Podobno je razmišljal prof. dr. Jože Balažic, profesor sodne medicine, ki je dejal, da to, kar danes zmore medicina, da zaradi tega evtanazije preprosto ne potrebujemo. Poudaril je, da obstaja le aktivna evtanazija, za katero mora zaprositi bolnik in tega termina slovenska zakonodaja ne pozna, torej da je vse ostalo umor.

Vsi ostali konci življenja bolniki niso evtanazije, ampak so po kazenski zakonodaji umor, tako tudi JOŽE BALAŽIC:sodelovanje v umoru. Torej v našem pravnem sistemu besede evtanazija pravni sistem ne pozna. poznamo izključno umor, poznamo izključno sodelovanje pri umoru, poznamo sodelovanje pri samomoru, poznamo iz medicinskega področja malomarno zdravljenje in opravljanje zdravilske dejavnosti, poznamo opustitev zdravniške oziroma zdravstvene pomoči in seveda to so pojmi, s katerimi razpolaga naše pravo.

Bolnik se sicer lahko odloči o opustitvi zdravljenja, ta bolnikova volja mora biti izražena vnaprej in to slovenskiPETAUER:kazenski zakonik upošteva, je še dodal Balažic, a v praksi je tako, da si bolniki želijo živeti in ne umreti in tukaj so v ospredje sodelujoči na okrogli mizi postavili paliativno oskrbo, s katero je treba začeti že zelo zgodaj v poteku bolezni in paliativna oskrba se osredotoča na bolnika tako celostno, ne zgolj telesno in s skoraj obvezno vključitvijo svojcev. Mag. dr. Mateja Lopuh, državna koordinatorica razvoja paliativne oskrbe Slovenije je poudarila, da lahko boljša kvaliteta življenja to življenje neozdravljivega bolnika podaljša tudi za tri mesece.

Paliativna oskrba je v silnem razvijanju, to je aktiven proces, ki zdaj zajema vse segmente družbe, ne, MATEJA LOPUH:niso vse regije v Sloveniji zaenkrat enakomerno razvite, to bi bili preveč smelo trditi, ne, mi tudi nenazadnje poznamo vse ljudi, ki so bili šolani, ne, ker sami tudi aktivno izvajamo to šolanje in vemo, kje znanje je in kje ga še ni, vendar je to proces, ki bo zajel celotno Slovenijo in bo računam prinesel veliko dobrega našim ljudem. Mi smo želeli predvsem sporočit, da evtanazija, ki so jo prevajali kot dobra smrt, ni dobra smrt v paliativnem pomenu besede, da gre tukaj za aktivno skrajšanje življenja sicer na voljo bolnika, vendar da si mi v paliativnem smislu prizadevamo, da ima bolnik toliko življenjske volje oziroma da toliko ceni svoje življenje ali pa, da vidi vrednost svojega življenja, da take odločitve ne potrebuje.

Mnenja in odnos do evtanazije torej zelo različna, Nadia, kakšni pa so recimo tisti glavni zadržki VODITELJICA:strokovnjakov?

Ja, če tukaj povzamem besede dr. Božidarja Voljča, predsednika Državne etične komisije, elja po smrti lahko PETAUER:postane ali pa se sprevrže v dolžnost po smrti, torej da se nekdo, ki se sam več ne more odločiti o svojem zdravljenju, da se zanj odločijo drugi in tako odločajo o njegovem življenju oziroma smrti.

Kako se bodo stvari naprej razvijale, ne vem, vsekakor pa menim, da je v skladu z javnozdravstvenim BOŽIDAR VOLJČ:načelom, da je pri velikih spremembah zdravstvenih pravic treba najprej vprašat ljudi, ne, in tudi recimo, če govorimo o uzakonitvi, o morebitni uzakonitvi evtanazije, potem bi moral biti en splošen referendum o tem, ali so ljudje za to ali ne, šele potem bi se bil recimo jaz pripravljen sploh pogovarjat naprej o teh zadevah. Namreč te odgovornosti, da spustite eno tako prakso na novo v neko družbo, si ne želim prevzeti in tudi ne vidim nikogar, ki bi zdaj danes bil to pripravljen prevzet.

Torej najprej splošna javnost, šele potem strokovna javnost, po besedah Božidarja Voljča, ki poudarja, da PETAUER:mora biti ta javnost vendarle dobro obveščena. In dotaknili so se tudi vloge zdravnikov. Slovenski zdravniki tako v eno zavračajo evtanazijo, je dejal Andrej Možina, predsednik Zdravniške zbornice Slovenije, poslušajmo, kaj je povedal.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 08:00

27


Doseg: 144.000

Trajanje: 08:00

2 / 2

Ker je ta meja, ta ločnica med aktivno pomočjo pri smrti tako sila krhka in občutljiva, se seveda ANDREJ MOŽINA:zdravniki tega vprašanja skozi zgodovino ne lotevamo, mi seveda sprejemamo na znanje, da medicina danes s svojim tehnološkim razvojem in pravzaprav čudežnimi dognanji ustvarja neke nove razmere, tudi to, da ima posameznik v sodobnih družbah vse več pravic, vendar zdravniki ne sprejemamo te odgovornosti, torej da bi mi nekako sprejeli lažni humanizem kot del zdravljenja, ne.

S tem zmanjšujemo pri bolnikih občutek varnosti. Pri tem morate vedeti, da ko so stopili skozi vrata JANKO KERSNIK:zdravstvene službe, prihajajo po pomoč, ne pa na neko, kakršnokoli skrajševanje življenja, samo to bi rad sporočil. Ne vsiljujte nam nekaj, česar niti nočemo.

To je bil še dr. Janko Kersnik, predsednik Strokovnega sveta Združenja zdravnikov splošne medicine. Tako PETAUER:torej zdravniki, ja.

Nadia, kako pa je recimo s primerom, ki je pravzaprav sprožil vse te debate, vemo, prejšnji teden, pa še VODITELJICA:ta teden odmeva predvsem pač ta primer iz ljubljanskega UKC-ja?

Še enkrat so poudarili, kakšna je bila pravzaprav izražena volja v tem primeru in profesor Balažic je povedal PETAUER:naslednje.

Zdaj ne bom razkrival vsebine poročila strokovnega nadzora, ampak zagotavljam na tem mestu, da v tem BALAŽIC:primeru, ki ga imate v mislih, niti bolnik sam, ker to ni moral, niti njegovi svojci za to niso zaprosili, nasprotno, svojci so želeli, da se ga zdravi, svojci so želeli, da ne trpi, to je vse, torej nobeden ni zaprosil, da se mu skrajša življenje.:

A ta zgodba še ni zaključena, so pa okroglo mizo zaključili s tem, da je paliativna oskrba najvišji standard, ki PETAUER:bi ga moral biti deležen vsak bolnik in da je sicer na tem področju za postoriti še marsikaj, a da so na dobri poti.

No, prav gotovo tudi debate o evtanaziji še niso končane, še nekaj časa bodo verjetno vroča tema, VODITELJICA:pravzaprav so večna tema, ki pa se jo dotaknemo predvsem ob kakšnem takem primeru, kot je ta zadnji, o katerem smo ravnokar govorili. Nadia Petauer, hvala lepa.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 08:00

28

PIŠE: BERNARDA JEKLIN

1 v^JM

Svetnik ali zločinec?I ežko je reči, kaj je TV-gledalca

prejšnji teden bolj vznemirjalo: po-kol pariških novinarjev ali prvi (zna-ni) primer evtanazije v kateri od slo-venskih bolnišnic. Intimno je zagoto-vo prevladalo drugo. Smrt nas koneckoncev čaka vse po vrsti. Kar velikonas je, ki iz dejstva, da smo umrljivi,ne delamo nobenega cirkusa: prihod,bivanje, odhod. Logično in naravno.Za to, kako bomo to zadnje storili, pani nikomur vseeno. Tako se zgodi, datujo smrt s pomočjo zdravnika hočešnočeš samodejno ponotranjimo.

I ema je stara, obupno znucana inmilijonkrat pogreta, a vseeno ostajaizvrstna medijska jed. Ni dvoma, danas bodo še nekaj časa v najrazličnej-ših oblikah zasipali z njo. Je tudi kajkazati. Občutljive umetniške dušeznajo iz aktivne pomoči pri umiranjusfabricirati mamljive in čustveno dokraja nabrekle izdelke, ki se tudi iz-vrstno tržijo.

I ako že nekaj časa poslušamo vsesorte, nihče pa nekako ne opazizame osrednje zgodbe v vseh mo-gočih pogledih tragičnega dogodka:zgodbe zdravnika, kije neozdravljivobolnemu in očitno neskončno trpe-čemu starcu pomagal oditi. In mendane samo njemu. Govoric je vse pol-no. Tudi podtikanj kolegom. Uradnaslovenska doktrina, znamenito in vmnogih pogledih neskončno konser-vativna, podobno, kot je konservativ-na tudi duša povprečnega Slovenca,je do evtanazije neusmiljena in nadnjo zgrožena, brez senčice dvomaali celo razumevanja. Bog se usmili!Naš kazenski zakonik proglaša po-moč pri umiranju za enako umoru iznizkotnih nagibov. V takem vzdušjutolčejo slovenski zdravniki konkre-tno izkušnjo neznosnega trpljenjamnogih na smrt obsojenih z drugegabrega reke. Ne načelno, leporečniško(bolje bi bilo reči krutorečniško), te-oretično, ampak v praksi, ki z načelineusmiljeno pomete.

—.dravnik, kije trpečemu kdaj želelprihraniti vsaj delček groze, in skorajzagotovo to zdaj sploh ni bilo prvič,je s tem položil na kocko vse in nipridobil ničesar, pa neskončno veli-ko izgubil. Za začetek je bil pri pri-či suspendiran: ne sme več v službo.Sledi še vse drugo. Saj sem napisala:»moril je iz nizkotnih nagibov,« pravislovenski kazenski zakonik. Zanimi-vo je, da lahko morijo na ta način, iz

nizkotnih nagibov, švicarski zdrav-niki, danski zdravniki, nizozemskizdravniki, luksemburški zdravniki,estonski zdravniki, albanski zdrav-niki in še mnogo drugih. Že mogo-če, da oni smejo, ampak naš zdrav-nik, zagotovo vrhunski nevrolog, jes tem dejanjem najbrž zapravil kari-ero, morda celo delovno mesto samopo sebi. No, že res, da gre kot vrhun-ski strokovnjak zdaj lahko v službo vŠvico ali v Luksemburg, če bo na-šel kakšno prosto delovno mesto, adoma je to najbrž njegov življenjskifiasko. V Sloveniji pa še posebej.

_.akaj je torej zdravnik to storil?Je osebnostno moten? Se gre s svo-jim cehom za zidovi bolnišnice mor-da nekakšne sprevržene cehovskeigrice, pravijo, da je tega kar veliko.O tem pripovedujejo tudi nekate-ri zdravniki sami. Morda je možnihvzrokov več, meni prihaja na mi-sel predvsem en. Usmiljenje do ne-skončno trpečega slehernika ob sebi,ki je svojo bitko za življenje že zdav-naj izgubil in ki mu je znal pomagativ nesmiselnem trpljenju, čeprav tegane bi smel storiti. A je storil. V časo-pisih sem prebrala, da je bilo ob bol-nikovi postelji med dejanjem evtana-zije več ljudi, najbrž je šlo za svojce.Podatki o dogaj anju se iz dneva v dantudi sproti spreminjajo. Če so svojcibili tam, so vedeli, kaj se v resnicidogaja in so dogajanje močno odo-bravali. Račun pa bo plačal le eden,zdravnik. Gaze plačuje.

Ubenem nosi ta srhljiva zgodba s se-boj nič koliko podsporočil in opomni-kov. Predvsem opomnik o tem, kakoneusmiljeno za časom in za osnovnočloveško humanostjo je pri nas skrbza umirajoče. Sistem paliativne oskr-be se pri Slovencih vleče še po kamenidobi. Tu, v teh močvirjih, se kopiči ničkoliko žalostnih, tragičnih in sluza-stih usod, ki bodo čisto lahko pojutri-šnjem tudi vaša usoda. Slišala sem žetudi, da slovenski zdravniki negujejodoktrino: zdravi, stori vse, kar je mo-goče, da človeku pomagaš k ozdravi-tvi ali vsaj k izboljšanju zdravstvenegastanja, ko si bitko dokončno izgubil,pa pri bolniku nimaš več kaj početi.Škoda in izguba časa.

Je res tako? Če je to vsaj približnores, je tu tudi že vsaj del odgovora navprašanje, zakaj je pri nas za skrb zaumirajoče tako katastrofalno slaboposkrbljeno.O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Jana 13.01.2015 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 117.000

Stran: 15


Jana 13.01.2015 TorekDržava: Slovenija


Stran: 15

Površina: 227 cm2

29

ZDRAVSTVO / PRAVICE BOLNIKOV

Paliativno oskrbo bi moraliomogočiti vsakemu umirajočemuSum evtanazije v UKC Lju-bljana (neuradno naj bisporno ravnanje zdravnikav nadzoru že potrdili) jeslovenske zdravnike poe-notil pri opozarjanju, da jetreba bolje urediti paliativ-no oskrbo. Lajšanje težav,kakršno lahko ponudi me-dicina, velikemu delu umi-rajočih še ni na voljo.

� Nina Knavs

»Najhujše je bilo sprejeti to, da se neda nič narediti,« o šoku ob očetovi dia-gnozi pripoveduje Sandra Jerebic.Njen oče se je ob napredovalem raku,ko ni bilo več možnosti ozdravitve,odločil, da želi ostati doma, ob stranipa mu je stala družina. »Prejemal jezdravila, tudi morfij. Tega sva mu zmamo dodajali sami pod strokovnimvodstvom,« je pojasnila. Da je oče lah-ko umrl tam, kjer je bil najraje, jo po-mirja.

Medicina lahko danes že učinkovitolajša bolečino, stroka pa si želi, da bibila ustrezna paliativna oskrba dos-topna vsakemu bolniku, ki jo potrebu-je. V zadnjih letih se sicer kaže napre-dek, ki pa je prepočasen - tudi zaradinezanimanja (zdravstvene) politike.

Ob mobilni pomoči ni potrebepo prevozih v bolnišnicoV Sloveniji za zdaj deluje 16 »stacionar-nih«, bolnišničnih paliativnih timov,na Gorenjskem pa en mobilni tim. Ta vdomačem okolju oskrbi 150 bolnikovna leto, na Onkološkem inštitutu pa naoddelku za akutno paliativno oskrbopomagajo 200 bolnikom na leto. A po-trebe so še vedno bistveno večje od se-danjih možnosti. V bolnišnicah po do-stopnih podatkih umre okoli polovicaljudi v Sloveniji, medtem ko je pri pa-cientih oziroma na območjih, kijih po-kriva mobilni tim, 80 odstotkov pokoj-nih umrlo v domačem okolju. Mobilnitirni se tako že kažejo kot možnost, ki

bližnjim olajša skrb za umirajočegasvojca, hkrati pa zmanjšuje potrebo popogostih prevozih v bolnišnico.

