Zakon o Graditvi Objektov v RS

5/26/2018 Zakon o Graditvi Objektov v RS

1/224

Uradni listRepublike SlovenijeInternet: http://www.uradni-list.si e-pota: [email protected].

110 Ljubljana, sreda 18. 12. 2002 Cena 1700 SIT ISSN 1318-0576 Leto XII

DRAVNI ZBOR

5386. Zakon o urejanju prostora

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. lena inprvega odstavka 91. lena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Zo razglasitvi zakona o urejanju prostora

(ZUreP-1)Razglaam zakon o urejanju prostora (ZUreP-1), ki ga

je sprejel Dravni zbor Republike Slovenije na seji 27. no-vembra 2002.

t. 001-22-142/02Ljubljana, dne 6. decembra 2002.

Predsednik

Republike SlovenijeMilan Kuan l. r.

Z A K O NO UREJANJU PROSTORA (ZUreP-1)

Prvi del: SPLONE DOLOBE

Prvi razdelek: TEMELJNE DOLOBE

1. len(predmet zakona)

(1) Ta zakon ureja prostorsko nartovanje in uveljavlja-nje prostorskih ukrepov za izvajanje nartovanih prostorskihureditev, zagotavljanje opremljanja zemlji za gradnjo tervodenje sistema zbirk prostorskih podatkov.

(2) Ta zakon doloa tudi pogoje za opravljanje dejavno-sti prostorskega nartovanja in doloa prekrke v zvezi zurejanjem prostora in opravljanjem dejavnosti prostorskeganartovanja.

(3) Urejanje prostora po tem zakonu je opravljanje za-dev iz prvega odstavka tega lena.

2. len(pojmi)

(1) Pojmi imajo po tem zakonu naslednji pomen:1. prostor je sestav fizinih struktur na zemeljskem po-

vrju ter nad in pod njim, do kamor seejo neposredni vplivilovekovih dejavnosti;

2. prostorski razvoj je spreminjanje prostora zaradi lo-vekovih dejavnosti;

3. vzdren prostorski razvoj je zagotavljanje take rabe

prostora in prostorskih ureditev, ki ob varovanju okolja, ohra-njanju narave in trajnostni rabi naravnih dobrin, varstvu kul-turne dediine in drugih kakovosti naravnega in bivalnegaokolja omogoa zadovoljitev potreb sedanje generacije brezogroanja prihodnjih generacij;

4. namenska raba je s prostorskimi akti doloena rabazemlji in objektov;

5. prostorska ureditev je nartovana razmestitev dejav-nosti in objektov na doloenem ureditvenem obmoju;

6. ureditveno obmoje je prostorsko in funkcionalnozaokroeno obmoje, ki se ureja z regionalno zasnovo pro-storskega razvoja ter z urbanistino oziroma krajinsko za-snovo in z lokacijskim nartom;

7. prostorsko nartovanje je interdisciplinarna dejav-nost, s katero se na podlagi varstvenih zahtev in ob upote-vanju razvojnih monosti nartuje namensko rabo prostora,doloajo pogoji za razvoj dejavnosti v prostoru in njihovorazmestitev ter ukrepi za izboljanje obstojeih fizinih struk-tur in doloajo pogoji za umestitev nartovanih objektov vprostor in njihovo izvedbo;

8. urbanistino nartovanje je posebna veja prostor-skega nartovanja, s katero se nartuje poselitev in z njopovezane prostorske ureditve ter doloajo pogoji za umesti-tev objektov v prostor;

9. krajinsko nartovanje je posebna veja prostorskeganartovanja za nartovanje prostorskih ureditev v krajini inzelenih struktur znotraj poselitvenih obmoij;

10. opremljanje zemlji je zagotavljanje pogojev zagraditev javne infrastrukture in prikljuevanja nanjo, s imerse omogoa uporabnost zemlji za namene, doloene sprostorskim aktom;

11. poselitvena obmoja so obmoja naselij in obmo-ja, predvidena za njihovo iritev, ki so kot takna doloenav prostorskih aktih;

12. naselje je obmoje strnjene pozidave;13. investicijska namera je predvidena investicija, ka-

tere realizacija zahteva gradnjo objektov;14. nosilci urejanja prostora so dravni organi oziroma

organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ki odlo-ajo ali soodloajo o zadevah urejanja prostora;

15. pripravljavec prostorskega akta je dravni organoziroma organ lokalne skupnosti, ki je odgovoren za njego-vo pripravo;

