To zame ni avantura,tu sem zato,

ker sem najboljšakandidatka

ROMANA TOMCpredsedniška kandidatka SDS

SILVESTER ŠURLA foto: PRIMOŽ LAVREsilvester.surla@reporter.si

Romana Tome je predsedniška kandidatka, ki v kampanji razbija stereotipe ostranki SDS. S svojo umirjeno politično držo in povezovalnim sloganom Spoštujmoin sodelujmo želi nagovoriti čim širši krog volivcev. »Tu sem zato, ker sem najboljšakandidatka,« samozavestno pravi. Pri predsedniku Borutu Pahorju, ki je popularenin všečen, pogreša tisti drugi del, ko bi moral biti predsednik in državnik. Po njenemSlovenija potrebuje predsednika tudi takrat, ko je treba reči kakšno bolj državniškobesedo, takrat, ko ljudem ne gre dobro.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Reporter 16.10.2017

PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 24.000

Stran: 26

Površina: 2.541 cm2 1 / 6

-.- . r

-~~ j? . . P ******** *

* »

* S f " '* 4 •.

4 * .(f � < * » • «• ** « «•;,* # «■ * - *

*###«»* - * •/.i * * *%f|' * • * *v$|. - • *'** * • ' *%

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Reporter 16.10.2017

PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 24.000

Stran: 26

Površina: 2.541 cm2 2 / 6

Za začetek tri klišejska vprašanja: pr-vo - zakaj si sploh ielite postati pred-sednica republike?Zaradi tega, ker si želim sprememb, saj lju-dje niso zadovoljni z razmerami v Sloveniji.Razočarani so nad politiko na vseh nivojih.Predsedniška funkcija je najvišji nivo poli-tike, zdi se mi pomembno, da tudi v ta poli-tični prostor vnesem spremembe.

Letos je med devetimi kandidati karpet žensk, se nikoli toliko. Pa še dru-go klišejsko vprašanje - je že dozorelčas, da ženska postane predsednicaSlovenije?Vprašanje, ki cilja na to, da je kandidatu-ra katerekoli izmed nas zgolj zato, ker smoženske, me nekako celo žali. Nikoli nisempoudarjala ženskih kvot, tudi danes se nezavzemam zanje. Jih pa sprejemam, sajmislim, da so nekje še vedno potrebne. Tusem zato, ker sem najboljša kandidatka.

V veliko čast in ponos mije, da so mi moji najbližji- tako v družini kot vpolitičnem prostoru - zapopotnico kandidaturidejali: Bodi to, kar si. Če botako, je uspeh zagotovljen.

Še tretje vprašanje: je bil Borut Pa-hor dober predsednik? Kaj mu štejetev plus in kaj vam je pri njegovem opra-vljanju funkcije šlo najbolj na živce?Borut Pahor je popularen, všečen predse-dnik. Ima dobro komunikacijo z ljudmi,nikoli pa ni končal predvolilne kampa-nje, ki jo je začel pred volitvami leta 2012.

S to všečno kampanjo je zmagal in jo po-tem tudi nadaljeval. S tem sicer ni kaj ze-lo narobe, kar pa jaz pogrešam, je tistidrugi del, ko bi moral biti predsednik indržavnik. Če vprašate ljudi, po čem si gabodo zapomnili, ne boste dobili nobene-ga odgovora, ki bi kazal na kakšno njego-vo dobro državniško potezo. Zapomnili siga bodo po spornih aktivnostih, udeležbina maturantskih paradah ... Slovenija papotrebuje predsednika tudi takrat, ko jetreba reči kakšno bolj državniško besedo,takrat, ko ljudem ne gre dobro. Ko ljudjepričakujejo, da se bo predsednik postavilzanje. Pri realnih temah in problemih. Dase bo oglasil tedaj, ko gre za čisto majhnečloveške krivice, ali tedaj, ko gre za veli-ke kraje, kot je šlo pri aferi NLB.