»V Sloveniji je družina vrednota. Mo-ramo pa jo opolnomočiti,« ugotavljamag. Mateja Lopuh iz jeseniške bol-nišnice, državna koordinatorica razvo-ja paliativne oskrbe. Paliativni tirni, ka-kršen že deluje na Gorenjskem, bi biliv pomoč tudi drugod po Sloveniji. Pravtako pa bo treba poskrbeti za sistema-tično financiranje paliativne oskrbe (otem se stroka z zdravstveno blagajnoše dogovarja) in kadrovske okrepitve.»Število zdravnikov s temi znanji nara-šča. Prej jih je bilo premalo, zdaj palahko rečemo, da je v vsaki regiji dovo-lj zdravnikov, ki bi lahko to prevzeli,«je dejala Lopuhova.

Bolniki svojo diagnozo sicer spreje-majo na zelo različne načine, njihoveželje pa niso vedno usklajene s priča-kovanji svojcev. Ti včasih vztrajajo priprevozu v bolnišnico, tudi ko bolnikrazmišlja drugače. »Večina teh pritis-kov, da je treba svojca odpeljati v bol-nišnico, izvira iz pomanjkanja infor-macij in občutka slabe vesti,« opažadružinska zdravnica Mateja Guštin, kise je dodatno izobraževala o paliativnioskrbi. Po njenem bi lahko s širitvijotega pristopa, ki je usmerjen v lajšanjebolnikovih težav, v osnovnem zdrav-stvu naredili veliko dobrega. Bolnikovdom je namreč za večino primernejšeokolje od bolnišnice, kjer si zaposleniob skrbi za desetine bolnikov hkratitežko vzamejo dovolj časa za umirajo-čega posameznika.

Premalo negovalnih oddelkovKljučno je izboljšati kakovost bolniko-vega življenja, se strinja vodja Osnov-nega zdravstva Gorenje prof. dr. JankoKersnik. Pri tem ne gre le za lajšanjebolečin, je spomnil, ampak tudi na pri-mer kašlja ali slabosti, hkrati pa palia-tivna oskrba pomeni nekoliko druga-čen pristop k bolniku. »Pomeni spreje-manje tega, da se življenje lahko kon-ča,« je povzel in dodal, da umirajoči innjihovi svojci k njim prihajajo po po-moč, ne pa skrajšanje življenja.

Prof. dr. Jože Balažic, profesor sod-ne medicine in deontologije, ki je obsumu v UKC Ljubljana vodil nadzorno

komisijo, opozarja še na potrebo ponegovalnih bolnišnicah. »To, kar danesdeluje v Ljubljani, Sežani in v nekajsobah po regionalnih bolnišnicah, jemnogo premalo. Prav tako bi bili lah-ko v pomoč geriatrični oddelki. Tu nasv Sloveniji čaka veliko dela, a si nemoremo zatiskati oči pred potrebami.V družbi je sicer pripravljenost naspremembe, a se vse hitro neha pridenarju in kadrih,« je dejal. Tudi sampa uvajanju možnosti evtanazije inpomoči pri samomoru v Slovenijonasprotuje. Da večina zdravništva uki-njanju sedanje prepovedi ni naklonje-na, ugotavlja tudi predsednik KomisijeRS za medicinsko etiko Božidar Voljč.Hkrati pa opozarja, da paliativna oskr-ba kot pravi pristop k zaključku ži-vljenja v slovenski politiki še vednonima zadostne podpore. »Smo jo spo-sobni zagotoviti vsakemu, ki jo potre-buje?« se je vprašal.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Dnevnik 13.01.2015 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 112.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 789 cm2

30

■^Mm '

■i -- - f* - ..I- J J -t , V* "«•d ' ■ , '

w J - *

Jaka Gasar =r ci)A

16"stacionarnih"bolnišničnih paliativnih timovza zdaj deluje v Sloveniji.

Osumljeni zdravnik naj bi ženi sporočil,daje mož tik pred smrtjoUgotovitve izrednega internega na-dzora v UKC Ljubljana so neuradnoobremenilne za zdravnika, osumlje-nega, daje z mešanico kalija in mor-fija povzročil smrt nevrološkega bol-nika. Bolnikovo ženo naj bi zdravnikopozoril, da njen mož ne bo preživeldneva, in tudi zato je bila ob smrtiob njem. A zdravnika ni nihče odsvojcev zaprosil, naj ravna na nezako-nit način, naj bi pokazal nadzor. Da

so svojci pokojnega želeli zdravljenje,je včeraj potrdil tudi predsednik na-dzorne komisije Jože Balažic. Ugoto-vitve bodo v bolnišnici predstavili potem, ko se bo do njih opredelil šeosumljeni zdravnik. Po nekaterihneuradnih informacijah pa rezultatikažejo tudi, da bo treba okrepiti pre-gled in nadzor nad delom zaposlenihna oddelkih, kjer je posebno velikoranljivih bolnikov.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 112.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 789 cm2

31

Paliativna oskrba: desetletje (pre)majhnih korakov

i- £*\V; V kS >;#Janez Borut Janez Alenka MiroJanša Pahor Janša Bratušek CerarAndrej Zofija Borut Dorijan Tomaž Alenka MilojkaBručan M. Kukovič Miklavčič Marušič Gantar skaza Ko^ ar

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Takratni minister Na Onkološkem Na ministrstvu za Stroka opozori, da Bolnišnica Golnik- Državni program Zatika se pri Hospic pred Težave s Državna koordinacijaza zdravje Bručan inštitutu si zdravje napovedu- so paliativno oskrbo KOPA postane sprejet, v Ljubljani financiranju in finančnim zlomom, financiranjem paliativne oskrbe siobljublja novo prizadevajo jejo, da se bodo na ministrstvu koordinatorica za vrata odpre hiša urejanju statusa začasne rešitve. znova ogrožajo prizadeva zaorganizacijo za bolj ob predsedovanju za zdravje »pozabili« izvedbo pilotskega hospica. Zatika pa se, hiše hospica. Na delovanje hiše enakomeren razvojpaliativne oskrbe, sistematičen EU posebej vključiti v projekta ker ministrstvo za Onkološkem hospica. paliativne oskrbe vV pilotni projekt pristop k paliativni posvetili nacionalni načrt kontinuirane zdravje ni inštitutu vseh slovenskihželijo vključiti več oskrbi v Sloveniji, obvladovanju raka, zdravstvenega paliativne oskrbe pravočasno opozarjajo, da regijah. Napovedbolnišnic s zapleti pred pri tem pa tudi varstva. Konec leta za Gorenjsko, poskrbelo za Sloveniji manjka vpeljave 20 mobilnihpripadajočimi začetkom gradnje paliativni oskrbi, ministrstvo Ljubljano in podlago za njeno mreža paliativne paliativnih enot.zdravstvenimi hiše hospica. predstavi predlog Pomurje. delovanje. Pilotni oskrbe. Financiranje hišedomovi. nacionalnega projekt pokaže, da hospica še ni rešeno.

programa paliativne velik deloskrbe, ki je v zdravstvenihpredalih čakal že od delavcev nimaleta 2004. potrebne izobrazbe * poshvodeča ministra sla bila tudi

za paliativno oskrbo. Alenka Bratušek in Kari Erjavec

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 112.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 789 cm2

32

TANIA LESNIČAR - PUCKO

Kdo je v tej družbi nezrel?

Primer domnevne evtanazije v kli-ničnem centru je, kot kaže, bolj kotne ekscesen, če drži, daje zdravnikodvisnik, da je ravnal brez privolit-ve sorodnikov in da je smrt, ta indomnevno še druge, o katerih so so-delavci molčali, prišla na dan šele

zaradi njihovega spora, ne pa kot profesional-na reakcija na nezakonito ravnanje kolega. Vseskupaj je torej predvsem dokaz slabega stanjana oddelku in (prikrivanja) poklicnih napak.Kljub temu pa je znova odprl vprašanje evta-nazije, ki v praktičnem smislu zadeva zdrav-stveno osebje, v splošnem smislu pa nas vse.

Odziv predsednika Komisije RS za medicinskoetiko, dr. Božidarja Voljča, in zdravnikov, meddrugim predsednika Zdravniške zbornice An-dreja Možine in Alojza Ihana, je bil zame naj-hujše presenečenje. Prvi je na vprašanje legali-zacije evtanazije znal le odklonilno povedati,da bi pomenila veliko možnost zlorab - kot dane bil bi prav ta primer zloraba in kot da bimožnost zlorab ne obstajala pri milijonu dovo-ljenih stvari. S tem se je seveda zgolj izognilproblemu. In točno isto so naredili zdravniki,na veliko so govorili o »drugih problemih, ki bijih bilo treba najprej rešiti«, o preskromni pa-liativni negi, o odtujenem umiranju v bolnišni-cah namesto doma - kar vse drži, a zakaj glas-no skupaj ne protestirajo, zakaj vlečejo ta pro-blem na dan zdaj, ko gre za vprašanje, kaj, kopaliativna nega ne pomaga več? Kot kača nogesta Možina in Ihan skrivala lastno mnenje gle-de tega, o čemer sta bila vprašana, in končnoprišla do »majestoznega« sklepa: naša družbaše ni zrela za debato o evtanaziji. »Naša druž-ba«? Morda njuna, kar je svojevrsten paradoks,saj se kot praktika vsakdan srečujeta s to dile-mo, a je ne znata misliti. Moja ne. Vaša verjetnotudi ne. V Sloveniji namreč ta razprava že letapoteka, resda v intelektualnih, predvsem filo-zofskih in socioloških krogih, z eno častnozdravniško izjemo, dr. Kebrom, pa tudi v medij-ih. Znano nam je, kako so se problema lotilidrugje, že desetletje imamo tudi prevedenihnekaj pomembnih knjig ki izvrstno kažejo narazsežnosti problematike, za katere slutim, dajih ni prebralo prav veliko zdravnikov, pa bi jihmoral že vsak študent medicine, kot abecedo,že v originalu, pred tridesetimi leti. Zato jenjihovo govorjenje o nezrelosti družbe lahko le

govor o samem sebi.

Ta družba ima namreč o tem dobro artikulira-ni vsaj dve stališči; daje res tako, je dovolj nare-diti preprosto anketo med prebivalci.

Na eni strani imamo stališče, da sta evtanazijoin samomor smrtni greh. Temu stališču se izneverskih razlogov pridružujejo ljudje, ki verja-mejo v nove možnosti medicine in jim je miselna prekinitev življenja neznosna. Na drugistrani imamo razsvetljenski, novoveški pogledna človeka kot suvereni subjekt, ki mora imetipravico sam odločati o tem, kaj je zanj dobro, otem, kako bo živel in kako umrl. Dokler ne ško-duje drugim, država nima pravice do nikakr-šnega paternalizma; še manj pa medicina. (Šeposebej ne naša, kjer zdravniki v dobri totali-tarni maniri očitno še vedno verjamejo celo vsvojo pravico prisilnega zdravljenja. Ker so bo-govi, ne servis?)

Prepričana sem, da bi »naša družba« na pre-prosto vprašanje, ali ima človek (ali svojec, čebolnik ni pri zavesti), ki trpi strašne muke zara-di usodnih poškodb ali zadnje faze neozdravlji-ve bolezni, ki mu ne pomaga več nobena proti-bolečinska terapija, kar vse potrdita dva neod-visna strokovnjaka, pravico do milostne smrtipo natančno določenih pravilih, v veliki meriodgovorila: da. Tako bi, če bi šlo zanje ali zanjihove svojce, zagotovo skrivaj poskrbelo tudiveliko zdravnikov, ki zdaj uradno soglasno nas-protujejo evtanaziji. Kdor verjame, da ima tr-pljenje smisel, naj trpi. Kdor ne, ima pravico osvojem koncu odločati sam.

Težava je torej v tem, da imamo nezrela vod-stva institucij, ki bi tako vprašanje morala jav-no zastaviti in se, namesto lastnih zaklinjanj inpredsodkov, soočiti z mnenji družbe, pred kate-ro si zatiskajo oči. In se, tako kot je to naredilože nekaj naprednih držav, soočiti z različnimimožnostmi.

In tudi z vso hipokrizijo. Na primer s tisto sho-lastično debato, češ da opuščanje zdravljenjaali uspavanje, kadar zdravnik tako presodi,moralno ni sporno, četudijejasno, da bo sledilasmrt in četudi so ravno tako možne zlorabe,denimo zaradi varčevanja, medtem ko je skraj-šanje te faze s pasivno (odklop aparatov) aliaktivno evtanazijo etično sporno; enako kotpomoč pri samomoru, kot so se Švicarji spret-no izognili reči bobu bob. Da je uporaba sred-stev proti bolečinam etična, četudi več ne zale-žejo, njihovi stranski učinki pa pacienta uniču-jejo in peljejo v smrt, ni pa etičen tak odmerek,ki bi muke končal Da je življenje nedotakljivavrednota, ko pa smo mirno pošiljali naše voja-O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: 112.000

Stran: 14




Stran: 14

Površina: 335 cm2

33

ke v absurdno srednjevzhodno vojno. So zdrav-niki protestirali? So protestirali duhovniki? Inkdo je bil tisti, kije zabetoniral Černobil, da bitudi mi ostali varni? Koliko tisoč jih je prisilnošlo v smrt? Smo zoper ta dotakljiva življenjaprotestirali? In - koliko ljudi v Sloveniji umrezaradi slabe zdravstvene oskrbe, predolgih ča-kalnih dob, varčevanja?

Ravno zato se vsaj z nečim, kar je rekel Možina,v celoti strinjam: to problematiko mora razre-šiti družba, ne politiki, ne duhovniki, ne zdrav-niki, ne zavarovalničarji. Vprašanje svobode jevprašanje za vse nas. xJe življenjenedotakljivavrednota, kopa smo mirnopošiljali naševojake vabsurdnosrednjevzhodnovojno?So zdravnikiprotestirali?So protestiraliduhovniki?

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 112.000

Stran: 14




Stran: 14

Površina: 335 cm2

34

Za magnetno resonanco niti evraPoslovodstvo in predstojniki ljubljanskega kliničnegacentra so na nogah - vsako leto obravnavajo večbolnikov, denarja pa dobijo manjMATEJA GROŠELJZa opravljanje magnetne resonancebo dvanajst izvajalcev, med njimi bol-nišnice Celje, Murska Sobota in Val-doltra, dobilo dodatnih 2,9 milijonaevrov letno. UKC Ljubljana nič. Poslo-vodstvo in predstojniki so na nogah.To je le en primer, pravijo, "daleč naj-bolj nerazumljiv". V zdravstveni bla-gajni je namreč od lani šest milijonovevrov, delež za UKCL bo "borih" 150tisoč evrov. Na letni ravni bo tegadenarja enajst milijonov evrov, zaUKCL samo 450 tisoč. "Kaplja v morjeza institucijo, ki ekonomsko predsta-vlja več kot petino vseh slovenskihizvajalcev," so ogorčeni v bolnišni-ci, ki letno opravi 1,2 milijona zdra-vstvenih obravnav. Njen budžet sicerznaša 424 milijonov evrov, od tega jedenarja iz Zavoda za zdravstveno za-varovanje Slovenije (ZZZS) 390 milijo-nov evrov.