16. nartovalec je oseba, ki izdela predlog prostorske-ga akta;

17. pobudnik je subjekt, ki da pobudo za pripravo pro-storskega akta oziroma za njegove spremembe in dopolnitve;


2/224

Stran13058/ t. 110/ 18. 12. 2002 Uradni listRepublike Slovenije

18. urbanistina pogodba je pogodba med investitor-jem nartovane prostorske ureditve in obino, ki se sklene znamenom, da se omogoi uveljavitev vejega zasebnegainteresa za realizacijo nartovane prostorske ureditve v jav-no korist;

19. komunalna infrastruktura so objekti oziroma omre-

ja lokalne gospodarske javne infrastrukture ter grajeno jav-no dobro lokalnega pomena;

20. gospodarska javna infrastruktura so omreja, ne-posredno namenjena izvajanju gospodarskih javnih slub spodroja prometa, energetike, komunalnega gospodarstva,upravljanja z vodami in gospodarjenja z drugimi vrstami na-ravnega bogastva ali varstva okolja, kakor tudi druga omre-ja in objekti v javni rabi. Gospodarska javna infrastruktura jedravnega in lokalnega pomena;

21. komasacija je zloba zemlji na obmoju predvi-denega obinskega lokacijskega narta in njihova ponovnarazdelitev med lastnike zemlji na tem obmoju;

22. krajina je del prostora, katerega znailnost je pre-vladujoa prisotnost naravnih sestavin in je rezultat medse-bojnega delovanja in vplivanja naravnih in lovekih dejavni-

kov;23. prenova je sklop nartovalskih in drugih ukrepov

za gospodarsko, socialno in kulturno prenovitev degradira-nih poselitvenih in drugih obmoij;

24. sistem zbirk prostorskih podatkov je sistem pripra-ve, zbiranja in vzdrevanja zbirk podatkov s podroja pro-storskega nartovanja in drugih zadev urejanja prostora.

(2) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, katerih pomen nidoloen v prejnjem odstavku, imajo enak pomen, kot gadoloajo predpisi s podroja graditve objektov.

(3) V tem zakonu uporabljeni izrazi, ki se nanaajo naosebe, zapisani v moki spolni slovnini obliki, so uporablje-ni kot nevtralni za moke in enske.

3. len(temeljni cilji urejanja prostora)

(1) Namen urejanja prostora je omogoati skladen pro-storski razvoj z usklajevanjem gospodarskih, drubenih inokoljskih vidikov razvoja. Usmerjanje razvojnih procesov in znjimi povezanih prostorskih ureditev mora izhajati iz uravno-teenosti razvojnih potreb, pri emer je treba prostor urejatitako, da se:

1. zagotavlja vzdren prostorski razvoj z racionalno ra-bo prostora in ohranjanjem prostorskih zmogljivosti za seda-nje in prihodnje generacije;

2. omogoa kakovostne ivljenjske razmere v mestih inna podeelju, zagotavlja kvaliteten in human razvoj mest indrugih naselij ter zagotavlja njihovo oskrbo;

3. dosee prostorsko usklajeno in med seboj dopol-

njujoo se razmestitev razlinih dejavnosti v prostoru;4. zagotavlja prostorske monosti za skladen razvoj sku-pnosti;

5. zagotavlja funkcionalno oviranim osebam neovirandostop do objektov in njihova uporaba v skladu z zakonom;

6. zagotavlja varstvo okolja, ohranja narava in kulturnadediina, omogoa trajnostno rabo naravnih dobrin in varu-je druge kakovosti naravnega in bivalnega okolja;

7. omogoa obrambo drave in zagotavlja varstvo prednaravnimi in drugimi nesreami.

(2) Urejanje prostora mora prispevati k ustvarjanju im-bolj prepoznavnega reda v prostoru.

4. len(usklajevanje razvojnih potreb z varstvenimi zahtevami)

(1) Pri prostorskem nartovanju je treba z obravnavo insooanjem razlinih potreb in interesov razvoja v prostoru

zagotoviti usklajenost gospodarskih, drubenih in okoljskihvidikov ter ustvarjati pogoje za vzdren prostorski razvoj.

(2) Razvojne potrebe posameznih dejavnosti, ki vpliva-jo na urejanje prostora, se v postopku priprave in sprejema-nja prostorskih aktov presojajo in usklajujejo z varstvenimizahtevami tako, da omogoajo nartovanje prostorskih ure-

ditev, ki sledijo temeljnim ciljem vzdrnega prostorskegarazvoja.