Ponovil bom vprašanje, ki so vam gazastavili na prvem soočenju na TV Slo-venija: koga ste volili na predsedni-ških volitvah pred petimi leti?Moram priznati, da je bil to eden mo-jih najmanj spretnih odgovorov. Seveda

vem, koga sem volila. Želela sem se iz-ogniti odgovoru, pa se je tako nesreč-no končalo. V prvem krogu sem volilaMilana Zvera, v drugem pa tistega, za ka-terega sem mislila, da je manj slab kandi-dat - za Boruta Pahorja.

V Sloveniji predsednika države, ki jebolj protokolarna funkcija, volimo ne-posredno. V Nemčiji, ki ima podobnepristojnosti, ga volijo posredno na t. i.volilni skupščini. Bi veljalo tako pra-kso uvesti tudi pri nas?Pravzaprav ne. Če bi bil naš medijski pro-stor demokratičen, enakopraven za vse,da bi vsi kandidati imeli priložnost, da sepredstavijo, ne pa da odgovorjajo na nekanepomembna, zavajajoča vprašanja, ki nebodo dala nobene slike o tem, kdo smo,potem mislim, da je sedanji način boljši.Zagovarjam neposredno izvolitev od ljudi,ki da na koncu boljšo sliko, boljši rezultat.

Zakaj ste se v predsedniško tekmovključili tako pozno? Svet stranke jevašo kandidaturo potrdil šele 9. sep-tembra, slaba dva meseca pred voli-tvami.

S tem ni nič narobe, saj nismo prvi in edi-ni, ki smo se na to pot odpravili tako po-zno. Imeli smo kandidata, ki se je pr-vi vključil v tekmo, pa ga danes ni nikjerveč. To ne pomeni nič. Če te mediji želi-jo ignorirati, te ignorirajo pol leta. Časa jedovolj, dober mesec, vprašanje pa je, alibomo vsi dobili enako priložnost.

Ob predstavitvi kandidature v Maribo-ru ste dejali, da odločitev za kandida-turo ni bila lahka. Zakaj?Zaradi tega, ker to zame ni avantura. Tudine priložnost, da me ljudje bolje spozna-jo, ker bi denimo kandidirala na držav-

nozborskih volitvah. Stranka SDS je do-volj prepoznavna, ne potrebuje še dodat-ne reklame. Gre dejansko za poslanstvo,za željo in odločitev postati predsednicadržave. Ne pa za kakršnekoli druge špeku-lacije. Do vseh funkcij se obnašam odgo-vorno, ker je to najvišja funkcija, še tolikobolj. Najprej moraš razčistiti sam s sabo,ali to zmoreš. Ko človek sprašuje samegasebe, se sprašuje o vrednotah, o znanju,o izkušnjah, o vsem ... To sem razčistilain ugotovila, da zmorem. Na začetku semres imela pomisleke, potem pa bila prese-nečena, ko sem hodila po terenu in začu-tila razpoloženje ljudi. Pa ne samo medčlani naše stranke, tudi med člani drugihstrank, celo z nasprotnega političnega po-la, pa tudi pri tistih, ki so politično neo-predeljeni. Celo pri tistih, ki imajo svojegakandidata na teh predsedniških volitvah.Verjamem, da bo kar veliko članov NoveSlovenije obkrožilo mojo številko.

V predsedniško tekmo ste se spusti-li le s sloganom Spoštujmo in sodeluj-mo, nimate pa kakega posebnega pro-grama. Kako to?Tega, da nimam posebnega programa,nekateri niso ravno najbolje razume-li. Naj pojasnim, katere bi bile moje pr-ve poteze kot predsednice. Takoj bi spro-žila razprave o najbolj pomembnih struk-turnih problemih, ki tarejo Slovenijo.Sodelovanje in spoštovanje pomeni, daje treba skupaj spraviti politike, ki o temodločajo. Moramo reči bobu bob na po-dročju zdravstva, sociale, pokojninske-ga in pravosodnega sistema. Predsednikje tisti, ki mora sprožiti te debate, če po-litiki tega ne zmorejo. Druga stvar pa je,da bi pozvala vlado, da takoj, ampak restakoj udejanji vse neuresničene ustavneodločbe. Nedopustno je, da imamo vla-