Problem je v tem, da v osrednjemkliničnem centru vsako leto obrav-navajo več pacientov, kot jih ZZZSplača, in v razdeljevanju denarja, ki gav zdravstvu, resnici na ljubo, manjkapovsod, ugotavlja direktor pediatrič-ne klinike Rajko Kenda. "Vsi se dre-njamo okoli praznega korita. Za 1800evrov na prebivalca ne moremo imetienakega zdravja kot Zahodna Evropas štiri tisoč evri na prebivalca." TodaUKCL je izžet bolj kot drugi," vztrajavršilec dolžnosti direktorja te ustano-ve Simon Vrhunec, ki pričakuje ko-rekcijo po njihovem sporne razdelitvesredstev po aneksu 2 k splošnemu do-govoru za 2014.

Pritisk bolnikov se bo še stopnje-val, se strinjajo predstojniki klinik,iluzorno je pričakovati, da jih bomanj. "Mi smo ustanova, ki pacientovne more preusmeriti drugam," spomnistrokovni direktor nevrološke klini-ke David Vodušek. Njegovi specialisti

imajo navodilo, naj zmanjšajo števi-lo urgentnih primerov, "vendar ne-urgenten bolnik lahko hitro postaneurgenten," opozarja. Hitro se lahko kajpripeti, se zavedajo zdravniki. "Ne birad, da bi bili zdravniki spet za nekajkrivi, česar nismo storili," jih podpi-ra strokovni direktor UKCL SergejHojker.

V škripcih so vsi, ne samo zdrav-niki, tudi drugo zdravstveno osebje.Premalo jih je, poudarja glavna me-dicinska sestra Erna Kos Grabnar,kar štiristo izvajalcev zdravstvennege bi še potrebovali, zaposlova-ti pa ne smejo. In če jim ob vsemtem kdo - misleč na direktorja ZZZSSama Fakina - očita slabo organizira-nost, mu zaposleni v UKCL sporočajo,da "mora biti organizacija hudičevodobra, da sploh zmorejo". Tako praviIrena Hočevar Boltežar iz klinikeORL, ki v dokaz te trditve navaja po-datke: sočasno dela deset ambulant,štiri operacijske dvorane, imajo petoddelkov, za vse pa poskrbi 18 speci-alistov.

Pa je UKCL kljub vsemu vrhunski.V radiologiji, kjer po besedah Dimi-trija Kuhlja ljudje podpišejo, da bodočakali, samo da pridejo pri njih navrsto. V perinatologiji, kjer so pri pre-zgodaj rojenih otrocih uspehi izjemni,zaposleni pa naredijo po 1600 nadurmesečno. Pri transplantacijah, kjer jeUKCL svetovni rekorder v presaditvahsrc (14,6 na milijon prebivalcev, ZDA,ki so na drugem mestu, 8), spomnistrokovni direktor interne klinikeZlatko Fras. "Pogovarjati bi se morali okonkretnih številkah, ne pa pavšalno.Pričakoval bi analize," pravi. "Na osno-vah teh bi morali deliti denar."

Z ministrstva odgovarjajo, da niso"ciljano financirali izvajalcev, temvečprograme, ki so bili finančno najboljizpostavljeni" - misleč po kriteriju ča-kalnih dob.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Večer 13.01.2015 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 108.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 352 cm2

35

Klinični center zaprt za obiskeGripa je v polnem razmahu, pri otrocih, sprejetih v bolnišnično oskrbo vUniverzitetnem kliničnem centru Ljubljana, so pogoste še viroze s težava-mi dihanja. Obiske pacientov so zato prepovedali za vse razen v posameznihprimerih, v katerih lečeči zdravnik oceni, da je prisotnost sorodnika želena.Prosijo tudi, naj naročeni bolniki prihajajo na posege popolnoma zdravi, česo oboleli, naj datum prestavijo.

Po podatkih predstojnika klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja Franceta Strleta se zaradi gripe v ljubljanskem kliničnem centruzdravi okoli dvajset bolnikov. Na nekaterih oddelkih, kjer imajo tudi sicerprostorsko stisko, čedalje težje zagotavljajo ločenost bolnikov. "Dva bolni-ka smo morali odkloniti, enega, v septičnem šoku, smo morali prepeljati naGolnik," je resno stanje na intenzivnem internem oddelku opisal strokovnidirektor Sergej Hojker.

Pritisk bolnikov se bo se stopnjeval, se strinjajo predstojniki klinik ljubljanskegakliničnega centra, iluzomo je pričakovati, dajih bo manj. (Robert Balen)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 108.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 352 cm2

36

Bo sum evtanazije potrjen?Vedno vec namigov, da seje Slovenija srečala s prvimprimerom evtanazijeMARKO KOVACEVICV četrtek naj bi bili znani izsledki in-ternega nadzora, ki zaradi suma, da jezdravnik nevrološke klinike v Ljublja-ni evtanaziral 83-letnega nezavestne-ga pacienta, poteka v UKC Ljubljana. Jepa včeraj ob robu posveta o paliativnioskrbi dr. Jože Balažic, profesor sodnemedicine in deonotologije ter predse-dnik interne komisije, ki ta primer raz-iskuje, na vprašanja novinarjev o temprimeru odgovoril: "Niti bolnik sam,ker to ni mogel, niti njegovi svojci zato niso zaprosili. Nasprotno, svojci soželeli, da se ga zdravi, da ne trpi, in toje vse. Torej nihče ni zaprosil, da se muskrajša življenje." Ali to torej pomeni,da je bila odločitev zdravnika samo-voljna, da je sum evtanazije potrjen?Več ta hip ni mogoče izvedeti, je pa no-tranji nadzor v UKC Ljubljana končan,kar je včeraj potrdil tudi strokovni di-rektor UKC Sergej Hojker. Zdravnikima do jutri čas za odgovor na poro-čilo komisije.

Po pojavu prvega suma evtana-zije pa se sproža ne le razprava o ev-tanaziji, pač pa tudi o oskrbi in negiumirajočih. "Paliativna oskrba ne smepospeševati umiranja, hkrati pa nesme odlagati smrti. Dodajati moramoživljenje dnevom in ne dneve življe-nju," o lajšanju bolečin bolnikom v za-dnjem obdobju življenja pravi MajdaBenedik Dolničar, vodja razvoja pali-ativne oskrbe za otroke iz Pediatričneklinike Ljubljana. Slovenija ima razvitopaliativno oskrbo, pomoč neozdravlji-

vo bolnim bolnikom. Ob hišah Hospicobstajajo tudi mobilni timi strokov-njakov, ki pomagajo osebnim zdrav-nikom pri oskrbi paliativnih bolnikov.Vsaj ena tovrstna enota bi morala bitiv vsaki slovenski regiji. Leta 2010 jebil sprejet tudi državni program pa-liativne oskrbe. A to ne pomeni, da jedelo, usposabljanje strokovnjakov inozaveščanje javnosti na tem področjukončano. Dejstvo, da se slovensko pre-bivalstvo stara, priča o tem, da bodopotrebe po paliativni oskrbi vse večje.

Državna koordinatorica razvo-ja paliativne oskrbe Slovenije je mag.Mateja Lopuh, zdravnica Splošne bol-nišnice Jesenice. "Trenutno si prizade-vamo predvsem dobiti kritično masoljudi s temi dodatnimi znanji. V okviruSlovenskega združenja za paliativnomedicino na 50-urnih tečajih izobra-žujemo vse strokovnjake, ob zdravni-kih še medicinske sestre, psihologe,socialne delavce, lekarniško mrežo inostale, da bi vzpostavili mrežo stro-kovnjakov, ki razume ta koncept," jepovedala na včerajšnji okrogli mizi,ki jo je pripravilo Slovensko zdravni-ško društvo (SZD). "Predvsem je trebagraditi na pomoči svojcem v doma-čem okolju. To pomoč, ki bolniku davedeti, da ni sam in ima nekoga tudifizično ob sebi, je treba okrepiti, do-polniti in svojcem dati možnost, da tooskrbo izpeljejo," opisuje Lopuhova."Izkušnja je neprecenljiva. Ne da seopisati z besedami, kaj je njemu invsem nam pomenilo, da smo lahko

svojemu najbližjemu pomagali lajšatibolečine, ki nastopijo zaradi neozdra-vljive bolezni," svojo izkušnjo opisujeSandra Jerebic. Pred štirimi meseci jije umrl oče. S pomočjo strokovnjakovso mu lajšali bolečine na domu. "Nazačetku je najpomembnejša psihičnapodpora in pogovor. Nato smo mu vsa-kodnevno lajšali težave, ki so nastaja-le. Uredili smo mu zdravniško posteljo,spremenili prehrano, prišlo je tudi laj-šanje bolečin z zdravili," se Jerebicovaspominja zadnjega obdobja očetovegaživljenja.

Paliativna oskrba v ožjem pomenubesede se začne, ko lečeči specialistugotovi, da bolezen napreduje ne gledena to, kaj naredi. Tovrstne pomoči ni-kakor ne smemo povezovati z evtana-zijo, ki ji slovenska zdravniška strokaostro nasprotuje. "Evtanazija je usmr-titev. Usmiljenje je lažno. V sodobnimedicini poznamo številne načineza lajšanje bolečin, ne da bi bolnikausmrtili," pravi predsednik SZD dr.Pavle Poredoš. Dodal je, da je primar-no poslanstvo zdravnika ohranjanježivljenja, evtanazija pa bi bila v na-sprotju s tem poslanstvom."Na začetku stanajpomembnejšapsihična podporain pogovor"

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 108.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 394 cm2

37

Paliativna oskrba ne sme pospeševati umiranja, hkrati pa ne sme odlagati smrti, poudarjajo v medicinski stroki.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 108.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 394 cm2

38

A Zdravnik in bolnik imata skupen cilj, HB^djj^^^^^^^^^^Bfoba si namreč ozdravljenja bol- W*W 'Ž_1______________________________ri 'T^^^H^^^^^^^^^^^B'■t ■_________________________________ '______________________________________K

■ iS__i_l__________________________________________________r J_H_______PF_____________________________i6 Bolnik ima pravico do informacij o K -?.^^B^^^^^^^^^K_- '^_^______________H_^_______________________K.

vendar se lahko B' "~ J^Hraj^^^^^^^Bk Jv poplave infor- K '^____________________________Ps^S

macij, kar nezaupanje zdravniku. V*"~ l|^^^^^^^^B^^^PP|[^^cl^^^^^^^^^^^HrC Včasih zdravniki več časa namenjajo B J»^^^^^|^^^^^HB^^3,^^^^^^^^^HV^^^^^Hpridobivanju strokovnih nazivov kot M S Um/_^_^_WK^^^m_^_^_WK"" 3f_HB__^flpraktičnemu delu z bolniki. B ,| _W-^Bm\W_T^^^W_\w^m\\W^ j$P^ J_f_______________l

Razumevanje medliMrapucom■kl__________U, ':" faaeM -■ >_________

__^:^_Ht^^

Zaupanje bolnika do zdravnika jepomembno, da bo tudi zdravljenje uspe-šno. V zgodovini medicine se medsebojniodnos med zdravnikom in bolnikom - neglede na silovit razvoj novih načinov zdra-vljenja - ni spreminjal: temelji na dogna-njih, da bolnik verjame, da mu zdravnik želipomagati, da mu bo vrnil zdravje, zdravnikpa se zaveda, da je bolnikovo zdravje nje-gova glavna skrb. še iz časov prvih poklic-nih zdravnikov, kotje bil grški Hipokrat, sose oblikovala načela medicinske etike kotskupek moralnih načel, kijih mora upošte-vati zdravnik v odnosu do bolnika.

O pomenu dobrega medsebojnegaodnosa med zdravnikom in bolnikom pišeprof. Pavle Kornhauser, dr. med., speč.pediatrije.

Uredila: Anja Kuhar

Zdravnik in bolnik stremita kistemu ciljuNaš vodilni zdravnik s področja medicinskeetike, profesor Janez Milanski, je napisal:»Pacient je subjekt zdravljenja, enako kotzdravnik. Oba imata isti cilj: čim boljše, popol-nejše, hitrejše in čim manj boleče - fizično inpsihično - ozdravljenje. Pot do istega ciljamora biti usklajena, zgrajena na medseboj-nem zaupanju: bolnik mora zaupati zdrav-niku, glede na njegovo znanje in glede nanjegovo dobronamernost, kar pomeni, dazdravnika vodi edino skrb za bolnika, ne pamorda pričakovanja materialne koristi,večjega strokovnega ugleda ali slave predpubliko, raziskovalna radovednost ali tekmo-valni duh med zdravniki. Zaupanje bolnikado zdravnika vključuje prepričanje o zdrav-nikovem znanju in izkušenosti, pa tudi o nje-govi zreli kritičnosti, da bo znal posredovati,kadar bo nujen posvet ali strokovna pomočbolj usposobljenega ali bolj izkušenegazdravnika. Zdravnik mora spoštovati bolni-kovo osebnost in varovati njegovo skrivnost,ga po pravici obveščati o njegovem zdravjuin zdravljenju, ne da bi to bilo bolniku vškodo.«

Profesor Milčinski trdi, da nekateri zdrav-niki ne želijo ali se celo bojijo slišati, kako bol-nik opazuje in ocenjuje odnos do zdravstve-nih delavcev, ki ga zdravijo in negujejo.Predpostavljamo, da zdravniki najbolje vemo,kaj je za bolnika dovolj dobro. Zapiramo očipred pomanjkljivostmi v medsebojnih odno-sih, v zdravljenju in v oskrbi v zdravstvenem

domu ali v bolnišnici, zaradi katerih je bolnikvznemirjen. Vzrok za nelagodje je lahko vneizkušenosti osebja ali nestrpnostizdravnikov.

Bolnik ima pravico do informacijo svoji bolezniBolnik naj zdravniku brez zadržkov razkrijesvoje težave, naj mu pove vse, kar ve olastnem zdravju in bolezni; naj verjame vsvojo ozdravitev in zdravnikovo pomoč. Najse ne pusti begati od tujih nasvetov in najjih ne išče sam pri laikih. Bolnik ima sicerzagotovljene pravice za izbiro zdravnika,lahko terja širši strokovni posvet. Bolnikmora vedeti, kakšna je njegova bolezen,mora privoliti v predlagano zdravljenje,lahko ga tudi odkloni.

