ZASVOJENOST Z odnosi

Pretirana• vin popacenaLJUBEZEN

Mnogi po svetu ljubijo zobupnim upanjem, da jih boljubezen obvarovala davno

zasajenega strahu predzapuscenostjo, povezanega

s sencami iz otrostva.Kadar v imenu tega strahu

vztrajamo v odnosu znekom, ki do nas ni dober,ki je brezbriien, custvenohladen, poniiujoc, morda

zasvojen (z alkoholom,delom, igrami na sreco aliz drugimi ienskami), smo

sami v velikih teiavah.Pretirana in nekriticna

ljubezen, ki pristane na vseoblike ravnanja, je motnja,ki je znana pod izrazom

zasvojenost z odnosi.

66 Zdravje

VeCini ljudi je ljubezen bistvena vred-nota, pomeni nam eno od osrednjihzivljenjskih izpolnitev. Zdi se, da

brez nje enostavno ne moremo biti sreeni,saj nam obeutek pripadnosti vliva prijetnaeustva in gotovost, na neki naein strukturiranase zivljenje, mu daje trdnost in smer. Lju-bezen ne nazadnje potrebujemo od rojstva.Pa vendar se zna eustvo preleviti v ujetost indusevno hiranje v nezdravem razmerju. Ta-krat za te obeutke in dogajanje med dvemaelovekoma ljubezen ni vee pravi izraz.

\Ie zapusti me!"Zasvojenost z odnosi je bolezen izgub-

~a jaza, izgubljene osebnosti," priene z.l<fgosogovornica, specialistka zakonskeJruzinske terapije, gospa ada Trtnik slpevtskega instituta Odnos, ki deluje v:i in Postojni. To pomeni, da zasvojenaba globoko v sebi ne verjame, da je taks-kot je, povsem vredna Ijubezni, temvee

,xeprieana, da si mora Ijubezen z neCim.e zasluziti. Zato se neprestano trudi, da bi

to dosegla, tako da tolerira razna

neprimerna vedenja partnerja, celo njegovelazi, morebitno zasvojenost z alkoholom,nasilje, varanja ... Taka oseba ne zna posta-viti zdravih meja, ampak se do onemoglo-sti peha ustreei partnerju, ki ga hoee hkratispremeniti. Zasvaja se z idejo, da bo sreenaIe, ee ji bo uspelo partnerja spremeniti, dabo postal taksen, kot ona hoee, oziroma eebo uspela ustreCi vsem partnerjevim zeljamin prieakovanjem, za katere misli, da jih im~.Partnerja opravieuje, njegovo neprimernovedenje si razlaga kot posledico lastne ne-ustreznosti", pojasnjuje Nada Trtnik. .

Z odnosi zasvojeno osebo je strasnostrah mozne zapuseenosti. Pray zaradi tegastrahu se trudi partnerju prilagoditi in osta-ja v razmerju, v katerem trpi, se oklepa vlo-ge zrtve, obenem pa je rabelj sami sebi, Ieda tega ne vidi.

Obieajno se oseba, zasvojena z odnosi,poeuti zelo sama, izigrana, zapuseena. Ssvojim bolezensko ustrezljivim vedenjempa v resnici same bezi stran od sebe in odsvojih eustev. Ker se v otrostvu ni nauCilaprepoznavati svojih potreb, ampak je mo-rala skrbeti za potrebe drugih, isto poene

v odraslosti. Te oblike zasvojenostise nauCimo v otrostvu od

starsev. Pregovor: ..Karse janezek nallCi,to janez zna", ima

pri tem prerosko

ZASVOJENOST Z odnosi

Oseba, ki je zasvojena z odnosi, bo posku-sala ustreCi vsem, se pretirano prilagaja inv drugih isce potrditev, da je tako, kot je, vredu. To pomeni, da priuceni vzorec vede-nja uporablja v vseh odnosih. SogovornicaNada Trtnik: »Povedano preprosto, kdorne zna reCi ne, bo teiko postavil meje takopartnerju kot tudi drugim ljudem, s katerimise srecuje, na primer sodelavcem, starsem,otrokom, prijateljem.«

moe, razen ee se janez odloCi, da se bo na-lleil eesa drugega.