.^^ggftfttHHHHfet-. -11__^_^_^_^_^_^_Hf a^L^L^L^L^L^L^L^L^L^L^

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Reporter 16.10.2017

PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 24.000

Stran: 26

Površina: 2.541 cm2 3 / 6

do, ki prezira ustavno sodišče, ki je nekajodločilo, ustava je vendarle temeljni dr-žavni akt, treba jo je spoštovati. Začela birazpravo o volilnem sistemu, ki sedaj nioptimalen. Vlado bi pozvala, da uresni-čuje mednarodne zaveze. Diskreditiramose, ker smo pristopili k mednarodnim in-tegracijam, potem pa zavez ne uresniču-jemo. Tak primer je Nato. Imamo vojsko,pa vemo, v kakšnem stanju je. Predlagalabi tudi referendumski dan, da bi enkratza vselej odpravili debate o tem, ali soreferendumi pomembni ali ne. V Šviciimajo odličen sistem, velikokrat vpraša-jo ljudi, to je najvišja stopnja demokra-cije. Postavijo več referendumskih vpra-šanj na en dan, da se s tem izognejo stro-škom. Mi pa iz vsakega referenduma na-

Ce vprašate ljudi, po čem si bodo zapomnili BorutaPahorja, ne boste dobili nobenega odgovora, ki bi kazalna kakšno njegovo dobro državniško potezo.redimo kraval in obtožujemo tistega, kiga je predlagal. To je res sprto z vsako lo-giko! Ljudje imajo v demokraciji pravico,da odločajo.

Med pomembnimi funkcijami predse-dnika republike so tudi pomilostitve.Bi vi pomilostili Bahtljarja Bajroviča,lastnika Sportine, kot ga je predse-dnik Pahor?Prav gotovo ne. Gospodarski kriminal jezame eno tistih kriminalnih dejanj, zakatera ne bi imela posluha.

Javnost vas je najbolje spoznala kotpodpredsednico državnega zbora vprejšnjem mandatu. Čeprav ste, kotkažejo statistike, med aktivnejšimislovenskimi evroposlanci, pa vas vprimerjavi s Tanjo Fajon, Igorjem šol-tesom ali Lojzetom Peterletom, ni najavnomnenjskih lestvicah priljubljeno-sti. Kako si to razlagate?Javnomnenjske lestvice so narejene ta-ko, da dvigujejo ene kandidate, drugihpa ne. Da bolj ustvarjajo kot merijo jav-no mnenje.

Pa verjamete tem anketam?V politiki nimam ravno dolge zgodovine,toda osem let je dovolj, da sem spozna-la marsikaj, kar je navadnim državljanomnepojmljivo. Nisem naivna. Eno od tehspoznanj je tudi to, da so javnomnenjskelestvice, če že ne popolnoma ponarejene,pa vsaj prirejene.

Objavljenih je bilo že več anket, a no-bena za zdaj ne kaže, da se boste uvr-stili v drugi krog. Se na teh predsedni-ških volitvah lahko zgodi preseneče-nje? Je lahko Romana Tome presene-čenje? Je Borut Pahor premagljiv?

Borut Pahor je premagljiv. Še pred nekajmeseci je bilo vsesplošno mnenje, da sebo Pahor brez konkurence sprehodil čezte predsedniške volitve. Mislim, da ne botako. Ne glede na javnomnenjske razi-skave piko na i postavijo volivci na volil-ni dan. Marsikatero presenečenje se je žezgodilo in tudi tokrat se lahko.