Pravica bolnika je vedeti in odločati olastni bolezni. Le zdravnikje pooblaščen, dapouči bolnika o njegovi bolezni in mu pre-dlaga načine zdravljenja, pa tudi spregovorio težavah in tveganju. Zdravnik naj imaposluh za njegove želje. Sprašujemo se lahko,ali bolnik želi vedeti resnico. Razumljivo je,da želi slišati zlasti tisto, karje zanj dobro. Ven-dar bi to željo težko uskladili z objektivnimstanjem. Izkušen zdravnik, ki pozna bolnika,bo skušal uskladiti pravico bolnika, da izveresnico, in obenem upošteva njegovo dušev-nost. Milčinski je lepo napisal: »Bolnik, ki jefizično in psihično prizadet od bolezni, cestonebogljen v skrbi za prihodnost, ohromljenod strahu pred smrtjo, ne sme biti postavljenv nerešljive dvome.«

_____________Sro

Intervju: prof. Pavle Kornhauser, dr. med.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

ABC zdravja 12.01.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 107.000

Stran: 40




Stran: 40

Površina: 863 cm2

39

Poplava dostopnih podatkovzmanjšuje zaupanje v zdravnikaPričakovali bi, da bo z razvojem medicineraslo tudi zaupanje bolnika do zdravnika.Zgodilo pa se je nasprotno. V zadnjih dese-tletjih smo priča izrednim uspehom v zdra-vljenju: odkrili smo moč antibiotikov, uve-dene so nove kirurške metode zdravljenja,tudi transplantacije organov, kar omogočane le preživetje, temveč normalno življenje;nova zdravila uničujejo rakasto tkivo. Obe-nem je internet omogočil, da se lahko vsakseznani z medicinskimi objavami in skuša pri-merjati, ali je njegovo zdravljenje primerno.Seveda goli podatki ne omogočajo, da bi laikrazumel, kako sodobna medicina diagnosti-cira in ureja načine zdravljenja. Bolnik jepostal nezaupljiv in zbegan. Obenem v jav-nem tisku skoraj vsakodnevno lahko beremoo napakah zdravnikov, o zgrešenem zdravlje-nju zaradi neznanja in malomarnosti. Takšna»klima« mora imeti negativni vpliv na med-sebojno zaupanje bolnika in zdravnika. Krniugled zdravnikov in zdravstvenih ustanov inprispeva k manjšem družbenem ugledu. Obe-nem v časopisih lahko beremo o nepreverje-nih načinih zdravljenja.

Izkušeni zdravnik družinske medicine, prof.Igor Švab, poudarja pomen individualneobravnave, saj je »vsak bolnik, s katerim sesrečujemo, drugačen, neponovljiv«. Načinipogovora in nasveti, kijih dajemo fakultetnoizobraženemu, se bodo razlikovali od razlagza človeka z osnovnošolsko izobrazbo, zlastibrez znanja računalništva. Kdaj mora zdrav-nik, razen »standardne obravnave«, prisluh-niti tudi bolnikovi osebni izpovedi, je odvi-sno od njegove presoje. Hladen, brezosebnizdravnik ni dober zdravnik. »V stiku z bolni-kom moramo izražati osebno toplino in inte-res za trpečega sočloveka. Takega zdravnikabolniki sprejmejo za svojega in mu zaupajo,«poudarja dr. Švab.

Tudi zdravniki so le ljudjeSkorajda ni zdravnika, ki ne bi spregledal kakeresne bolezni, ki bi jo lahko pravočasno dia-gnosticirali. Kljub temu zaradi strahu prednapakami prevelika vnema pri pošiljanju bol-nika na preiskave ni opravičljiva. Dober med-sebojni odnos med zdravnikom in bolnikomzagotavlja, -da kljub zapletom v zdravljenjune bo prišlo do tožbe s sodnim postopkom.V zadnjem času so našo javnost razburkalezgodbe o napačni diagnostiki in neustreznemzdravljenju, celo s smrtnim izidom. Prepričansem, da bi ustrezni in razumevajoči pogovorpreprečil, da bi zadeva prišla do sodišča.

Nesoglasja med zdravnikom inbolnikomSkoraj štirideset let sem bil bolnišnični zdrav-nik, tudi predstojnik Kliničnega oddelka, kjerso se zdravili najhuje bolni otroci iz vse Slo-venije, vendar se ne spomnim primera, da ses starši ne bi mogel uspešno pogovoriti,četudi niso bili zadovoljni z zdravljenjem nji-hovega otroka.

Znani zdravnik družinske medicine izKranjske Gore, profesor Janko Kersnik, se jelotil analize nesoglasja med zdravnikom inbolnikom. Nekateri bolniki in zdravniki nemorejo najti skupnega jezika, ne glede na to,kako se trudijo. O pogostnosti tega pojava nipodatkov. Navaja primer sicer nemedicin-skega vzroka takega obnašanja, ko zdravnikpredlaga zdravljenje v bolnišnici, bolnik paodklanja, ker v naslednjih dneh pričakujepoštarja s pokojnino, ki je noče zaupati sinualkoholiku ... Nesoglasja zmanjšujejo zdrav-nikovo zadovoljstvo pri delu, povzročajonapetost. Zdravnik naj da bolniku občutek,da ima kljub časovni omejenosti zanj dovoljčasa, in pokaže, da se posveča njegovimtežavam.

Zaupanje zdravniku jeključ do uspehaNaj navedem lastni primer zaupanja v našezdravstvo. Nepričakovano mi je kardiologugotovil srčno popuščanje in vzrok - zama-šitev koronarnih srčnih žil. Potrebna je bilatakojšnja operacija na srcu, t. i. by-pass, zame-njava koronarnih arterij z venskim transplan-tatom. Zaradi velikega tveganja so mi ponu-dili operacijo v tujini. Odklonil sem tomožnost. Zaupal sem našim zdravnikom inmedicinskim sestram. Poseg je očitno dobrouspel, saj deset let po operaciji transplanti-rane žile dobro delujejo. V zdravljenju je bilovključeno deset kliničnih zdravnikov, vsi brezkakega akademskega naziva. Slednje pou-darjam, ker je pri nas veljaven sistem napre-dovanja na kliniki povezan z zdravstvenimdoktoratom. Lahko se sprašujemo, ali taknaziv zagotavlja, da je zdravnik dober, da mubodo bolniki zaupali. Zapisal sem že, da nekivodilni profesor iz Pariza ali Zuricha ne boizvoljen za predstojnika klinike v UKC, ker vFranciji ali v Švici ni uveljavljen tak naziv.Mladi klinični zdravniki morajo tekmovati vraziskovalnem delu in pisanju strokovnihčlankov še pred opravljeno specializacijo, raz-pisna komisija z izbiro vodilnih ne sprašuje,ali ima kandidat človeške kvalitete zapredstojnika.

Pritožila se mi je glavna medicinska sestraene od klinik, ker se že štirinajst dni poskušapogovoriti s predstojnikom o bolnikih naoddelku, ki pa nima ne časa ne zanimanja zanjene težave, saj je njegova glavna skrb, daveliko operira. Ali ni škoda, če se takšnemu -sicer odličnemu strokovnjaku - zaupa vode-nje bolnišničnega oddelka? Žal smo zdrav-niki soodgovorni, če pride do motenj vodnosih med nami in bolniki. Sem pediater,bil sem prvi in dolgoletni predstojnik Pedia-tričnega oddelka kirurških strok v Ljubljan-skem UKC in meje pred kratkim hudo priza-dela usoda novorojenčkov s prirojenimisrčnimi hibami in trpljenje njihovih staršev.Srčne operacije pri otrocih je v Ljubljani, vUKC, več let uspešno izvajal izraelski srčnikirurg. Zaradi medsebojnih zdrah in nezau-panja med zdravniki se je ta program preki-nil. Danes beremo izjave vodilnih v UKC, da

se operacije na srcu pri novorojenčkih iz Slo-venije izvajajo v Miinchnu, Padovi, Pragi inle redkokdaj v ljubljanskem UKC. Ne le zaraditveganja pri transportu življenjsko ogrože-nih novorojenčkov v tujo bolnišnico se spra-šujem, ali odgovorni zdravniki upoštevajotrpljenje staršev, ki spremljajo lastnega otrokav tujo bolnišnico v neznano okolje. Plačnikapa bi moralo skrbeti neprimerno višji stroškizdravljenja v tujini. Strokovni ugled UKC jeprizadet, obenem so moteni dobri in pristniodnosi s starši bolnih otrok, ki naj bi zaupalizdravnikom, da bodo izbrali najboljšo pot vzdravljenje.

Kljub tem kritičnim pripombam, kljubnapakam pri zdravljenju na srečo redko strajnimi posledicami, kljub neprijetnostimin težavam, ki so posledica čakalnihvrst za preiskave, preglede in operacije(slednje poznajo tudi bogate države!),lahko ocenimo, da je strokovno delo našihzdravnikov in njihovih sodelavcev zelodobro, primerljivo z najboljšimi v tujini.Medsebojni odnosi med zdravnikom inbolnikom pa bi lahko bili boljši.

Legenda slovenskega zdravstva, prof.Pavle Kornhauser, dr. med., speč. pedia-trije, je bil prvi neonatolog v ljubljanskiMestni porodnišnici, vodja otroškegaoddelka Kirurške klinike v Ljubljani innekdanji medicinski direktor Kliničnegacentra Ljubljana. Prizadeval si je za ure-sničitev »ljubljanskega modela otroškekirurgije« in za sožitje malega bolnika znjegovo družino podnevi in ponoči medzdravljenjem v bolnišnici, karje imeno-val »humanizacija hospitalizacije«.

Prof. Kornhauser, ki je v mladih letihvzporedno z medicino študiral tudi kla-vir, a študij opustil, je do svojega časti-tljivega 90. jubileja ostal aktiven pianist,med drugim je bil tudi pobudnik in pred-sednik kultumo-umetniškega društva KCin na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Ob90. rojstnem dnevu je izdal avtobiogra-f ijo z naslovom Zakaj sem ponosen, dasem zdravnik. Še vedno iskriv sogovorniks strastjo govori o svojem poklicu inživljenju, iz iskrenih oči pa mu sije žlah-tna nesebičnost, tisto čustvo, zaradi česarpoklic zdravnika in z njim sam prof. Korn-hauser na čelu velja za plemenitega.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 107.000

Stran: 40




Stran: 40

Površina: 863 cm2

40

_______S___fi____f' *>

mW <___H_fl_________________________________K *__^___________________________BBIBF^^^^^^^Bli8______________ t^Hi^âffi^^^_^^^^^^^^^^^^^^^^^l^_

Seks do koncaživljenja - zakaj pa _qe?

Veliko moških se sooča z motnjo erekcije,vendar jih le pet odstotkov poišče ustreznozdravljenje. O tem problemu je smiselnospregovoriti z osebnim zdravnikom, kilahko na podlagi raziskav in napotitve k raz-ličnim specialistom pomaga odkriti vzrokmotnje. Običajno je vzrok organski in ga jemogoče oziroma celo potrebno zdraviti.Kadar pa moški postane trajno nezmoženza spolni odnos, obstajajo tudi za to reši-tve: tablete, vakuumska črpalka, erekcijskiobročki in operativni poseg vsaditvepenilne proteze. Več o slednjem nam jepovedal strokovnjak na tem področju, asist.Bojan Štrus, dr. med., specialist urolog, sKliničnega centra v Ljubljani.

Avtorica: Vesna Vilčnik

Kaj je motnja erekcije?Motnja erekcije ali erektilna disfunkcija, nekočznana kot impotenca, je nesposobnostmoškega, da bi dosegel in vzdrževal otrde-lost spolnega uda za uspešen začetek indokončanje spolnega akta.

Kaj povzroča motnjo erekcije?Z današnjimi raziskavami je potrjeno, daje vveč kot 80 odstotkih vzrok za nastanekmotnje erekcije organski. Najpogostejšiorganski vzrok motnje erekcije so bolezni, kiprizadenejo ožilje; to so srčno-žilne bolezniin zapleti zaradi ateroskleroze, sladkornabolezen, zvišan krvni tlak in povečane vre-dnosti krvnih maščob. Eden od vzrokov zaposlabšanje erektilne funkcije je tudi jema-nje nekaterih vrst zdravil. Verjetnost za nasta-nek motnje erekcije ali njeno poslabšanje paje odvisna tudi od načina življenja. Zdravo inaktivno življenje ohranja dobro sposobnosterekcije. Pomembno je, da moški skrbi zazdravo prehrano, ustrezno telesno težo in sedovolj giblje.

Kako je mogoče prepoznati organskomotnjo erekcije?Najosnovnejša ocena je spontana nočna erek-cija, ki je pri moškem običajno prisotna odzibelke do groba. V mladih letih se to dogajapogosteje, v starejši dobi pa se nočna erek-cija prestavi v jutranji čas. Moškemu spolniud otrdi, to pa ni vezano na spolno požele-nje. Če nočne erekcije v letu oziroma letu inpol preminejo in moški nima spolnih odno-

sov, je zelo verjetno, da se v ozadju skrivaneka druga organska bolezen. Študije sopokazale, da so motnje erekcije običajnopovezane z motnjami prekrvavitve.

Slišala sem, da obstaja tudi vprašalnikza oceno erektilne funkcije ...Res je. Obstaja standardiziran vprašalnik spetimi podvprašanji, imenuje se vprašalnikza oceno erektilne funkcije IIEF-5, dobiti paga je mogoče na spletu. Obstajajo tudi dalj-šimi vprašalniki, vendar običajno upora-bljamo prav tega, pri katerem moški odgo-vori na pet odgovorov. Vprašalnik je sicerkratek, vendar zanesljiv.

Je res, da ima skoraj vsak drugi moški po40. letu težave z erekcijo?Po študijah to drži. Vsak drugi moški na svetuima po 40. letu težave z erekcijo. So pa sto-pnje erekcije različne, torej ne gre nujno zapopolno nezmožnost erekcije, temveč delnooziroma občasno. Sicer pa v nobenem staro-stnem obdobju ni normalno, da moški nemore imeti erekcije. Ostala naj bi tudi v poznistarosti. Morda takrat ni tako močna kot vmladostni dobi, ampak spolni odnosi in erek-cija naj bi bili možni tudi v pozni starosti.

Kdaj je čas za obisk zdravnika?Kadar nočna erekcija popolnoma usahne, ježe potreben pogovor z zdravnikom. Moškimora v tem primeru najprej obiskati svojegaosebnega zdravnika, ta pa ga potem napotina kardiološki pregled pa tudi k urologu.Zdravniki obravnavajo to težavo z enako

Intervju: asist. Bojan Štrus, dr. med.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 107.000

Stran: 30




Stran: 30

Površina: 820 cm2

41

resnostjo kot vse druge bolezni, zato predpogovorom ni treba imeti pomislekov. Jepa pogovor z zdravnikom zelo pomemben,ker lahko zdravnik z ustreznim zdravljenjempomaga, da moški ponovno zaživi normalnospolno življenje in da se posledično izboljšaodnos med partnerjema. Pogovor o motnjierekcije je običajno tudi opozorilo za zdrav-nika, da je treba podrobno preveriti splošnizdravstveni status moškega in ugotoviti, aliso se pojavile še druge bolezni. Zdravljenjesočasnih bolezni je pomembno predvsemzato, da te bolezni ne napredujejo. Napre-dovanje srčno-žilnih bolezni in sladkornebolezni se namreč lahko stopnjujejo dozapletov, kot sta srčni infarkt in možganskakap. Zdravljenje teh bolezni lahko hkrativpliva tudi na izboljšanje erektilnesposobnosti.