(3) Vzdren prostorski razvoj se s prostorskim narto-vanjem zagotavlja tako, da je onemogoena prevlada intere-sov posameznih dejavnosti na raun uravnoteenosti razvoj-nih potreb in varstvenih zahtev ter drugih temeljnih ciljevurejanja prostora in varstva okolja. Podlaga za usklajevanjerazvojnih potreb in varstvenih zahtev so analize razvojnihmonosti posameznih dejavnosti v prostoru in tudija ranlji-vosti prostora, v primeru usklajevanja v postopku pripravelokacijskega narta pa tudi smernice za nartovanje iz29. lena tega zakona. Usklajevanje vodi pripravljavec pro-storskega akta.

(4) e se v postopku priprave prostorskega akta nidalo razvojnih potreb posameznih dejavnosti uskladiti med

seboj oziroma teh potreb uskladiti z varstvenimi zahtevami, vprimeru priprave dravnega ali skupnega prostorskega aktao neusklajenostih odloi v okviru svojih pristojnosti vlada napredlog ministra, pristojnega za prostor (v nadaljnjem bese-dilu: minister za prostor), v primeru priprave obinskegaprostorskega akta pa v okviru svojih pristojnosti obinskisvet na predlog upana.

(5) Pri pripravi predpisov in razvojnih dokumentov po-sameznih dejavnosti, ki vplivajo na urejanje prostora, resor-na ministrstva sodelujejo z ministrstvom, pristojnim za pro-stor (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo za prostor).

5. len(usmerjanje poselitve)

(1) Nova poselitev se usmerja v poselitvena obmoja.(2) Pri usmerjanju poselitve je treba zagotoviti racional-no rabo zemlji in objektov v naseljih, pri emer je trebaprvenstveno izkoristiti proste in nezadostno izkoriene po-vrine v naseljih z njihovim aktiviranjem ter s prenovo insanacijo degradiranih obmoij v naseljih.

(3) iritev naselja je dopustna, e smotrnega razvoja inskladnosti urbanih kvalitet ni mogoe zagotoviti z izvedboukrepov iz prejnjega odstavka, pri emer je potrebno, obupotevanju urbanistinih in tehnolokih znailnosti predvi-denih prostorskih ureditev, iritev praviloma usmerjati nazemljia, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih dobrin terohranjanja narave in kulturne dediine manj pomembna.

6. len

(gradnje zunaj poselitvenih obmoij)(1) Zunaj poselitvenih obmoij so dopustne gradnje

objektov, e:1. neposredno sluijo kmetijski oziroma gozdarski de-

javnosti, upravljanju voda, portu in rekreaciji zunaj poseli-tvenih obmoij, pridobivanju mineralnih surovin in izkoria-nju drugih naravnih virov, kakor tudi objektov, ki sluijo var-nosti dravljanov in njihovega premoenja, obrambi ter var-stvu pred naravnimi in drugimi nesreami;

2. gre za prometne in energetske objekte gospodar-ske javne infrastrukture, objekte telekomunikacijskih omre-ij in drugih zvez, kakor tudi, e gre za druge javne infras-trukturne in proizvodne objekte, ki zaradi tehninih, tehnolo-kih, okoljskih in drugih znailnosti niso primerni v poselitve-nih obmojih;

3. gre za rekonstrukcije, adaptacije in nadomestnegradnje zakonito zgrajenih objektov, pri emer se lahko


3/224

Uradni listRepublike Slovenije t.110/ 18. 12. 2002/ Stran13059

spreminja njihovo namembnost ali zmogljivost, e spremem-be ne ovirajo dejavnosti iz prve toke;

4. gre za funkcionalne zaokroitve komunalno oprem-ljenih obmoij ter dopolnilne gradnje objektov, ki pomenijozaokroitev in sanacijo posaminih skupin objektov zunajposelitvenih obmoij;

5. gre za objekte, ki so namenjeni dopolnilni dejavno-sti, ki se opravlja ob kmetijski dejavnosti ali je z njo v nepo-sredni zvezi.

(2) Na najboljih kmetijskih zemljiih je gradnja objek-tov iz prejnjega odstavka dopustna le, e ni mogoe upora-biti zemlji, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo. Vtem primeru se zemljia za gradnjo objektov pravilomadoloijo na osnovi ovrednotenih variantnih predlogov gledena njihov funkcionalni, varstveni in ekonomski vidik ter gledena njihovo sprejemljivost v lokalnem okolju.