Kdo je za vas večja konkurenca na tehvolitvah: zdajšnji predsednik ali pred-sednica Nove Slovenije?Ne tekmujem niti z Borutom Pahorjem, ni-ti z Ljudmilo Novak, tudi ne z MarjanomŠarcem. Tekmujem sama s sabo v smislu,da želim predstaviti sebe tako, kot sem. Čebom v tem uspela, verjamem, da se bodovolivci odločili zame. V veliko čast in po-

nos mi je, da so mi moji najbližji - tako vdružini kot v političnem prostoru - za po-potnico kandidaturi dejali: Bodi to, kar si.Če bo tako, je uspeh zagotovljen.

Janez Pogorelec iz NSI na tviterju pi-še, da bi imela Ljudmila Novak v dru-gem krogu večje možnosti od vas, dapremaga Boruta Pahorja. Najbrž se stem ne strinjate?Seveda se ne. To je njegovo osebno mne-nje, na tviterju mu sledim in vidim,da ima le nekaj več kot 600 sledilcev.Janez Pogorelec je tipičen primer člove-ka, ki navija za svojo kandidatko in ho-če ustvarjati javno mnenje. Z njim se neobremenjujem.

Kako pa kot predsedniška kandidatkaSDS gledate na konfikte med stranka-ma v zadnjih letih?Nepotrebni so, popolnoma nepotreb-ni. Moj slogan je spoštovanje in sodelo-vanje, to bi moralo veljati tudi za odnosemed SDS in NSI. V preteklosti je bilo ne-kaj napačnih potez z obeh strani. Mislim,da je veličina tudi v tem, da znaš včasihpriznati, da kake stvari nisi naredil rav-no najbolje in da se to lahko popravi.Take drobne napake, ki so se zgodile inse množile, ne smejo vplivati na to, da nadesnici ne bi sodelovali. Izjava LjudmileNovak, da ne bodo sodelovali z JanezomJanšo, je bila nespametna. Šlo je za iz-ključevanje, za vtikanje v interne zadevedruge stranke.

Na enem od predvolilnih soočenj semopazil, da Ljudmila Novak uporablja vašslogan o spoštovanju in sodelovanju ...To pa je problem. Trudim se, da tudi vprimerih, ko mislim podobno kot mo-ji konkurenti, to povem drugače. Zdi se

mi izredno neprimerno, ker imamo ne-ki vrstni red, da nekdo, ki je pred tabo navrsti, uporabi besede, ki jih je slišal, alicelo slogan. Pa dajmo, recimo, da je toLjudmili Novak ušlo, da bo drugič pove-dala drugače ali uporabila svoj slogan,kajne?

Prihodnje leto bodo redne volitve v dr-žavni zbor. Med pristojnostmi pred-sednika republike je tudi predlaganjemandatarja za izvolitev v državnemzboru. Bi moral po vašem predsedniknajprej predlagati kandidata stranke,ki je dosegla relativno zmago, ali kan-didata, ki to ni, pa mu je uspelo zbra-ti večino glasov poslancev v parla-mentu?Takšne situacije smo v Sloveniji že imeli.Prepričana sem, da bo relativni zmagova-lec naslednjih volitev sposoben sestavitivlado in da tega vprašanja ne bo.

Zakaj se vam je zdelo potrebno tikna začetku kampanje na svoji splet-ni strani, ki zdaj miruje, objavitidaljše pojasnilo o svojem glasova-nju o migrantskih kvotah? Pred dve-ma letoma ste prav tam objavili čla-nek z naslovom Migranti rešujejoEvropo. Bi danes še enkrat glasova-li enako?

m m »u_ # ' M ■

Romana Tome je poslanka v Evropskem par-lamentu in članica Evropske ljudske stranke,kateri pripada SDS. Med letom 2011 in 2014je bila poslanka državnega zbora in tudi nje-gova podpredsednica. Preden je bila izvolje-na za poslanko, je bila direktorica javnegasklada za razvoj kadrov in štipendije. V ča-su predsedovanja Slovenije Svetu EU je bi-la državna sekretarka na ministrstvu za de-lo, družino in socialne zadeve, še pred tem jena istem ministrstvu vodila direktorat za deloin pravice iz dela. Po izobrazbi je diplomira-na ekonomistka, v njeni uradni biografiji piše,da so davki še danes njeno priljubljeno po-dročje, na katerem je po končani fakulteti tu-di začela svojo poklicno kariero.

piografija

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Reporter 16.10.2017

PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 24.000

Stran: 26

Površina: 2.541 cm2 4 / 6

Bi. Zanimivo vprašanje, hvala, da ste miga postavili. Ste prebrali članek Migrantirešujejo Evropo?