Kako učinkujejo tablete za zdravljenjemotnje erekcije in ali je ob jemanjupotrebna sočasna spolna stimulacija?Tablete učinkujejo tako, da preprečujejo raz-gradnjo dušikovega oksida in na ta način jedušikovega oksida veliko več tam, kjer moraučinkovati. Tablete zavirajo delovanje poseb-nega encima v tkivu spolnega uda in takoomogočijo erekcijo ali pa jo izboljšajo. Datablete učinkujejo, pa je seveda potrebna tudispolna stimulacija.

Za katere moške, glede na sočasne bole-zni, te tablete niso primerne?Jemlje jih lahko vsak moški, če ne uporabljanitratov v kateri koli obliki za zdravljenjeangine pektoris, če je bil v zadnjih mesecihsplošno telesno dejaven in ni doživel infarktaali možganske kapi. Pomembno je tudi, damoški nikoli ne vzame več vrst tablet za erek-cijo hkrati oziroma v istem dnevu.

Obstaja tudi vakuumska črpalka, ki spomočjo vakuuma potegne kri v spolni udin tako povzroči erekcijo. Koliko moških seodloči za ta pripomoček in kje sega dobi?Tisti moški, ki imajo dokončno okvaro in nemorejo imeti spolnih odnosov, imajomožnost, da si priskrbijo vakuumsko črpalkoali se odločijo za penilno protezo, pri vsadi-tvi katere je potrebna operacija. Vakuumskočrpalko je mogoče kupiti v specializiranihtrgovinah, ob nakupu pa prejemnik prejmenavodila, kako naj jo uporablja. Sicer pavakuumska črpalka deluje tako, da s pomo-čjo vakuuma potegne kri v spolni ud in takopovzroči erekcijo. Kakšen odstotek moškihjo uporablja, težko rečem, lahko pa na kratkoopišem, kako črpalka deluje. Napravo sesta-vljajo plastičen valj, v katerega se vstavispolni ud, črpalka, ki izčrpa zrak iz valja inustvari vakuum, in manšeta, ki se namestina koren spolnega uda zato, da po odstra-nitvi valja zadržuje kri v spolnem udu in takoohranja erekcijo.

Koliko časa v tem primeru trajaerekcija?Do pol ure od začetka nabreklosti uda dozaključka odnosa. Lahko pa moški uporabljasamo erekcijski obroček, brez sočasne upo-rabe črpalke. Tudi te obročke ie moqoče

kupiti v specializiranih trgovinah in imajopodoben učinek, saj zadržijo kri v penisu, tudiče moški ne uporablja vakuumske črpalke.

Pa takšni pripomočki niso škodljivi?Ne. Ob uporabi do pol ure niso škodljivi.

V drugi polovici osemdesetih je bila nare-jena hidravlična penilna proteza, ki postaviud v položaj erekcije. Kako poteka vsadi-tev penilne proteze in kdaj ter komu jopriporočate?Vsaditev penilne proteze je operativni poseg,obstajajo trodelne, tako imenovane hidra-vlične proteze, ki nekatere podaljšajo dolžinopa tudi širino spolnega uda, priporočamo pajo izključno moškim, ki so dovolj ročno spre-tni, da so sposobni z njo upravljati in jo pra-vilno uporabljati. Proteza je v celoti skrita vtelesu in očem ni vidna. Po želji jo lahko moškiaktivira in deaktivira s pumpico, ki se nahajav mošnji nekje ob testisu.

Iz kakšnega materiala je narejenapenilna proteza in kako deluje?Narejena je iz silikona, deluje pa po principupretočnega sistema tekočine iz balona, kjer jerezervoar, in s pomočjo črpalke. Kadar moškiželi, lahko s pritiskanjem na vsajeno črpalkonapolni valj v udu s tekočino iz rezervoarja, kije vsajen pod kožo v mošnji. Pri tem spolni udpride v položaj erekcije. Po spolnem odnosupa s preprostim gibom tekočino spet pretočiv rezervoar in erekcija preneha. Običajno jevsaditev dolgoročna oziroma vsaj desetletna.Menjave so zelo redke, so pa možne.

Koliko stane takšen pripomoček ozi-roma poseg?Razen za določen odstotek moških ta stori-tev ne sodi pod zdravstveno oskrbo. Na računzavarovalnice na letni ravni operiramo doosem moških. Drugi morajo storitev plačatisami, cena posega pa je več tisoč evrov.

Koliko moških v Sloveniji (po številu ope-racij) protezo že uporablja In kakšni soodzivi?V Sloveniji sva s predhodnikom, kije delal natem področju, opravila 150 tovrstnih pose-gov. Moški, ki jo uporabljajo, so povedali, daje proteza učinkovita in da so z njo zadovoljni,saj lahko na enak način kot prej doživijo tudiorgazem, le da je erekcija vzpostavljena nata mehanski način. Jo pa seveda priporočimole moškim, ki imajo dokončno okvaro sistemaza vzpostavljanje erekcije.

Kaj pa duševni vidik pri motnjah erek-cije? Najbrž se je z »izgubo moškosti« težkosprijazniti?Duševni vidik je pomemben, kajti vsak neu-spešni spolni odnos ima velik učinek namoškega. Kar hitro se organski motnji pridružiše psihogena komponenta in je zato zelopomembno, da moške obravnavamo tudi nata način. Običajno je dobro obiskati nevrop-sihiatra oziroma seksologa, tudi psihiatri sepri nas ukvarjajo s seksološkimi težavami.Pomembno je, da se problem razreši v paru.Ambulanta za spolno zdravje je na psihiatričnikliniki v Ljubljani in tam se lahko naročijo zapregled in obravnavo.

»Moški, ki uporabljajo penilno protezo,so povedali, da je proteza učinkovita inda so z njo zadovoljni, saj lahko na enaknačin kot prej doživijo tudi orgazem.«

»Ce nočne oziroma jutranje erekcije v letu oziromaletu in pol preminejo in moški nima spolnih odno-sov, je zelo verjetno, da se v ozadju skriva neka dru-ga organska bolezen.«

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 107.000

Stran: 30




Stran: 30

Površina: 820 cm2

42

W^m*^^^ J '

Intervju: MjtjažObhk.dr.dent med

Lepi zobje in nasmeh so odraz našeganotranjega zdravja, vendar pa dandanes niveč tako. Zaradi različnih dejavnikov lahkopride do izgube zob, le-te pa lahko nado-mestimo na različne načine. Poleg proteze,ki smo si jo kot otroci ogledovali v kozarč-kih babic in dedkov, so tu še sodobnejšemetode nadomeščanja manjkajočih zob. Nanaša vprašanja v zvezi z zobnimi vsadki,mostički in pristnosti le-teh je odgovarjal

it:isž Oblak, dr. dent. med., spe _. oralnit. j, ki že leta deluje na področju

implantologije.

Na kakšen način lahko nadomestimomanjkajoče zobe?Nadomestimo jih lahko s fiksno protetičnimiizdelki (mostički) ali snemno protetičnimiizdelki (protezami). Fiksno protetični izdelkiso lahko cementirani ali vijačeni, kar pomeni,da niso snemljivi, protezo pa pacient lahkosam sname iz ust in jo očisti. Tako mostičkikot proteze so lahko podprti z zobmi, vsadkiali kombinacijo zob in vsadkov. V primerupopolne brezzobe čeljusti je proteza nosnale preko sluznice.

Za namestitev zobnega mostička morajobiti izpolnjeni nekateri pogoji. V kateremprimeru se odločite za uporabo zobnegamostička?Pred začetkom protetične sanacije zobovjamorajo biti izpolnjeni osnovni pogoji za name-stitev mostička. Pomembno je, da ne zaznamobolezenskih sprememb na kosteh in sluzniciustne votline. Obvezno moramo preveriti sta-nje obzobnih tkiv in po potrebi najprej zdra-viti parodontalna obolenja. Zdrava obzobnatkiva so še posebej pomembna pred fiksnoprotetičnoinimplantološko sanacijo, saj je toosnovni pogoj za dolgoročni uspeh. Še takolep protetični izdelek bo v primeru nezdra-vljene parodontalne bolezni lahko kmalu pov-zročal težave. Pred izdelavo mostička je trebarentgensko preveriti vse »mrtve« zobe in po

potrebi izvesti koreninska zdravljenja. Med pri-pravljalnimi postopki moramo stalno nadzo-rovati pacientovo ustno higieno in ga ustre-zno motivirati.

Kakšne funkcije lahko opravlja zobnimostiček? Katere tipe zobnih mostičkovpoznamo?Z mostičkom nadomeščamo eno ali več vrzelimed zobmi. Podprti so lahko z zobmi alivsadki. V posameznih primerih lahko za pod-poro mostička uporabimo tudi kombinacijozob in vsadkov. Za izdelavo mostičkov upo-rabljamo kovinsko-porcelansko tehniko, vobmočju vidnega zobnega sektorja pa brez-kovinsko keramiko.

V primeru krajših vrzeli, ko manjka le enzob, lahko napravimo adhezijski most oz.lepljen mostiček, ki ga s sodobnimi lepilnimisredstvi lepimo na sosednja zoba. Včasih patak mostiček lepimo zgolj na en zob. V pri-meru izdelave lepljenega mostička zobnokrono le delno ali minimalno prepariramo.

Kako poteka izdelava zobnegamostička?Po pripravi obzobnih tkiv v zobni ordinacijiobrusimo nosilne zobe, jih odtisnemo inzaščitimo z začasnimi prevlekami vse dodokončanja mostička. Poleg običajnegapostopka odtiskovanja lahko stanje obruše-nih zob tudi skeniramo, kasneje pa na pod-

ABC■•',##**-.. ,/ • . „ . t• ■;* ' . •"*■■ •' .4. j . „ »tefc«._. „ a Pred namestitvijo mostička oz.\y >*-. ., vsadka moramo biti pozorni na bole-

zenske spremembe na kosteh in slu-

B znici ustne votline.

„!!-—• ~~ " ** m/r'**"^ m Klasične postopke izdelave mostička4***^^ .Jff 1 ! i§ izpodrivajo računalniško vodene teh -

■ »■šjf. nologije izdelave.. ".

_ V primeru, da manjkajočih zob ne'• m9k nadomestimo, lahko pride do izrašča-

jflj nja zob v nasprotni čeljusti, težav s■'* JB čeljustnim sklepom, nagibanja sose-sk J|a' dnjihzob...

____________________ S^lIpÊ *■

________________________^__§'•

', _3__£_&_ 1__B& •vrm

Vsadek ali mostiček?________H___Bw _:;i^_______________________j__________________________________________r _»#

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 107.000

Stran: 25




Stran: 25

Površina: 807 cm2

43

lagiskenirane slike v zobotehničnem labora-toriju načrtujemo digitalno obliko novih zob,ki nam služi za računalniško vodeno izdelavomostu.

Po klasični metodi izdelave se v zoboteh-ničnem laboratoriju izlijejo modeli, na katerese ročno modelira zobe. Sledi ulivanje kovin-skega ogrodja in peka porcelana.

Računalniško vodene tehnologije izdelaveso natančnejše in vse bolj izpodrivajo klasičnepostopke tudi v slovenskem prostoru. Končnoročno obdelavo v obeh primerih opravizobotehnik.

Kakšne težave lahko povzročijo zobnimostički?Pravilno izveden zobni mostiček navadno nepovzroča težav, pacienti se nanj hitro nava-dijo. V primeru, da so bili obrušeni vitalni (živi)zobje, lahko po cementiranju začasno pridedo povečane občutljivosti zob. V izjemnih pri-merih je potrebno žive zobe po brušenjuzaradi težav koreninsko zdraviti.

Kakšna je skrb za zobni mostiček?V nasprotju z običajnim ščetkanjem lastnihzob je treba mostiček pod členom čistiti sposebno zobno nitko. Navodila o čiščenjupacientom po cementiranju poda terapevtali ustni higienik.

Število vsadkov se v zadnjem času pove-čuje. Kaj je zobni vsadek (implantat) in izčesa je sestavljen?Nadomeščanje manjkajočih zob z zobnimivsadki danes predstavlja standardno metodozobozdravstvene oskrbe. Implantologija jepodročje stomatologije, ki je v zadnjih dvehdesetletjih doživela drastičen razvoj in šte-vilne izboljšave tako na področju kirurškegadela vstavljanja vsadkov kot na področjuimplantološke protetike. S tem ko stomato-logi in pacienti spoznavajo predvidljivost inzanesljivost te vrste oskrbe, se povečuje zau-panje in narašča povpraševanje.

Zobni vsadek (implantat) je v osnovi vijak,s katerim nadomestimo manjkajočo korenino.Najpogosteje uporabljamo dvodelne vsadkeiz titana. Titanov vijak se vstavi v kost, s katerose zaraste. Pri protetični oskrbi nato v notra-nji navoj vsadka privijemo protetični del, kinadomešča zobno krono. Služi kot nosilec zamostiček, za pritrditev proteze ali pa nanjizdelamo posamičen zob. Tudi protetični delvsadka je običajno iz titana, v estetskempodročju pa pogosto uporabimo nosilec izcirkon oksidne keramike.

Kakšni so pogoji za vstavitev zobnegavsadka?Tako kot pri namestitvi mostička morajo bititudi pred izdelavo vsadka izpolnjeni osnovnipogoji, med drugim zdrava ustna votlinabrez bolezenskih sprememb in urejeno sta-nje obzobnih tkiv. Med diagnostičnimpostopkom ocenimo potrebo po morebitnidograditvi kosti in mehkih tkiv. Če ima paci-ent oz. bolnik sistemske bolezni, morajo bitile-te pred posegom ustrezno zdravljene. Ninepomembno, kdo vstavlja implantate, ven-dar mora imeti dovolj izkušenj in znanja tudiza ustrezno ukrepanje ob nepredvidljivih

primerih med samim posegom. Zato je naj-primerneje, da vstavitev izvede specialistkirurg.

Kako poteka vstavitev zobnega vsadka?Po dokončanju potrebnih diagnostičnihpostopkov izvedemo operativni poseg. Vsta-vitev vsadka je primerljiva z drugimi oralnokirurškimi posegi, zato jo izvedemo ambu-lantno z uporabo lokalne anestezije. Po ope-raciji je pričakovana lokalna oteklina in bole-čina, ki jo navadno ublažimo z običajnimiprotibolečinskimi tabletami. Po dobi vrašča-nja vsadka, ki traja dva do štiri mesece, napra-vimo protetično nadgradnjo. V tem obdobjuje pacient lahko oskrbljen z začasnimnadomestkom.