Korenine V izvorni druziniZasvojenost z odnosi je drug izraz za

odrasle otroke iz nefunkcionalnih alikvarno delujoCih druzin, nadalju-

je sogovornica, terapevtka NadaTrtnik. Gre za druzine, kjer do-

mujejo bolezni zasvojenosti(pogosto z alkoholom) in

v katerih je prepove-dano govoriti 0 teza-yah. Druzinski Cia-

ni ne upostevajopotreb in eustevposameznika, za-tirajo in skrivajopristna eustva.Veliko je zavaja-

Zdravje 67

ZASVOJENOST Z odnosi

nja in neustreznega sporazumevanja, ko naprimer otrok pre nasa sporoCila med ocetomin mamo, ki sta skregana.

Zelo cenjena so pravila v smislu: bodi do-ber (dobra), mocan, popoIn, ne bodi sebicen,delaj, kot ti govorim, ali ne bodi tak, kot jaz.

V taksnem okolju odrascajoCi otroci kajhitro razvijejo obi ike vedenja, ki jim poma-gajo preziveti: potlaCijo tezka custva, ne ob-cutijo, se ne soocajo, ne govorijo odkrito.Pozornost in energijo usmerijo na druzin-skega clana, ki je bolan ali zasvojen, nauCijose htvovati lastne potrebe na racun skrbi zadruge. Kronicni stres je vecni gost teh dru-zin in v taksnem ozracju nihce od clanov nemore biti v stiku 5 samim seboj.

Otroci razvijejo razlicne vloge (junak,gresni kozel ... ) in vzorce odzivanja, prekkaterih na neki nacin prezivijo. Zal ta pri-uceni vzorec vedenja uporabljajo tudi vodraslosti, naucena vedenja iz otrostva na-mrec odigravajo v vseh svojih odnosih, Ie dastarse zamenjajo sedaj za partnerja ali last-ne otroke, do skrajnosti skrbijo zanje, sebe- svojih lastnih potreb, zelja in custev - pasploh ne poznajo.

»Ljubezen« kot analgetikZgovorna je opredelitev ameriskega psiho-

loga Stantona Peela, ki 0 zasvojenosti z od-nosi ugotavlja takole: "Zasvojenost z odnosi jedolocen obcutek, ki vsrka clovekovo samoza-vest bolj kot vse drugo in kot anaJgetik olajsaobcutke strahu in boleCine. Nuja po navzoc-nosti drugega cloveka onemogoCa prvemu,da bi se sploh se posvecal drugim zivljenjskimpodrocjem. S prisilno navezanostjo na part-nerja se izogibamo obcutkom praznine, neiz-polnjenosti, strahu in celo besa. Svoje odnoseuporabljamo kot narkoman drago, da bi obsliizkusnje, ko moramo svoje obcutke vzdrzatiCisto sami. Bolj ko so odnosi boleci, tolikobolj nas raztresejo. Ce partne~a, na kateregase silovito navezemo, ni vec, pride strezni-tev, pogosto ceJo 5 telesnimi in dusevnimiznamenji kot pri zasvojenostih 5 kemicnimisnovmi: slabost, tresenje, nemir, pobitost, pri-silne predstave. nespecnost, stanja strahu inpanike. Da bi ta znamenja preglasili oziromaolajsali, se vrnemo k poprejsnjemu partne~uali pa obupno iscemo novega."

68 Zdravje

Zdravo in nezdravoZrel odnos pomeni, da ga sestavljatadYecustveno in osebnostno zreli osebi,ki poznata svoje potrebe, zelje in meje,osebi, ki znata biti spostljivi druga dodruge ter v konfliktihznata razmejiti medvedenjem in osebnostjo.Tezko je lociti,kaj je zdravo in kaj ne,meniTrtnikova.Odnos je kot nekevrste zivo bitje, ki se spreminja, raste inpreoblikuje. Zato je v vsakem odnosuprisoten del, ki je zdrav, in del, ki je bolan.Vsekakor pa lahko govorimo '0 zdravemjedru osebe, ko verjamemo, da smovredni Ijubeznize zato, ker smo, medtemko je nezdravo jedro, ce verjamemo, da simoramo Ijubezen zasluziti.Zdravo je, da spoznavamo sebe,svojepotrebe, da skrbimo za rast na miselnem,custvenem in duhovnemu podrocju ter dadobro skrbimo za svoje telo. Ce nimamoradi sebe, ce se ne spostujemo, nemoremo imeti radi drugih Ijudi.Na drugistrani je nezdravo tudi, ce verjamemo vto, da moramo spremeniti partnerja, dabomo potem lahko srecni.