(3) Merila in pogoji za gradnje objektov zunaj poselitve-nih obmoij se doloajo v prostorskem redu obine v skladus prostorskim redom Slovenije.

7. len(strokovne podlage urejanja prostora)

(1) Prostorski akti in druge odloitve o zadevah ureja-nja prostora morajo temeljiti na predpisih, analizah in stro-kovnih dognanjih o lastnostih in zmogljivostih prostora inokolja, na analizah razvojnih monosti ter drugih pogojih inusmeritvah za razvoj posameznih dejavnosti v prostoru, opre-deljenih v razvojnih in drugih dokumentih ter drugih strokov-nih podlagah, na analizah medsebojnih uinkov posameznihdejavnosti v prostoru ter na geodetskih, statistinih in drugihpodatkih s podroja urejanja prostora (v nadaljnjem besedi-lu: strokovne podlage).

(2) Nosilci urejanja prostora iz 4. toke prvega odstav-ka 27. lena tega zakona so v skladu z zakonom dolniposredovati pripravljavcu prostorskega akta na njegovo za-

htevo strokovne podlage, s katerimi razpolagajo in se nana-ajo na obmoje oziroma so predmet nartovanja.

8. len(sodelovanje v zadevah urejanja prostora)

(1) Drava in lokalne skupnosti ter lokalne skupnostimed seboj morajo sodelovati v zadevah urejanja prostorazlasti pri nartovanju razvoja dejavnosti v prostoru in njihoviprostorski razmestitvi, ki se nanaajo na skupno rabo narav-nih dobrin, na skupne prometne, energetske in komunalneobjekte, kakor tudi na druge prostorske ureditve v zvezi zvarovanjem okolja ter ohranjanjem narave in kulturne dedi-ine.

(2) Pri pripravi prostorskih aktov ter drugih predpi-

sov, ki se nanaajo na zadeve urejanja prostora iz prej-njega odstavka, je treba upotevati temeljne cilje ureja-nja prostora.

9. len(javna korist in zasebni interes)

Pri opravljanju zadev urejanja prostora morajo nosilciurejanja prostora upotevati javne koristi in zasebne intereseter jih v skladu s temeljnimi cilji urejanja prostora med sebojskrbno pretehtati, pri emer zasebni interes ne sme kodo-vati javnim koristim.

10. len(javnost v zadevah urejanja prostora)

(1) Vsakdo ima pravico biti obveen o postopkih pri-prave in sprejemanja prostorskih aktov ter o drugih zadevahurejanja prostora v skladu z zakonom.

(2) Vsakdo ima pravico s pobudami, mnenji in na drugenaine sodelovati pri zadevah urejanja prostora.

(3) Nosilci urejanja prostora morajo vsakomur omogo-iti vpogled v zadeve urejanja prostora ter o teh zadevahobveati javnost v skladu z zakonom.

Drugi razdelek: PRISTOJNOSTI NA PODROJUUREJANJA PROSTORA

11. len(pristojnosti drave na podroju urejanja prostora)(1) Z urejanjem prostora v dravni pristojnosti se v skla-

du s temeljnimi cilji urejanja prostora iz 3. lena tega zakonadoloa raba prostora in prostorske ureditve iz dravne pri-stojnosti (v nadaljnjem besedilu: prostorske ureditve drav-nega pomena). Z urejanjem prostora v dravni pristojnostise doloijo tudi pogoji prostorskega nartovanja in umea-nja objektov v prostor, ki jih narekujejo predpisani reimivarovanja okolja, ohranjanja narave in trajnostne rabe narav-nih dobrin, ohranjanja kulturnih spomenikov in druge kultur-

ne dediine dravnega pomena, varstva pred naravnimi indrugimi nesreami ter obrambne potrebe.

(2) Urejanje prostora v dravni pristojnosti obsega:1. doloanje ciljev, usmeritev in izhodi prostorskega

razvoja;2. predpisovanje splonih pravil in pogojev za urejanje

prostora;3. nartovanje prostorskih ureditev dravnega pome-

na;4. izvajanje prostorskih ukrepov za uresnievanje dr-

avnih prostorskih aktov;5. izvajanje nadzora nad zakonitostjo prostorskega na-

rtovanja na ravni lokalnih skupnosti;6. vodenje in izvajanje aktivne zemljike politike;7. vodenje sistema in posameznih zbirk podatkov iz

tega zakona;8. razvijanje in spodbujanje strokovnega dela na po-

droju urejanja prostora in prostorskega nartovanja;9. pripravo in sprejem poroil o stanju na podroju

urejanja prostora;10. sodelovanje pri zadevah urejanja prostora na med-

narodnem podroju.