Zobni vstavek ali zobni mostiček, katerametoda je bolj priporočljiva? Za katerometodo bi se odločili v primeru enega manj-kajočega zoba?Naša dolžnost je, da pacientu razložimo vsemogoče prednosti in slabosti različnih pro-tetičnih načinov. Nato se z njim pogovorimoin najdemo najprimernejši način oskrbe. Poe-nostavljeno, v primeru manjkajočega zobabi se odločal za vsadek, če sta kroni sosednjihzob, ki bi jih bilo treba zbrusiti, dobro ohra-njeni. Mostiček bi predlagal v primeru, ko stakroni sosednjih zob v slabem stanju, oskr-bljeni z obsežnimi plombami ali ju načenjakaries. Pri načrtovanju je treba upoštevati tudikostne pogoje za vstavitev zobnega vsadka.

Kaj pa je videti bolj pristno?Pri pravilno izvedenih postopkih in v sodelo-vanju z dobrim zobotehničnim laboratorijemse v očeh laika obe metodi oskrbe ne bi smelirazlikovati od naravnih zob. Seveda pa se temuidealu največkrat lahko le približamo.

Zavarovane osebe so do zobnegamostička upravičene v primeru, da številomanjkajočih zob v vidnem sektorju ne pre-sega števila 4 in kadar v eni vrzeli manjkajonajmanj trije. Kako pa je s financiranjemvsadka?Implantološke storitve so samoplačniške injih plača Zavod za zdravstveno zavarovanjeSlovenije le izjemoma (npr. po obsežnejšihoperacijah v področju glave in vratu, po večjihpoškodbah, pri nepravilnostih v razvoju zob

...)na osnovi mnenja specialistov.Kakšne so posledice, če manjkajočih zob

ne nadomestimo?Če odmislimo estetski pomen zob in zmanj-šano funkcijo žvečenja, je posledica še izra-ščanje zob v nasprotni čeljusti, saj izgubijooporo antagonistov.To lahko kasneje vodi vnepravilne gibe spodnje čeljusti in začetektežav, povezanih s čeljustnim sklepom. Pravtako lahko začneta zoba, ki mejita na vrzel,spreminjati svojo prvotno pokončno lego, sezačneta nagibati. V primeru, da gre za večještevilo manjkajočih zob, lahko pride do pove-čane obrabe preostalih zob.

Naša dolžnost je, da pacientu razložimovse mogoče prednosti in slabosti različnihprotetičnih načinov. Nato se s pacientompogovorimo in najdemo zanj najprimernejšinačin oskrbe.

»Poenostavljeno, v pri-meru manjkajočegazoba bi se odločal zavsadek, če sta kroni sose-dnjih zob, ki bi jih bilotreba zbrusiti, dobroohranjeni. Mostiček bipredlagal v primeru, kosta kroni sosednjih zob vslabem stanju, oskrbljeniz obsežnimi plombamiali ju načenja karies.«

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 107.000

Stran: 25




Stran: 25

Površina: 807 cm2

44

WK zdravilstvu.

WW B Zdravilske jo - .jH določa

C v \^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_wW^_^_^_W_^_^_W_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_u__^m Sloveniji trenutno

__________________________________________________ _____________________________________________________________£__.

_tf_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_W_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_W^kk_&^ ikr "** .J9___________________________________________________________________

.,________■■__■_■____________________,

■ ""-; m ■■* gmmh a^^^K 1 %>_* i . 4_,'i_l__. A ? J_Il§__i"__išiP^' *•'mM* ■%:•■' miSmkm, m WWmBSrmm\ mM _______________■ _______ _____ _a_k _____i_i _3__hi__k. »sa^cg^^^^^ __

. ;I»F v*«lm I T|iyf| jfSK. m\ _X_FM __rl f^*«* -$T■*_ _ _ h— _ ■ "sv *^^ viM ■ rkm *m\ **j^*|l^*|NnHR^îl^*____l_H___B__Ps ot. ?r—_p r l*l*^TtiPI|^,_*' .* ,„. .

am "' •■ _fe ■ a'm ___■ «_• _«_k *> w ■ $m mšKm^mjm. m _*-__*_3r _n y ji Tiiii ■ .p »^ ■ _si«&^l* Cfc^wwW|C _>______ 1C>

Marsikdo med vami se kdaj pa kdaj popomoč zateče k alternativni medicini, naj-večkrat, ko klasična ne pozna več možnihrešitev. Na trguje kup ponudnikov alterna-tivnih zdravljenj, vi pa ste bolj ali manj pre-puščeni lastni izbiri. Trenutno v Slovenijinihče ne nadzoruje dogajanja na tempodročju, saj Zdravniška zbornica priznavazgolj klasično medicino. Na Ministrstvu RSza zdravje se sicer že dlje časa zavedajo, dazdravniki pri nas ne morejo opravljati zdra-vilske dejavnosti kot v ostalih državah inbo treba izvesti določene zakonske spre-membe, vendar bo do takrat najbrž še pre-teklo nekaj časa.

Avtorica: Katja Štucin

Poleg klasične medicine je vse več alterna-tivnih načinov zdravljena. Večkrat se v javno-sti pojavljajo opozorila o takšnih in drugač-nih alternativnih zdravilcih, ki opravljajo svojedejavnosti brez strokovne podlage. Obsta-jajo pa tudi mnoga pričevanja ljudi, ki so ses pomočjo alternativne medicine pozdravili.V Sloveniji velja Zakon o zdravilstvu, zdravil-ske zbornice še vedno nimamo, Zdravniškazbornica Slovenije pa odobrava samo kla-sično medicino. Torej, kdo skrbi za pravice,dolžnosti in nadzor zdravilcev? Za odgovore

smo se obrnili na predstavnike Ministrstvaza zdravje, ki so izpostavili, da se na ministr-stvu za zdravje zavedajo, da zakon v trenutniobliki ni evropsko primerljiv. »Zdravnikinamreč ne morejo opravljati zdravilske dejav-nosti kot v ostalih državah. Treba je počakatiodločitev Zdravniške zbornice, ki bo o tej temirazpravljala na skupščini v mesecu decem-bru. Ker zakonskih sprememb ni mogočeizvesti brez strokovne podpore, bo Ministr-stvo za zdravje počakalo na odločitev Zdrav-niške zbornice in potem sprejelo nadaljnjeodločitve,« so zapisali in dodali, da nam dru-gih pojasnil v tem trenutku ne morejo zago-toviti. Skupščina je bila med nastajanjem tegačlanka načrtovana za 17. decembra 2014. Kobodo jasni nadaljnji, natančnejši odgovori, pabomo o njih zagotovo pisali tudi v reviji ABCzdravja.

Nad alternativnimizdravljenji ni pregleda

Trenutno še vedno ostaja vprašanje, kdo imapregled nad alternativnim zdravljenjem v Slo-veniji, med katerim je ena bolj priljubljenihoblik homeopatija, potem so tu še kiroprak-tika, tradicionalna kitajska medicina, aku-punktura, meditacija in druge energijske tera-pije, aromaterapija, naturopatija, zeliščarstvo,ajurveda, joga, biofeedback, hipnoza, pre-hranske terapije, terapija z biopoljem, bio-

elektromagnetna terapija in še bi lahko našte-vali. Kdo opravlja nadzor nad vsemi izvajalciomenjenih načinov zdravljenja? Na kakšennačin poteka? V Sloveniji imamo zakon o zdra-vilstvu, ki zdravilsko dejavnost opredeljujekot gospodarsko dejavnost, ki skrbi za izbolj-šanje zdravja uporabnikov storitev in obsegaukrepe in aktivnosti, temelječe na zdravilskihsistemih in zdravilskih metodah. Vsekakor semora izvajati na način, ki ne škoduje zdravju.Vemo, da je število ponudnikov alternativ-nega zdravljenja iz dneva v dan večje. Alter-nativna medicina sicer trdi, da je zdravje člo-vekovo naravno stanje in da je treba živeti vskladu z naravnimi zakoni, tako se lahko posa-meznik zoperstavi bolezni. Poznamo pa pri-mere, ko so zdravilci ponujali celo malcebizarne načine zdravljenja. Čigava naloga jeopozarjati na primere alternativnih zdravil-cev, ki ne delujejo v skladu z zakonodajo inso lahko celo nevarni? Koliko je takšnih pri-merov pri nas? Odgovorov ni, ker področjena državnem nivoju ni urejeno. Največkratse ljudje odločijo za alternativno zdravljenjekot preventivo in takrat, ko klasična medicinane more več dati odgovora pri določeni bole-zni oz. ne pozna več prijemov za njeno ozdra-vitev. Jim zdravljenje koristi? Ne vemo. Tema-tika je zavita v meglo, ravno tako kot odgovorna ključno vprašanje: kdaj lahko pričakujemoustanovitev Zdravilske zbornice Slovenije?

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 107.000

Stran: 46




Stran: 46

Površina: 472 cm2

45

Hrana kroničnihbolnikov

Intervju:. _-]_Nuvsek, dr. med.

»Med nami živi že ofcoli petinšestdeset tisočozdravljencev in ozdravljenk, kar pomeni,da rak ni več smrtna, ampak kronična bole-zen. To daje upanje vsem, ki so že ali pa šelebodo zboleli za to boleznijo, kajti zdravlje-nje rakavih bolezni je danes že zelo napre-dovalo,« so zapisali strokovnjaki v uvoduknjižice Priporočila za prehransko obrav-navo bolnikov v bolnišnicah in starostnikovv domovih za starejše, ki je objavljena naspletni strani Ministrstva za zdravje. Več oprehrani kroničnih bolnikov nam je pove-

dala Katja Kogovsek, dr. med, kije zapo-slena v Enoti za klinično prehrano na Onko-loškem inštitutu Ljubljana.


Najbrž je težko kar na splošno reči,kakšna naj bo hrana bolnikov, gotovo pase v nekaterih točkah razlikuje od prehranezdravega človeka.Vsekakor se prehrana bolnikov razlikuje odprehrane zdravega človeka. Na splošno pagre za povečano potrebo po beljakovinah.Zaradi kronične bolezni govorimo o stresnipresnovi.Telo kroničnih bolnikov je nenehnov stanju, ki vodi v telesni propad. Aktiviraniso procesi, ki povzročijo razgradnjo struktur,najbolj ogrožene pa so mišice. Naše mišiceso tovarna za imunski sistem, za celjenje ranpo operativnih posegih in za regeneracijo poonkološkem zdravljenju, toje po obsevanju,kemoterapiji ali operaciji. Glede živil pa jetako za zdravega človeka, bolnega ali kronič-nega bolnika pomembno, da uživa lokalnopridelana, čim manj toplotno obdelana in čimmanj predelana živila. Pomembno je, da v telo

vnašamo hrano, ki zaradi različnih procesovobdelave ni že povsem osiromašena. Zdravčlovek mora zaužiti dovolj hranil, da ne bozbolel, bolnik pa tudi dovolj hranil, ki mubodo pomagala, da bo dobro prenesel zdra-vljenje. Pri onkoloških bolnikih bi izpostavilaše dodajanje omega-3 maščobnih kislin, kijih priporočamo vsem bolnikom pred zdra-vljenjem in vsem, pri katerih je prisotna indokazana onkološka bolezen.

Najbrž obstaja tudi razlika v prehranimladega in starejšega bolnika?Vsekakor gre za razliko, predvsem pa jepomembna telesna aktivnost. Priporočljivoje, da gremo po vsakem obroku vsaj za polure na sprehod ali da opravljamo drugo tele-sno aktivnost. Lahko tudi pospravljamo, naj-slabše je, da gremo počivat. Mlad aktiven člo-vek bo moral zadostiti potrebam po kalorijahin beljakovinah, da se regenerira in da bolahko spet opravljal vsakodnevna opravila.Starejši bolnik se mora prav tako po zdravni-kovih priporočilih držati ustreznega vnosabeljakovin in kalorij, zato da bo prenašal zdra-vljenje, da bodo zdravila bolje učinkovala, dabo zdravljenje uspešnejše in da se bo lahkospet postavil na noge. Pomembno je, da se

.,.<„<-.•■■ Januar 2015 J

ABCA Kronični bolniki potrebujejo pred- j

vsem dovolj beljakovin.

j ! I; Pomembno je jesti dovolj in pravilno

II S Telesna vadba je učinkovita pri pri-\ 1 m vzemu hranil in utrjevanju dobrega

«. M'P* mkf *>

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 107.000

Stran: 5




Stran: 5

Površina: 946 cm2

46

bolniki ne zaležijo, da ohranijo dovolj močiza gibanje in hojo. Glavna razlika je v tem, dabo mlad človek verjetno potreboval bolj kalo-ričen vnos prehrane, da bo dal gorivo miši-cam in možganom, starejši bolnik pa moraposkrbeti predvsem za zadosten vnos belja-kovin ob zadostnem vnosu kalorij.

Kakšna so splošna priporočila za pre-hrano bolnikov s kroničnimi obolenji?Kronični bolniki morajo zaužiti 1,2 do 2 g belja-kovin na kilogram telesne mase. Splošna pri-poročila za kronično obolenje so 1,2 do 1,5 gbeljakovin na kilogram telesne mase, 20 do25 kcal za bolj sedeče ljudi in 25 do 30 kcal zaaktivnejše. Potem so še posebna priporočilaza rakave bolnike glede dodajanja omega-3maščobnih kislin, za diabetike, ki potrebujejospecifične aminokisline, ki pospešujejo celje-nje ran, vsa priporočila so zelo natančna. V našibolnišnici je prehranska obravnava del timskeobravnave hospitaliziranega bolnika in že medsamim bivanjem v bolnišnici bolnike poučimoo prehranjevanju, navodila pa dobijo tudi poodpustu. Po potrebi jih naročamo na kontrolov prehransko posvetovalnico.

Kako deluje prehranska posvetovalnica?Jo bolniki pogosto obiščejo?V prehranski posvetovalnici delajo kliničnedietetičarke, ki opravijo prehranski pregled,na katerem se pozanimajo o bolnikovih pre-

hranskih navadah in težavah. K pregledu soditudi merjenje telesne teže in meritev telesnesestave. Na podlagi informacij, zbranih medpregledom, opravijo prehransko svetovanje.Bolniki radi prihajajo na svetovanje, saj sopozitivni rezultati hitro vidni in za bolnike zonkološko boleznijo je to spodbudno.