Ne, prebral sem pojasnilo.Vsebina tega članka je taka kot pojasnilo,ki je nastalo tik pred zdajci. 90 odstotkovbralcev je prebralo samo naslov članka, kinegira vsebino. O migrantski problema-tiki ves čas mislim enako, me pa niso vsidobro razumeli. Ko se po družbenih medi-jih začne valiti »resnica«, ki to ni, je ta valtežko ustaviti. S tem pojasnilom sem žele-la ljudi še enkrat spomniti, da naj pogle-dajo, kaj sploh kritizirajo, ker se motijo.

Pa pojdiva k vsebini: zakaj ste glaso-vali za migrantske kvote in zakaj bi toponovili še enkrat?

Glasovanje bi ponovila, če bi bile razme-re in okoliščine natančno take, kot so bi-le tedaj. Mislim, da sem glasovala prav,po svoji vesti in po smernicah vrha stran-ke SDS, kateri pripadam. Poleg tega biSlovenija v tistem času, ko je čez na-še ozemlje šlo več kot 500.000 oseb, kismo jih registrirali, po Dublinski konven-ciji lahko vse te osebe dobila nazaj. Si topredstavljate, kam bi jih namestili? Kerpa so danes okoliščine drugačne in kerme je v zadnjih letih in pol Evropa globo-ko razočarala glede načina, kako se je lo-tila reševanja migrantske krize, bi ime-la pomisleke. Šlo je za glasovanje, ki gasploh ne razumem kot glasovanje o kvo-tah. To je bilo glasovanje o pomoči drža-vam, ki so se znašle v veliki stiski - šlo jeza Italijo, Grčijo, Ciper in Malto. Šlo je zaomejen obseg, za omejeno kvoto ljudi, ti-stih, ki so že bili na evropskih tleh. Da bise začasno prerazporedili, da bi si državemed sabo pomagale.

Najbolj pomembno pri tem je, da se stakim načinom reševanja migrantske kri-ze za naprej ne strinjam. Pristojni v insti-tucijah EU niso odgovorili na vprašanje,ki ga postavljam že tri leta - kdo prihajav Evropo; so to migranti, begunci, nekajčasa so jih imenovali prebežniki, ne bo-ste verjeli, odkrila sem celo termin, da soto razseljene osebe. Iščemo tisoč in eno

besedo, kako bi jih imenovali, saj splohne vemo, kdo prihaja. Kljub temu menim,da je treba pomagati beguncem, tistim, kibežijo iz vojne. Migranti pa iščejo boljšoekonomsko prihodnost. Izkazalo se je, dav Evropi ne iščejo samo dela, ampak tu-di socialne transferje. Dajmo si že enkratnaliti čistega vina, da bomo potem znalibolje pristopiti k temu problemu. Ampakpoglejte, kolegi z levice si ne želijo rešitvetega vprašanja.

Zakaj?Očitno bi radi destabilizirali Evropo ta-ko, da k nam lahko pride kdorkoli in ka-darkoli. Vsi, tudi poslanci, ki potujemoiz Strasbourga domov, vedno pokažemopotne liste na mejah. A komu drugemupa tega ni treba? A bomo kar vse sprejeli?