12. len(pristojnost obine na podroju urejanja prostora)(1) Z urejanjem prostora v obinski pristojnosti se v

skladu s temeljnimi dolobami tega zakona ter z usmeritvamistratekih prostorskih aktov drave doloa raba prostora inprostorske ureditve lokalnega pomena. Z urejanjem prosto-

ra v obinski pristojnosti se doloijo tudi pogoji prostorske-ga nartovanja in umeanja objektov v prostor, ki jih pred-pisujejo reimi varovanja okolja, ohranjanja narave in trajno-stne rabe naravnih dobrin, ohranjanja kulturnih spomenikovlokalnega pomena in druge kulturne dediine ter varstvapred naravnimi in drugimi nesreami na lokalni ravni.

(2) Urejanje prostora v obinski pristojnosti obsega:1. usmerjanje prostorskega razvoja obine z doloa-

njem ciljev in usmeritev za urejanje prostora v obini obupotevanju dravnih usmeritev za urejanje prostora na lo-kalni ravni;

2. predpisovanje podrobnejih meril in pogojev za ure-janje prostora na obmoju obine;

3. nartovanje prostorskih ureditev na obmoju obi-ne;

4. izvajanje prostorskih ukrepov za uresnievanje ob-inskih prostorskih aktov;


4/224


5. vodenje in izvajanje ukrepov aktivne zemljike politi-ke in opremljanja zemlji;

6. vodenje zbirk prostorskih podatkov iz njene pristoj-nosti;

7. spremljanje stanja na podroju urejanja prostora inskrb za zakonitost in red v prostoru;

8. pripravo in sprejem poroil o stanju na podrojuurejanja prostora.

(3) Z aktivno zemljiko politiko obina pridobiva zemlji-a in druge nepreminine, na njih uveljavlja predkupnopravico, vodi prenovo ter uveljavlja in izvaja druge ukrepe izsvoje pristojnosti v javno korist. V ta namen lahko ustanovisklad, javno agencijo ali druge institucije. Pri izvajanju nave-denih aktivnosti lahko drava sodeluje s finannimi in drugi-mi ukrepi.

(4) Obina ali ve obin skupaj organizira trajno uresni-evanje nalog iz tega lena.

13. len(izvajanje aktivne zemljike politike)

(1) Drava z aktivno zemljiko politiko ustvarja prostor-ske pogoje za uinkovito gospodarjenje z nepremininamitako, da spodbuja vzdren prostorski razvoj ter s tem zago-tavlja pogoje za skladen in celovit razvoj mest in drugihposelitvenih obmoij.

(2) Z aktivno zemljiko politiko drava:1. s finannimi in drugimi ukrepi podpira obine pri

izvajanju njihove zemljike politike pridobivanja zemlji indrugih nepreminin za potrebe urejanja prostora ter pri us-tvarjanju in izboljanju pogojev za uinkovito gospodarjenjez nepremininami in njihovo racionalno rabo;

2. zagotavlja in usklajuje pridobivanje ter izkorianjefinannih pomoi za stabilnost in razvojno naravnanost ne-premininskega trga;

3. za potrebe poselitve izvaja promet z nepreminina-

mi;4. upravlja finanna sredstva, pridobljena z gospodar-

jenjem z nepremininami.(3) Naloge iz prejnjega odstavka izvaja Stanovanjski

sklad Republike Slovenije, pri emer lahko sodelujejo tudidravni organi, druge dravne institucije ter nepremininskiin finanni skladi v skladu z zakonom in ustanovitvenimi akti.

14. len(prostorske ureditve dravnega in regionalnega pomena)

(1) Prostorske ureditve dravnega pomena so ureditve,ki jih sestavljajo objekti in omreja, ki so neposredno name-njena izvajanju dravnih gospodarskih javnih slub na podro-ju energetike, prometa, zvez, upravljanja voda, gospodar-

jenja z naravnimi viri, varstva okolja in drugih podrojih teromreja in objekti, ki so namenjeni zadovoljevanju skupnihpotreb v skladu z zakonom ter objekti in naprave, namenjeniobrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesreami vRepubliki Sloveniji. Prostorske ureditve dravnega pomenaso tudi ureditve, ki segajo na obmoje veih obin oziromakaterih vpliv sega na obmoje veih obin in so zaradi svojihgospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih znailnostipomembne za prostorski razvoj Republike Slovenije.