Kakšno hrano morajo uživati bolniki pooperaciji prebavil?To je vprašanje za dietetika. Dietetik seukvarja s tem, kakšna živila bo priporočil bol-niku po določenem kirurškem posegu, da jihbo bolnik lahko prenesel in uporabil. Sevedaje razlika v prehrani odvisna tudi od tega, vkaterem delu prebavil je bil človek operiran.Po operaciji zgornjih prebavil pacientu obi-čajno vstavijo cevko preko nosu ali ust in jevpeljana v del prebavil, ki je pod odstranje-nim. Skozi to cevko se dovaja tekoča hranaali pa industrijsko predelana, tako imenovanaenteralna hrana. Slednja je formulirana tako,da bolniki dobijo zadosten vnos tekočine,kalorij, ogljikovih hidratov, maščob, beljako-vin, mineralov, mikroelementov in vitaminov.Pri tem je bistveno, da so formule za ente-ralno hrano pripravljene tako, da ne obreme-nijo preveč črevesne sluznice. Po operacijispodnjih prebavil pa bolnik uživa hrano prekoust; začne lahko že na dan posega z določe-nimi napitki, ki so obogateni z aminokislinami,

ki pospešujejo celjenje ran. Nato začne jestinormalno hrano, ki je sprva kuhana hrana zmanj vlakninami in ima potrebno hranilnovrednost. Opozorila bi, da nekateri tovrstnibolniki dobivajo navodila, da ne smejo jestimleka in mlečnih izdelkov. To ne drži;pomembno je namreč ohranjati pestrosthrane. Ko je človek odpuščen iz bolnišnice,lahko postopoma začne sam uvajati posa-mezno vrsto hrane, pri tem pa mora opazo-vati, kako se njegovo telo na to odziva. Čenima prebavnih težav (driska, bruhanje),lahko uživa živilo.

Kakšna so vaša priporočila, ko se bolniksooča z izgubo teka oz. zmanjšanjemapetita?Zelo hudo je, če nimaš teka. S to težavo sesooča veliko naših bolnikov. V prvi vrsti je tofiziološki problem, saj tudi pri čisto navadniangini dva dni nimamo teka. Ampak po anginise lahko hitro regeneriramo. Pri onkološki bole-zni pa se ves čas izločajo hormoni, ki ti sporo-čajo, da nisi lačen, in to ni dobro. V drugi vrstipa je to tudi duševni problem, saj se mora člo-vek prepričati, da mora jesti. Splošno priporo-čilo bolnikom, ki se soočajo z izgubo teka, je,naj si predstavljajo, daje hrana zdravilo. In datako kot vzamejo tableto, vzamejo tudi obrok.Samih zdravil, ki zvišujejo tek kroničnim bol-nikom, ne bi priporočila, saj po trenutno dosto-pnih rezultatih raziskav o teh zdravilih vemo,

da njihovo zaužitje sicer povzroči povišan vnoshrane, rezultat pa ni povečana masa mišic, karbi želeli, ampak se kopičita maščoba in voda.Zato bolnikom na aktivnem zdravljenju in kro-ničnim bolnikom ne priporočamo teh zdravil.Drugače pa je pri terminalnih bolnikih, ki so v

procesu zaključevanja življenja.Tem bolnikom,ki prejemajo tudi protibolečinska zdravila, s

takšnimi zdravili skušamo olajšati preostanekživljenja.

Med onkološko boleznijo pa se lahkoteža tudi veča. Kakšni so ukrepi takrat?Med onkološkim zdravljenjem se lahko težaveča iz več razlogov. Najbolj zaželen razlogje, da bolniki pridobivajo mišično maso, delno

»Splošno priporočilo bolnikom, ki se soočajo zizgubo teka, je, naj si predstavljajo, daje hranazdravilo. In da tako kot vzamejo tableto, vzamejotudi obrok.«

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 107.000

Stran: 5




Stran: 5

Površina: 946 cm2

47

pa tudi maščevje. To pomeni, daje zdravlje-nje učinkovito, da se faza akutne bolezni kon-čuje, proces pa vodi v remisijo ali celo ozdra-vitev. V osnovi je to dober znak, po drugistrani pa je lahko pridobivanje telesne težetudi znak zadržane vode v telesu. Zadrževa-nje vode pa je še en znak progresivnega vne-tnega stanja v telesu.

Kako preverite, ali gre za eno ali drugo?Preverimo bolnikovo klinično stanje, sicer pase zadržana voda v telesu navzven kaže v ote-klinah, zabuhlosti, drugačna je barva kože,nimajo tiste prave energije, povedo, da nemorejo jesti. Po nekaj vprašanjih se že da skle-pati, kaj je razlog_povečane telesne teže. Čeugotovimo, da je problem v zadrževanjuvode, moramo poskrbeti za celično energe-tiko - to pomeni, da moramo dati celicamenergijo, da poskušajo same izločiti vodo iztelesa. Lahko pa uporabimo tudi zdravila, kiodvajajo vodo.

Med ljudmi kroži prepričanje, da meso,še posebno pri rakastih bolnikih ni pri-merna vrsta hrane. Drži, da vegetarijanstvo,veganstvo in presnojedstvo pomagajo priobnavljanju celic?Pri bolnikih, še posebno pri onkoloških, jepomembno, da vnesejo zadostno količinobeljakovin in kalorij. Mene ne zanima, kakojih vnesejo, pomembno pa je, da jih vnesejodovolj. Ali bodo pojedli vsak dan dva zrezkaali kilogram stročnic, je njihova stvar izbire.Pomembno pa je vedeti, da so stročnice težjeprebavljive kot meso. Ko je človek bolan in jena nekem specifičnem onkološkem zdravlje-nju, mora določena hranila vnašati zavestnoin preudarno. Če so ljudje vegetarijanci invegani, bodo najbrž imeli večje težave s pri-vzemom hranil, ki jih bodo zaužili, ampakdokler ne začnejo s svojim prehranskim reži-mom škoditi sami sebi, jim ne moremo opo-rekati. Poskušamo biti odprte glave, ampakpogosto se soočamo z bolniki, ki pridejo podveh mesecih kakšne stroge presne diete knam, v tem času shujšajo tudi do 20 kilogra-mov in so povsem oslabeli, skoraj nepokre-

»Pri bolnikih, še posebno pri onkoloških, jepomembno, da vnesejo zadostno količino beljako-vin in kalorij.«

tni. Takrat imamo zdravniki zvezane roke. Kotonkolog bolnika v takem stanju ne morešzdraviti. Ta človek je namreč tako zelo tele-sno propadel, da specifično onkološko zdra-vljenje najverjetneje ne bo učinkovito.

Ne samo hrana, najbrž je pomembentudi pravilen vnos tekočin. Koliko tekočinepotrebujejo bolniki v primerjavi z zdravimiljudmi?Načeloma drži tako za bolnike kot za zdra-vega človeka neki določen vnos, ta naj bi bil1 0 kozarcev tekočine oziroma dva litra na dan.To pomeni vseh tekočin, vključno s kavo, mle-kom, čaji, juho. Dobro pa se je izogibati pija-čam z dodanim sladkorjem.

Za zdravega, bolnega ali kroničnega bol-nika je pomembno, da uživa lokalno pri-delana, čim manj toplotno obdelana inčim manj predelana živila.

Zdrav človek mora zaužiti dovolj hranil,da ne bo zbolel, bolnik pa tudi dovoljhranil, ki mu bodo pomagala, da bodobro prenesel zdravljenje.

Skrb za redno telesno vadbo tudi medzdravljenjem pomembno prispeva kboljšemu izhodu bolezni.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 107.000

Stran: 5




Stran: 5

Površina: 946 cm2

48

Int.rVJU: dr. Katja Ažman Juvan, dr. med.

Ob koncu lanskega oktobra je v okvirudejavnosti za preventivno kardiologijo Kli-ničnega oddelka za žilne bolezni Interneklinike UKC Ljubljana zaživel Center za špor-tno kardiologijo. Leta 2013 je Združenje kar-diologov Slovenije ustanovilo Sekcijo zašportno kardiologijo, lani so izdali knjigoŠportna kardiologija. Vodja centra in soav-torica knjige dr. Katja Ažman Juvan, dr.med., iz UKC Ljubljana v intervjuju poja-snjuje, da ukvarjanje s športom pozitivnovpliva na človekovo življenje in ga celopodaljšuje, hkrati pa opozarja, daje inten-zivna vadba lahko sprožilni dejavnikza sicerredke srčno-žilne zaplete, ki pa so lahkotudi usodni. Od športa pa je mogoče bititudi odvisen.


Odgovor na katere potrebe in skrb vzbu-jajoče dejavnike je otvoritev Centra za špor-tno kardiologijo na UKC?Cilj vseh aktivnosti na področju športne kar-diologije je vzpostaviti mrežo centrov z ustre-zno izobraženimi strokovnjaki, na katere sebodo lahko obračali športniki, pa tudi specia-listi, ki se s športniki najpogosteje srečujejo -specialisti medicine dela, prometa in športa,predvsem tisti, usmerjeni v medicino športa,specialisti pediatri, specialisti šolske medicinein specialisti družinske medicine. Potrebe pokardiološki obravnavi športnikov v Slovenijinamreč naraščajo, saj se po eni strani večaštevilo rekreativnih športnikov, po drugistrani pa tudi število preventivnih pregledovšportnikov, kar vodi v odkrivanje večjega šte-vila športnikov s srčno-žilnimi boleznimi alis sumom nanjo. Center za športno kardiolo-gijo kot prvi center te vrste v Sloveniji ponujacelovito obravnavo športnikov vseh starostina enem mestu, namenjen je tekmovalnimin tudi rekreativnim športnikom in ima ambi-cijo postati nacionalni referenčni center, kibo poleg kliničnega dela skrbel tudi za peda-goško-raziskovalno delo.

Katere faktorje je treba upoštevati priposkusu odgovora na vprašanje, kolikošporta je zdravo?Prav gotovo je na prvem mestu prisotnostoziroma odsotnost srčno-žilnih bolezni, sajvemo, da so posamezniki s srčno-žilnimiboleznimi ob večji intenzivnosti telesnevadbe bistveno bolj ogroženi kot zdravi. Pri

njih lahko intenzivnejša vadba privede domotenj srčnega ritma (tudi življenje ogroža-jočih, ki lahko privedejo do nenadne srčnesmrti), do poslabšanja srčno-žilne bolezni,srčnega infarkta in drugih bolezni. Pri mlaj-ših od 35 let gre večinoma za prirojene ozi-roma podedovane bolezni. Pri starejših špor-tnikih je daleč najpomembnejša koronarnabolezen, pri kateri gre za aterosklerotičnoprizadetost žil, ki prehranjujejo srce. Ker sepojav in obseg sprememb na koronarniharterijah povečujeta s starostjo, so bolj ogro-ženi starejši športniki. Do 65. leta starosti somoški ogroženi bolj kot ženske, nato pa seogroženost postopoma izenači. Poleg sta-rosti in spola se ogroženost povečuje tudiob prisotnosti tako imenovanih dejavnikovtveganja za aterosklerozo: kajenje, povišankrvni tlak, povišane maščobe v krvi, slad-korna bolezen, prekomerna telesna teža inpretiran stres, ne smemo pa pozabiti tudina zaseden življenjski slog, ki je enakopomemben kot vsi prej našteti dejavniki.

Kaj je za naše zdravje koristneje, rekre-ativni tek ali hoja?Večina raziskav kaže na to, da se ugoden vplivna srčno-žilno zdravje, torej zmanjšanje zbo-levnosti in umrljivosti, povečuje s povečeva-njem obsega vadbe, torej trajanja in inten-zivnosti, zaradi česar ima tek nekolikougodnejše učinke kot hoja. Petminutni tek jeprimerljiv s petnajstminutno hojo, medtemko je petindvajsetminutni tek primerljiv s šti-rikrat daljšo hojo. Prednost teka je tako pred-

1 M " M ' -

_j&3^^^^^^^^Be_ tp iS 1_______________________________________________B_ir*

■€!_"* _________________________________________E&_R___!_^_______Rt- __i ________________________^ * š tm _________■_______________________________________________________!" m t..'J_ m __S_Wmmmmm\mmiM%t ___■ V _____________________________________________________________

_JP^_^______________^_H^__________________^_______________I^_____________K. *<i^__________________________________________________________________H •*"""

lm___ m_sî^^^mm^^ f&jg^Lfc jl *_fiite* K4+1&L** 0 S *' " n ni* ___■ itiSt^^fc 1J|||gBwllk| aliPBlii^P^

H H B H K^___PP?S'' 1 mmmmmmmmmmmm\\ m\Wm^^Wk^S^^ " "'I_f " "S "S_ŠN*.■f^^^ML"'" _^^V _^^___kL9_____________________LB___i wmm_^L^L^L^L^_mmm_^Lw^.^ "_rtmL&k_r%Mm

' -« W* "^»^P^^^ J_^Pa^^^^^.,.__^^0»iBS_-P^^l!-r tM^JwmS^^»m'*^ ': W ma^K^.^.^.^.^K^^.^.^K.w\&^^^^î~^^KMmmw_*sl__p^ ,^9M__i_____ r j______s * >^-v¥pH8v_&^# f &~« ~jmhaJfr Tj*S_*'^^^^HHBHH___SR__i_i__--_!r^r^^' .j___ *^-J^^r. j__PF"_.i._ i^^^j .t.

1 «^^c^^^f im^L^L^L^L^L^L^L^L^L^L^L^L^L^m^m^L^L^L^L^LV^^LmmjKmmi, r|^MH^_______^__a_______9____________!

»# -*^^M______________E________^^^_______________rB__w________^î#^_^_£__fi_^_____f_____^____________!_^__E_J _^^:^f8m_l^__________ liSsZE^ ffilwiMcF\ „£xw$ ' .lir. j_T^fe^jB^ffi^T' v ii^m^^^ -• *^£Žr*l5?

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 107.000

Stran: 42




Stran: 42

Površina: 814 cm2

49

vsem v boljši časovni izkoriščenosti, prednosthoje pa v bistveno ms .jšem številu poškodb.Za doseganje ugodnih učinkov na zdravje jeza nekatere najoptimalnejša kombinacijaobojega.

Koliko in katere športne aktivnosti pri-poročate (tedensko) za mladega človeka,človeka v srednjih letih in starostnika?Na splošno velja, da naj bi bilo telesne aktiv-nosti za zdrave odrasle po priporočilih Evrop-skega kardiološkega združenja 2,5 do 5 ur nateden, če je po intenzivnosti zmerna, in 1 do2,5 ure na teden, če je intenzivna. Za bolnike ssrčno-žilnimi boleznimi priporočamo vsaj 30minut zmerne do intenzivne telesne aktivno-sti vsaj trikrat tedensko, s tem da naj bi tisti, kiso izhodiščno malo telesno aktivni, z vadbozačeli postopoma. Bolnikom s srčno-žilnimiboleznimi naj poda priporočilo glede obsegatelesne vadbe kardiolog. Za otroke veljajonekoliko drugačna priporočila, zmerno dointenzivno telesno aktivni naj bodo vsaj 1 urodnevno. Na splošno je najbolj priporočljivakombinacija športov, ker le na tak način kre-pimo motorične in funkcionalne spodobnosti:vzdržljivost, koordinacijo, ravnotežje in moč.