Ko vas takole poslušam, ste kar na li-niji višegrajskih držav, kar je bilo vBruslju večkrat obsojano. Madžar-ski premier Viktor Orban je pred ča-som še enkrat ponovil, da Madžarskane bo nikoli država priseljevanja ... Bimorala podobno odločno izjavo datitudi uradna politika v Sloveniji?Načeloma se z Orbanovo politiko stri-njam, kar pa ne pomeni, da se strinjamz vsako njegovo odločitvijo. Drži, da mo-ra država najprej poskrbeti za svoje dr-žavljanke in državljane in šele potem, čeima možnosti, pomagati drugim. Kljub te-mu da smo v Evropi unija držav, to ne po-meni, da nima vsaka država suverene pra-vice odločati o sebi. Samo poglejte, ka-ko so stvari lahko sprevržene. Kaj bi bilo,če bi se na Madžarskem zgodilo nekaj po-dobnega, kot se je v Španiji? Si predsta-vljate, kako bi reagirala EU in kako bi tu-di vsi drugi planili v zrak, da so take stvarinesprejemljive, da gre za kršenje človeko-vih pravic. Če bi se kaj takega zgodilo naMadžarskem, bi silovito napadli Orbana.Ko pa je španska vlada v Kataloniji dvigni-la roko nad svoje državljane, je bila EU ze-lo oprezna, zelo tiho. To je dvojna igra.

Ta vaša kritika ne leti samo na vod-stvo Evropske komisije, ampak tudina vodstvo Evropske ljudske stranke,ki ji pripadate, denimo na izjave Man-freda Webra.

Seveda. Pripadam Evropski ljudski stran-ki, delim iste vrednote, kar pa ne pome-ni, da se s čisto vsem strinjam. Tokrat jebil odziv mlačen. Katalonci bodo samipovedali in na koncu odločili, ali želijosamostojno državo. Jaz se ne bom odloča-la namesto njih, samo pravim, da morajoimeti Katalonci pravico, da odločajo sa-mi o neodvisnosti. Ta pravica jim pripa-da, ne glede na to, kako je to zapisano vustavi. Je pa res, da so v drugačnem polo-žaju, kot je bila Slovenija. Gre za diktatu-

ro pravil igre, ki ne upoštevajo volje ljudi.Če so pravila postavljena slabo, je trebaspremeniti njih, ne pa ljudi. Treba je upo-števati, kar hočejo ljudje. Španska vladaje naredila nekaj elementarnih napak. Čebi pustila Kataloncem, da izpeljejo refe-rendum brez pritiskov, bi bil rezultat lah-ko bistveno drugačen. Morda tudi udelež-ba ne bi bila takšna. Z napačnimi poteza-mi pa so sprožili pravo revolucijo.

Bi se vi v funkciji predsednice republi-ke aktivno prizadevali, da bi Sloveni-ja med prvimi priznala neodvisno Ka-talonijo?Če bi bili vsi postopki speljani, kot jetreba, s tem nimam nobenih težav.Absoultno, zakaj pa ne. Kar spomni-te se, ko smo se sami osamosvojili, smo

Takoj bi sprožila razpraveo najbolj pomembnihstrukturnih problemih, kitarejo Slovenijo. Sodelovanjein spoštovanje pomeni, daje treba skupaj spravitipolitike, ki o tem odločajo.

težko pričakovali, da nas bo še kdo pri-znal. Po mojem pa bo pot Katalonijev samostojnost daljša, kot si mislimo.Vprašanje je, ali bo do nje sploh prišlo.Če pa bo, potem bi takoj priznala neodvi-sno Katalonijo.

Zadnja leta veliko kritik leti na bru-seljski establišment, zlasti na predse-dnika komisije Jeana-Clauda Junckerja. Je po vašem mnenju prava osebav današnjih za EU precej turbulentnihčasih na čelu Evropske komisije?Moje iskreno mnenje je, da je Jean-Claude Juncker v zadnjem letu precejboljši predsednik, kot je bil na začetku.