(2) Prostorske ureditve regionalnega pomena so ure-ditve, ki zajemajo objekte in omreja iz prejnjega odstav-ka, objekte in omreja komunalne infrastrukture ter drugeprostorske ureditve, ki so skupnega pomena za dravo inobine.

(3) Vlada skladno z zakonom, na predlog ministra zaprostor, z uredbo podrobneje doloi vrste prostorskih uredi-tev dravnega pomena.

15. len(nadomestno ukrepanje drave)

(1) e lokalna skupnost ne izvruje zadev urejanja pro-stora iz svoje pristojnosti in bi zaradi tega lahko nastalekodljive posledice za okolje in prostor, zaradi esar bi bilo

ogroeno ivljenje in zdravje ljudi, ali e bi to pomeniloneizvrevanje z zakonom predpisanih obveznosti drave, alibi zaradi tega lahko nastale veje motnje pri izvajanju nalogjavnih slub dravnega oziroma lokalnega pomena, pomem-bnih za ve obin, lahko te zadeve namesto lokalne skupno-sti izvri drava. V takih primerih lahko drava namesto lokal-ne skupnosti sprejme potrebne prostorske akte in ukrepe zanjihovo uresniitev, na nain in po postopku, ki velja zapripravo, sprejem in izvajanje dravnih lokacijskih nartov.

(2) Drava ima pravico ukrepanja e pred nastankomposledic, ki bi nastopile zaradi neizvajanja lokalnih zadevurejanja prostora, pri emer mora ministrstvo za prostorlokalno skupnost predhodno pozvati, da sama izvri doloe-no zadevo urejanja prostora, ter ji za to postaviti ustrezen

rok. Predhodni poziv ni potreben, e zaradi preteih narav-nih in drugih nesre ter nepopravljivih pokodb okolja zadevurejanja prostora ni mogoe odlagati.

(3) O ukrepanju iz prvega odstavka tega lena odloivlada s sklepom na predlog ministra za prostor, pri emerstroke nosi lokalna skupnost.

16. len(sodelovanje drave in lokalne skupnosti)

(1) Ministrstvo za prostor in obina se lahko dogovori-ta, da obina nartuje in sprejme prostorski akt za doloenoprostorsko ureditev skupnega pomena, e je glede na pove-zanost dravne prostorske ureditve z lokalnim okoljem toprimerneje. Obina takno prostorsko ureditev nartuje v

skladu s programom priprave, ki ga sprejme obina popredhodnem soglasju ministra za prostor in pobudnika.

(2) e obina na nain iz prejnjega odstavka pripravljain sprejema prostorsko ureditev skupnega pomena, moraprostorski akt pred njegovim sprejemom potrditi minister zaprostor.

Drugi del: PROSTORSKO NARTOVANJE

Prvi razdelek: SKUPNE DOLOBE

17. len(prostorski akt)

(1) Prostorske ureditve se doloajo in nartujejo s pro-storskimi akti.

(2) Prostorski akti so dravni, obinski in skupni pro-storski akti.

(3) Dravni prostorski akti so strategija prostorskegarazvoja Slovenije, prostorski red Slovenije in dravni lokacij-ski narti.

(4) Obinski prostorski akti so strategija prostorskegarazvoja obine z urbanistinimi in krajinskimi zasnovami,prostorski red obine ter obinski lokacijski narti.

(5) Prostorske ureditve, ki so skupnega pomena zadravo in obine, drava in obine nartujejo skupno. Sku-pni prostorski akt drave in obin je regionalna zasnovaprostorskega razvoja.

(6) Dve ali ve obin se lahko dogovorijo o skupnipripravi obinskih prostorskih aktov.


5/224


18. len(podzakonski predpisi)

Minister za prostor podrobneje predpie vsebino, obli-ko in nain priprave prostorskih aktov iz prejnjega lena tervrste njihovih strokovnih podlag.