Preventivni pregledi so obvezni za vseregistrirane športnike. Jih priporočate tudirekreativnim športnikom?Vsekakor. V Sloveniji se število rekreativnihšportnikov vzadnjih letih povečuje in neredkimed njimi se s športom ukvarjajo še inten-zivneje kot registrirani športniki. Leta 2008je bilo redno telesno aktivnih tretjina prebi-valcev, starejših od 15 let. Po vzoru priporo-čil Evropskega združenja za kardiologijo pri-poročamo tudi v Sloveniji preventivnepreglede vsaj srčno-žilnega sistema vsemrekreativnim športnikom po 35. letu starosti,se pa obseg pregleda pri njih razlikuje gledena ogroženost za srčno-žilne bolezni (pred-vsem aterosklerozo), trenuten obseg telesnevadbe in želeno intenzivnost telesne vadbe.

Na kaj morajo biti starši pozorni pri otro-cih in mladih, ki se s športom ukvarjajoprofesionalno?

S kardiološkega stališča so to predvsem težave,ki lahko kažejo na morebitno srčno-žilno bole-zen, na primer bolečine v prsih, ki se pojavljajopredvsem med naporom, pretirana zadiha-nost ali utrujenost med naporom, izguba zave-sti ali omotice predvsem med naporom, obču-tek nepravilnega oziroma nerednega utripanjasrca. Seveda morajo biti pozorni tudi na pra-vilno prehrano in zadostno uživanje tekočin.Poleg tega je nujna ozaveščenost glede nevar-nosti uporabe dopinga in prehranskih dopol-nil, v katera so neredno primešane tudi pre-povedane in zdravju nevarne snovi.

Kdaj lahko rečemo oziroma še bolje pre-poznamo, da pretiravamo pri športnihaktivnostih?Poleg poškodb in preobremenitvenih sindro-mov, ki so lažje prepoznavni, lahko pride dotako imenovanega sindroma pretreniranosti,ki gaje bistveno težje prepoznati in se najprejpokaže kot kronična utrujenost, kasneje pa šekot motnje spanja in nihanje razpoloženja.

Ali pretiravanje pri športu škodi srcu?Pri športnikih se praviloma povečajo vse štirisrčne votline. To povečanje vztraja pri petinišportnikov tudi po prenehanju intenzivnegaukvarjanja s športom. Predvsem pri tistih, kise dalj časa intenzivno ukvarjajo z vzdržlji-vostnimi športi, opažamo ob tem večjopogostnost motenj ritma kot pri primerlji-vih nešportnikih. Atrijska fibrilacija, kije tudisicer najpogostejša motnja ritma, se pri njihpojavlja do petkrat pogosteje kot sicer in jepovezana predvsem s trajnim povečanjempreddvorov. Pri nekdanjih profesionalnihkolesarjih so v starejših letih ugotavljali tudinekoliko večjo potrebo po vstavitvi srčnihspodbujevalnikov.

Je mogoče biti odvisen od športa? Kakoto prepoznamo in kakšne so posledice?Toje sicer bolj vprašanje za psihologa, ampak,ja, seveda, o tem se v zadnjem času vse večgovori in piše. Odvisnost naj bi po nekaterihpodatkih zajela okrog en odstotek popula-cije. Osnova za nastanek zasvojenosti s špor-tom je povečano sproščanje dopamina inendorfinovv možganih ob telesni vadbi, karpovzroči podobne prijetne učinke kot na pri-mer opioidi, kot sta heroin in morfij. Pona-vljajoča se telesna vadba vodi do ponavlja-jočega se sproščanja teh snovi, česar si teloželi vse več in več. Prenehanje vadbe lahkoprivede do abstinenčnega sindroma. Posto-pno se lahko spremeni odnos do športa vnezdravo smer. Šport lahko postane sredstvoza beg od težav in vzrok za manipulacijo bli-žnjih za dosego omamne snovi, to je vadbe.O pravi zasvojenosti govorimo, kadar športureja športnikovo počutje, vzpostavlja notra-

nje ravnovesje in popolnoma obvladuje nje-govo življenje. Le zadnja skupina se smatraza zasvojeno. Zasvojenosti s športom sopogosto pridružene tudi motnje v hranjenju,kot sta bulimija in anoreksija, ni pa nujno.

Dandanesvednoveč ljudi teče. Maratoni,za katere mnogim ni težko odšteti tudi po100 evrov za udeležbo, so hit. Kakšno je vašemnenje o izčrpavajočih maratonih?Gledano le z vidika zdravja ponavljajoča seudeležba na maratonih ni najbolj priporo-čljiva oblika telesne vadbe, že če upoštevamosamo pogostnost poškodb. Nekatere razi-skave kažejo tudi, da so ponavljajoči se mara-toni povezani z več koronarne bolezni in večsrčno-mišičnefibroze, to je prisotnosti vezivav steni srčne mišice, vendar dolgoročnipomen tega še ni jasen. Vsi strokovnjaki sesicer strinjajo, daje pri športu najbolj zdravazmernost, vendar pa zgornja meja obsega inintenzivnosti telesne vadbe še ni jasna.

Kako telesna vadba vpliva nadolgoživost?Šport podaljšuje življenje tako pri rekreativ-nih kot tudi tekmovalnih športnikih. Že petdo deset minut zmerno intenzivnega tekadnevno podaljša pričakovano življenjskodobo za tri leta. Športniki živijo v povprečjusedem let dlje od splošne populacije. Podalj-šanje pričakovane življenjske dobe je pove-zano z vrsto športa in je izraženo pri športni-kih, ki se ukvarjajo z vzdržljivostnimi športi,na primer s tekom na dolge proge, tekom nasmučeh, kolesarjenjem in mešanimi špor-tnimi panogami, kot so nogomet, košarka inhokej na ledu, medtem ko ga pri športnihpanogah, ki temeljijo na mišični moči, ni.

»O pravi zasvojenosti govorimo, kadar šport urejašportnikovo počutje, vzpostavlja notranje ravnoves-je in popolnoma obvladuje njegovo življenje.«

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 107.000

Stran: 42




Stran: 42

Površina: 814 cm2

50

OGORČENJEV UKC Ljubljana so ogorčeni,da so od šestih milijonov evrov,kolikor je lani ostalo zdravstve-nih sredstev in so se usmerila zaskrajševanje čakalnih vrst, dobilile 1 50.000 evrov.

Opozarjajo, da presegajo program,a so denar dobile bolnišnice, ki ga nisorealizirale. Prvi mož UKC Simon Vrhu-nec je prepričan, da to vodi v razgra-dnjo UKC. »Nekdo želi načrtno razgra-diti UKCv korist drugih, tudi zasebnikov,ki pa teh standardov, kot jih imamo vUKC, ne dosegajo,« je dejal. Tudi pred-stojniki nekaterih klinik so opozorili,da zaradi finančnega zategovanja de-lujejo na robu zmogljivosti.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Svet24 13.01.2015 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 58.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 43 cm2

51

UKC Ljubljana:notranji nadzorpotrdil sum ifrrmnmi

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 58.000

Stran: 7




Stran: 7

Površina: 287 cm2

52

Potem ko je prejšnji teden v jav-nosti močno odmeval domnevniprimer evtanazije v ljubljanskemkliničnem centru (UKC), je zdaj no-tranji nadzor tega primera končan.

Tako je včeraj pojasnil strokov-ni direktor na UKC LjubljanaSergej Hojker in dodal, daje poročilo že spisano.Zdravnik, ki naj bi opravilevtanazijo, ima do sredečas za odgovor nanj. Hoj-ker na včerajšnji tiskovnikonferenci vsebine poro-čila nadzora ni želel komen-tirati, a po neuradnih informacijahso v nadzoru potrdili sum evtanazije.Spomnimo. Zdravnik naj bi konec pre-teklega leta na intenzivnem oddelkunevrološke klinike UKC Ljubljana naželjo svojcev neozdravljivo bolnemunevrološkemu bolniku naredil nedo-voljeno evtanazijo. Takrat naj bi bil

83-letni bolnik pri zavesti, zdravnik pamu je življenje domnevno skrajšal zmešanico kalija in morfija. Zaradi tegadogodka so v UKC Ljubljana sprožilinotranji nadzor, prav tako je dogodekpod drobnogled vzela policija. Po ne-

katerih informacijah naj bi torejnotranji nadzor potrdil sum

evtanazije. Še več - na planprihajajo neuradne vesti onovih primerih evtanazije.Isti zdravnik naj bi neura-

dno evtanaziral vsaj še tribolnike. Osumljenega zdrav-

nika so sicer takoj po odkritjuzgodbe začasno suspendirali, Hojkerpa je prejšnji teden zagotovil, da bodoproti njemu tudi ustrezno ukrepali, kobodo znani izsledki notranjega nad-zora. Če bodo dokazali, da je zdravnikres opravil nedovoljeno evtanazijo, nemore ostati na UKC Ljubljana, je dejal.(pr/sta | foto: sta)

Zdravnik najbi evtanaziral

vsaj še tribolnike.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 58.000

Stran: 7




Stran: 7

Površina: 287 cm2

53

Rešujejo sladkorne bolnike

ft_ ___ iP *

** - J y<^___«_iirfh-s*'"

Steuartu Robsonu iz Velike Britanijeje zdravnik pri 23 letih odkril diabetes tipa1. Leta je trpel bolečine v levi nogi, pri 63

pa mu je zdravnik dejal, da bo treba nogoamputirati. Nato pa je izvedel, da obsta-ja posebna ekipa zdravnikov v bolnišnici vLondonu (King's College Hospital), ki se jespecializirala za preprečevanje amputacijpri bolnikih s sladkorno boleznijo. Steuar-tov zdravnik ga je napotil do njih in njegovonogo so uspeli rešiti. Ključna je intervenci-onalna radiologija (IR), s katero poskušajoočistiti zamašene žile in povrniti prekrvavi-tev. Poleg tega uporabljajo tako imenovanobalonsko angioplastijo.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Ekipa24 12.01.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg:

Stran: 42


Ekipa24 12.01.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: Kazalo

Stran: 42

Površina: 82 cm2

54

Planet TV, Danes - 19:00 12.01.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg:

Trajanje: 03:00

1 / 1

Medicinski umor 12.01.2015, 19:00PLANET TV, DANES,

(voditelj): Ponedeljek prinaša preobrat v primeru domnevne evtanazije v ljubljanskem SuspendiraniMIRKO MAYER UKC.zdravnik po trditvah kolegov za usmrtitev ni imel niti privolitve bolnika niti njegove družine. Vrh ugotovitve nadzora UKCdo četrtkovega razgovora s suspendiranim zdravnikom uradno ne komentira. So pa za našo televizijo spregovorili nekaterizdravniki, ki se ukvarjajo s primerom. Predsednik komisije za medicinsko etiko Božidar Voljč trdi, to je bil medicinski umor.

(novinarka): Isto časno na dveh koncih Ljubljane pred kamere sedejo tisti zdravniki, ki so primer PETRA KOŠIČdomnevne usmrtitve na nevrološki kliniki vzeli pod drobnogled. Med tem, ko vodstvo Ljubljana v preiskavi molči pa UKCvodja skupine, ki je opravila interni nadzor Jože Balažic v prostorih Zdravniške zbornice razkrije prve ugotovitve.UKC

Ugotovitve kažejo, da to ni bila izražena nobena volja, ne pacienta samega ne niti njegovih svojcev.JOŽE BALAŽIC: Privolitev bolnika je prvi pogoj, da sploh govorimo o evtanaziji opozarja Andrej Možina. Poleg tega slovenska KOŠIČ:

zakonodaja evtanazije, ki jo v državah Beneluksa povsem zakonita niti ne pozna. Nizozemska je bila prva v Evropi, ki je bolnikom dala možnost, da se sami odločajo kdaj bodo umrli. Belgija pa je lani celo sprejela zakonodajo, ki omogoča tudi usmrtitev otrok. O domnevni usmrtitvi bolnika v ljubljanskem zato prvi mož Zdravniške zbornice takole:UKC

Po definiciji ne gre za evtanazijo ampak bolj za nasilno dejanje, ki je lahko povezano ne samo tudi z ANDREJ MOŽINA:definicijo umora.

Med tem v Belgiji povsem zakonito vsak mesec usmrtijo 150 bolnikov, ali drugače vsak dan s pomočjo evtanazijeKOŠIČ:v Belgiji umre pet ljudi. Število pa vsako leto narašča. O tem kaj v Sloveniji pomeni usmrtitev bolnika in to brez njegove privolitve govori državne etične komisije:

To je bil umor. To je bil medicinski umor.BOŽIDAR VOLJČ: Čeprav primer domnevne usmrtitve bolnika v odpira številne razprave o legalizaciji evtanaziji pri nas so KOŠIČ: UKC

slovenski zdravniki odločno proti. 2 peticiji o evtanaziji se ta trenutek podpisujeta na spletu kar samo kaže kako obširno razpravo je sprožil primer MAYER:

iz peticijo za sprejetje zakona, ki bi uzakonil evtanazijo je za sedaj podpisalo okoli 600 ljudi. Dobrih 50 pa peticijo, kiUKC:zahteva odločanje o evtanaziji na referendumu. Glede nato, da se Evropa in Slovenija soočata s hitrim staranjem družbe, ki ima za posledico tudi več bolezni se bomo pri nas o evtanaziji še morali pogovarjati. Petra kdaj pa bodo v razkrili UKCuradno poročilo o nadzoru nad zdravnikom?

Torej Mirko na so poročilo o notranjem nadzoru že pripravili a ga v tem trenutku javnosti še ne razkrivajo. KOŠIČ: UKCNajprej ima seveda zdravnik možnost, da na ugotovitve poda svoj odgovor bo pa vse skupaj potekalo že v teh dneh, pravijo na poslušajmo.UKC,

Nadzor je končan. Poročilo je napisano. Do srede ima zdravnik čas za odgovor. V sredo bo ponovno stanja S. HOJKER:in potem bomo tudi objavili stanje v javnosti. Konec koncev. Mislim, da je to ni samo stvar poročila ampak stvar tudi ukrepov kliničnega centra, iz tega poročila.

Zdravnika so v že prejšnji teden suspendirali in takrat tudi zagotovili, da bodo na podlagi poročila proti KOŠIČ: UKCzdravniku tudi ustrezno ukrepali. na ugotovitve poročila čakajo tudi na Zdravniški zbornici. Pravijo, da bodo šele takrat razmišljali o ukrepih, o morebitnem odvzemu licence. Ker pa gre za domnevno kaznivo dejanje pa seveda primer preiskuje tudi policija.

Tako je. Petra hvala.MAYER:

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Planet TV, Danes - 19:00 12.01.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: Kazalo

Trajanje: 03:00

55

Documents

Zbirka medijskih objav - zdravniskazbornica.si · svet, ki ga v novi sestavi vodi prof. dr. Franc Strle, njegova namestnica pa je doc. dr. Tonka Poplas Susič, je nasledil dediščino,