Pogostejsa pri zenskahPri osebah, zasvojenih z odnosi, so

pogosteje in v izrazitejsi meri izrazenenaslednje lastnosti:• so kranicno nezadovoljne• neusmiljeno kritizirajo sebe ali druge• nenehno iscejo odobravanje okolice• imajo veliko toleranco do neprimerne-

ga vedenja drugih• nagnjene so k temu, da jih privlaCijo

taksni, ki imajo sami tezave z zasvoje-nostjo (npr. z alkoholom, spolnostjo,igrami na sreco, delom ... )

• nimajo obcutka za zdrave meje v od-nosih

• menijo, da so brez paltne~a nicvredni• zanikajo svoja custva in so psihicno

otopeli• imajo slabo samopodobo, stalno doziv-

ljajo sram, ki se ga trudijo zanikati inprikriti

• so zelo odgovorne do drugih, a prema-10 do sebe

• bolestno pretiravajo v nudenju pomedrugim

• kljub temu, da slisijo opozorilni notraglas, z razme~em sami redko prenehajcZasvojenost z odnosi pomeni pretiraJ

ljubezen. 0 kateri pise ameriska druziska terapevtka in svetovno znana avtoriuspesnice Zenske, ki prevec ljubijo, Rot

orwood. A kot lahka preberemo v knji.pretirana ne ljubijo Ie zenske, ceprav drda se v bolestni vrtinec custev, razmisljarin vedenja resda ujamejo pogosteje.

Kot pojasnjuje strokovnjakinja, se Jahltudi moski pray taka absedeno zazenejapartnersko razmerje iz enakih gonilnihkat zenske, najpogosteje zaradi pomanjklve izkusnje ljubezni iz otrostva ali Sfbolezenskega dogajanja (nasilje, zlolalzanemarjanje). Vendar pa, pajasnjuje tfpevtka, postanejo moski bistveno red~zasvojeni z adnosi kot zenske. Zaradi vplkulturnih in bioloskih dejavnikov se passajo v glavnem varovati in se izogneja S'

boleCini taka, da se navezejo na cilje, kiprej balj neasebnega kot osebnega znacana delo, sport, kanjicke. a drugi stranizenske - pray tako pod vplivom bioloskin kulturnih razlogov - tesneje oprimeja 0

nosa, dostikrat pray 5 custveno nezreJilzavracajoCim maskim, ki jih v mnozici ediprivlaci.

ZASVOJENOST Z odnosi

Odnos se gradi letaLjudje imamo pogosto popaeeno predstavo, kaj je to zrela Ijubezen, je preprieana sogovornica.Veliko Ijudi se dandanes verjame, da morajo za to, da bodo sreeni, samo najti pravo osebo.Veeina Ijudi ne ve, da romantiena zaljubljenost v vsakem odnosu mine in da partnerja prejko slej preideta v fazo boja za moe, kjer pa veeina obtiei in se eustveno ter velikokrat tudifizieno odtuji. Ne vedo, da je treba za zrelo Ijubezen zavestno spoznavati drug drugega insam ega sebe, se pogovarjati 0 tem, kako se drug ob drugem poeutimo, odkrivati, katera eustvaiz otrostva prebujamo drug ob drugem, ter zavestno spreminjati svoje odzive in vedenja.Vseto je nikoli konean proces, ki pa ima to prednost, da vnasa v odnos vedno vee miru, obeutkepovezanosti,ljubezni in sprejetosti.

PonavljajoCi se pekelZanimivo je, da se oseba, ki je zasvojena

~ odnosi, obieajno poroCi s elovekom, ki je:la isti stopnji osebnostne zrelosti in ki izJtrostva s sabo nosi podobne rane kot ona,Jripoveduje terapevtka Nada Trtnik. Posle-:Iica tega je, da seasoma ustvarita v odnosuJravi pekel oeitanja, kritiziranja, zanemar-anj in, zal, taisti vzorec, ki sta se ga nauCilaJb svojih starsih in zaradi katerega sta obaTpela, prenasata tudi na svoje otroke.