A res?V zadnjem času je prinesel v parlamentveliko potrebnih rešitev, je pa tudi res,da so bile marsikatere narejene prepo-zno. Tudi osebnostno se je spremenil,saj je opustil način obnašanja, ki ga jeimel na začetku, kar je marsikoga zmoti-lo, tudi mene. Se pa strinjam, da bi na čelo Evropske komisije lahko postavili boljodločnega in kredibilnega človeka.

Zakaj Evropska komisija ne narediveč za implementacijo arbitražne sod'be o meji med Slovenijo in Hrvaško?Bili ste kritični do slovenske diploma-cije, do javnih prepirov med Erjavcemin Cerarjem ...Nekateri še vedno živijo v iluziji, da nambo pomagal svet, da nam bo pomagala

NNNNNNNNNnL|^^__^P*'' Z^ML^JtmmmmmmaVaVaVaVaVa^Ua—rv-VI - "iHMB—IB^B^B^bV■Wt* i •^■*b^b"b^b"bTi

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Reporter 16.10.2017

PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 24.000

Stran: 26

Površina: 2.541 cm2 5 / 6

Evropa. Zanašamo se na Evropsko komisi-jo, po eni strani jo tožimo, po drugi kliče-mo na pomoč. Tisti, ki pozna visoko politi-ko in diplomatski jezik, ve, da bo medna-rodna skupnost vedno dejala, da je trebaspoštovati pravno zavezujoče akte med-narodnih sodišč. In nam bo dala načel-no prav. Toda samo ta načelnost ni dovolj,prepričana sem, da bomo morali s Hrvatisami razrešiti odprta dvostranska vpra-šanja. Na evropskem prizorišču sem spo-znala, da se mednarodna skupnost v takihsporih ne bo nikoli, ne glede na vse, po-stavila na eno ali drugo stran. Smo sanja-či, če mislimo, da Hrvaška ne išče in nimaistih zaveznikov, za katere mi mislimo, daso naši zavezniki, so pa hkrati tudi zave-zniki Hrvaške. Prepustili nam bodo, da sa-mi rešimo to odprto vprašanje. Lahko garešimo, a ne tako hitro, kot mi mislimo,da ga lahko. Po roku, ki je določen za uve-ljavite odločbe, se po mojem ne bo zgo-dilo nič, saj enostranska implementacijani mogoča. Nekateri še vedno mislijo, daje ta odločitev dobra za Slovenijo, pa ni.Zakaj potem hitimo? Res je, zelo sem kri-tična do obnašanja slovenske diplomaci-je. To je popolna blamaža Slovenije.

Tri leta ste že v Bruslju oz. Strasbour-gu. Je biti evropski poslanec sanjskaslužba?Niti pod razno ne.

Veliko očitkov leti tudi na visoke pla-če evropskih poslancev. Da na man-dat prejmete tam okoli pol milijonaevrov. Če boste izvoljeni za predse-dnico države, se bodo ti prejemki ne-koliko znižali.Ni čisto tako. Ljudje radi najprej pogleda-jo na svetle plati bruseljskega življenja.Nikoli se nisem pritoževala nad plačo, to-da celotna slika našega življenja je precejdrugačna. Tisti, ki nas kdaj pridejo obi-skat, lahko vidijo, kako živimo in potemspremenijo takšno mnenje.

Kaj vas najbolj moti v Bruslju?Najbolj ločenost od družine, pa stalnapotovanja, visoki stroški, ki jih imamo zživljenjem tam. Da za predsednico drža-ve ne kandidiram zaradi plače, je pa naj-brž jasno.

Če ne boste izvoljeni, se boste po-tegovali še za en mandat poslankeEvropskega parlamenta?Kam me bo vodila pot čez pet, deset alipetnajst let, ni bilo nikoli vprašnje, ki bisi ga zastavljala. O tem danes sploh nerazmišljam. Trenutno se ukvarjam s tem,kako postati predsednica države.