Smer razvoja dogodkov pa je lahko tudiirugaeen, kar se zgodi, ee se posameznik aliar odloCi za strokovno pomoe. Pri zdravlje-'u zasvojenosti z odnosi pomaga vkljueitev

pinsko in/ali individualno psihoterapi-I'ri skupinski obliki zdravljenja, razlaga~ovornica, ob izpovedih drugih udelezen-/elikokrat vidijo sebe kot svoj odsev vedalu, ki ga prej niso hoteli videti. Hi-e prepoznavajo svoje popaeene vzorcelenja, eustvovanja, delovanja in misljenja.individualni terapiji se pogosto sreeamo~em, da poskusa z odnosi zasvojena ose-a ugajati terapevtu in ustvarjati podobno'zdusje, kat ga je vajena v odnosu z drugimi,judmi. lzurjen terapevt to hitro prepozna,prek vodenih pogovorov s terapevtiziran-::em raziskujeta terapevtiziraneevo prete-klost, posveeata se ozaveseanju in celjenju

ran, spoznavanju sebe in spreminjanju tel'razvijanju novih vzorcev misljenja, eustvo-vanja in delovanja, v katerih bo elovek boljpozoren nase kot na druge.

Prevec Ijubeci starsiZasvojenost z ljubezenskim oziroma s

partnerskim odnosom pa ni eclina pojavnaoblika te motnje. Zelo pogosto se pretiranain zrtvujoea ljubezen nanasa na oclnose meclstarsi in otroki.

Ob novorojenem otroku si obljubimo, ciabomo storili vse, cia bi bil v zivljenju zclrav insreeen. Slisimo pretresljive zgoclbe 0 otrocih,ki so bili premalo Ijubljeni, in zategaclelj Iju-bimo svojega se bolj. Pa vendar je lahko lju-bezni prevee in tudi ta ljubezen lahko zelo

boli, ee starsi iz svojih nezaveclnih vzgibovniso pripravljeni rahljati vezi z otrokom, kotto postopno zahtevata razvoj in odraseanje.

Psihoterapevtka Sanja Rozman, clI'.mecl.,pise 0 tem, da morajo starsi rahljati ..varnost-no mrezo .., ki so jo razpreclli okoli otroka,cia bi ublazila njegove padce ... Ce so saminegotovi in se sveta bojijo, jim je to zelo tez-ko. Otrok pa je v sebi vedno bolj razdvojenmecl silami, ki ga vleeejo v varno zasCito inskrb starsev, tel' drugimi silami, ki ga zenejov smer samostojnosti ...

Ko so atroci sposobni in voljni prevzetioclgovornost zase na svoja ramena, je na-loga starsev v veeji meri koneana. Tocla za-skrbljujoee je, cia nekateri mlacli nikoli nedosezejo te stopnje, ampak ostanejo oclvis-ni od preljubeCih starsev, eeprav ze clavnominejo najtdja razvojna leta. Kot razlagaRozmanova, clr. mecl., se proces zorenja ksamostojnosti lahko tucli ustavi, kaclar starsiali otroci ne zmorejo sprejeti spremembe, kijo osamosvajanje zahteva.

Veasih pa je iz doloeenih notranjih vzgi-boy niti noeejo. Ameriska terapevta LaurieAshner in Mitch Meyerson v knjigi V klet-ki ljubezni opozarjata na povezavo med..dajanjem.. in ..naclzorovanjem<. Nekaterimstarsem ugaja, ee so njihovi odrasli otroci vmnogih ozirih se oclvisni ocl njih. Stem jihimajo pocl svojimi buclnimi oemi in v blizi-ni, saj se bojijo samote in nezaclovoljenostilastnih potreb. Ob poskusih oclmika jim seustvenim izsiljevanjem in svojo zahtevno,cluseeo ljubeznijo v smislu: ..Zate bi nareclilavse na svetu! .. vzbujajo krivclo, poveeujejonaueeno nemoe in dvom vase, zaradi eesarmlacli tezko zapustijo clomaCi krov.

•Zdravje 69