Kaj o stanju demokracije govori nizkavolilna udeležba, ki smo ji zadnja leta

priča v Sloveniji? Ne samo na evrop-skih, tudi parlamentarnih volitvah, nareferendumih, pa tudi na predsedni-ških volitvah. Pred petimi leti je bila vprvem krogu manj kot 50-odstotna.Nad tem bi se morali vsi zamisliti. V poli-tiki ni velikih naključij.

Kaj je vzrok za tako široko pasivizaci-jo volilnega telesa?Nekaterim očitno to zelo koristi. S tem,

ko diskreditirajo politiko kot tako, pov-zročijo tudi, da je udeležba nizka. Tudinekateri politiki vlečejo poteze, ki mečejoslabo luč na celotno politiko. Kar pa menajbolj moti pri tem, je, da nas potem vsemečejo v isti koš.

Vsi so isti ...Da, ta mantra vsi so isti, vsi kradejo, po-staja del našega vsakdana, mediji pa jonapihujejo. V državnem zboru smo imelikar precej slabih zgledov: poslance, ki sobrali z listkov, ki so preklinjali, delavcemniso plačevali prispevkov, pa še danes se-dijo tam. Ljudje potem pravijo, poglej-te, kakšni so politiki, saj ne znajo ničesarpovedati, saj klatijo same neumnosti. Pato ni res. Povejte z imenom in priimkom,kdo je ta politik. Pa povejte z imenom inpriimkom Romane Tome, kaj je naredi-la narobe. Takrat bom prevzela svojo od-govornost, kot sem jo vedno v življenju,za sosedovega tatica pa je ne bom. Če biimeli normalni medijski prostor, bi mo-rali tudi mediji narediti korak k temu, dase ta megla razblini, da se pokaže, kdo jekdo, kaj kdo zna, kje kdo goljufa, kdo negoljufa ...

Zaradi vaše umirjene politične držeso vas nekateri že pred leti videli navrhu SDS. Sploh imate take ambicije?Nikoli jih nisem imela, nikoli. Če bo-ste pogledali mojo kariero, tudi politič-no, nikoli nisem bolestno stremela k ne-

Moj slogan je spoštovanje insodelovanje, to bi moralo veljatitudi za odnose med SDS inNSI. V preteklosti je bilo nekajnapačnih potez z obeh strani.

kim funkcijam, vedno sem bila povablje-na nanje. Verjamem, da zaradi tega, kersem imela kaj pokazati. Če pa sem bilapovabljena, sem to priložnosti izkoristila.Pravijo, če greš po poti, moraš izkoristitiznamenja ob cesti.

Po rodu ste Ljubljančanka, zdaj živitetudi v Novem mestu, od koder priha-ja vaš partner. Opazili smo, da vas po-gosto spremlja med kampanjo, pa jav-nost gotovo zanima, kdo je ta gospodin koliko časa ste že v zvezi?Že kar precej časa. To je Andrej, je magi-ster ekonomskih znanosti, sicer univer-zitetni diplomirani inženir strojništva.Zaposlen je na vodstvenem položaju eneod zavarovalnic, skupaj imava štiri otro-ke. Živiva krasno življenje, razpeto medLjubljano, Novim mestom in Brusljem.Ljubljana in Novo mesto sta moj dom.Partner mi stoji ob strani, zato ga lahkotudi vidite v predsedniški kampanji.

Ta zadnji odgovor me je nekoliko zme-del. V vaši uradni biografiji namreč pi-še, da ste mama dveh odraslih otrok,sina in hčerke. Se bosta tudi otrokavključila v kampanjo?S partnerjem imava skupaj štiri otroke,dva sta moja, dva njegova, vsi pa so naji-ni. Otroke želim držati čim dlje od mojegapolitičnega življenja. Tudi sami ne kažejokakih posebnih ambicij, da bi pri tem so-delovali. Me pa podpirajo in tudi podob-no vrednostno razmišljajo, kar mi je v ve-liko veselje. En član družine v politiki paje kar dovolj. ■

19? ''•■jbibiJ

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Reporter 16.10.2017

PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 24.000

Stran: 26

Površina: 2.541 cm2 6 / 6