19. len(financiranje izdelave prostorskih aktov)

Izdelavo prostorskih aktov praviloma financira priprav-ljavec, razen lokacijskih nartov, ki jih praviloma financiraoziroma sofinancira tudi pobudnik, kar se doloi s progra-mom priprave prostorskega akta iz 27. lena tega zakona.

20. len(veljavnost prostorskih aktov)

(1) Veljavnost prostorskih aktov, razen lokacijskih nar-tov, asovno ni omejena.

(2) Lokacijski nart preneha veljati, ko je izveden. tejese, da je lokacijski nart izveden, ko so z nartom predvide-

ni objekti zgrajeni in v uporabi, v skladu s predpisi o graditviobjektov.

(3) Lokacijski nart lahko preneha veljati le v delu, ki jeizveden, pod pogojem, da s tem ni onemogoena celovitostizvedbe preostale prostorske ureditve. Izvedenost celotne-ga lokacijskega narta oziroma njegovega dela ugotovi pri-stojni organ z aktom, s kakrnim je lokacijski nart sprejel.

(4) Po prenehanju veljavnosti dravnega lokacijskeganarta za obmoje, na katerem so izvedeni objekti iz1. toke tretjega odstavka 43. lena tega zakona, veljajopravila prostorskega reda Slovenije. Ostalo obmoje iz dr-avnega lokacijskega narta se ureja z obinskimi prostor-skimi akti v skladu s smernicami iz dravnega lokacijskeganarta.

(5) Akt iz tretjega odstavka tega lena vlada polje ob-ini oziroma obinam, na katerih obmoje se nanaa nar-tovana prostorska ureditev dravnega pomena.

(6) Po prenehanju veljavnosti obinskega lokacijskeganarta se obmoje ureja s prostorskim redom obine.

21. len(skladnost prostorskih aktov)

(1) Glede na namen so prostorski akti dveh vrst: strate-ki in izvedbeni prostorski akti. Strateki prostorski akti sostrategija prostorskega razvoja Slovenije, prostorski red Slo-venije, regionalna zasnova prostorskega razvoja in strategijaprostorskega razvoja obine. Izvedbeni prostorski akti sodravni in obinski lokacijski nart ter prostorski red obine.

(2) Prostorski akti ne smejo biti med seboj v nasprotju.e sta za isto obmoje sprejeta dva ali ve prostorskih aktoviste vrste, se uporablja tisti, ki je bil sprejet kasneje.

(3) Obinski prostorski akti ne smejo biti v nasprotju zdravnimi in skupnimi prostorskimi akti. Na obmoju, kjer jeobinski akt v nasprotju z dravnim oziroma skupnim pro-storskim aktom, se uporablja dravni oziroma skupni pro-storski akt.

(4) Izvedbeni prostorski akti ne smejo spreminjati odlo-itev stratekih prostorskih aktov.

22. len(soasnost priprave prostorskih aktov)

Prostorski akti razline vrste in drugi predpisi, ki obrav-

navajo isto prostorsko ureditev, se lahko pripravljajo, obrav-navajo in sprejemajo soasno.

23. len

(pravna oblika prostorskega akta in njegova objava)

(1) Prostorski akt se sprejme z odlokom, e ni s temzakonom doloeno drugae. Odlok se objavi v Uradnemlistu Republike Slovenije oziroma v obinskem uradnem

glasilu. Odlok vsebuje tudi seznam prilog k prostorskemuaktu ter naslove, kjer je prostorski akt na vpogled.(2) Spremembe in dopolnitve prostorskega akta se pri-

pravljajo in sprejemajo po postopku, ki je predpisan za nje-govo pripravo in sprejem, e ni s tem zakonom doloenodrugae.

24. len

(priloge prostorskega akta)

(1) Prostorski akt ima naslednje obvezne priloge:1. povzetek za javnost;2. izvleek iz stratekega prostorskega akta, ki se na-

naa na obravnavano prostorsko ureditev;3. obrazloitev in utemeljitev prostorskega akta;4. strokovne podlage, na katerih temeljijo reitve pro-

storskega akta in seznam sektorskih aktov in predpisov, kiso bili pri pripravi prostorskega akta upotevani z njihovimipovzetki, ki se nanaajo na vsebino prostorskega akta;

5. smernice in mnenja iz 29. in 33. lena tega zakona;6. spis postopka priprave in sprejemanja akta.(2) Priloge prostorskega akta vsebujejo tudi seznam

sprejetih aktov o zavarovanju ter oceno strokov za izvedbolokacijskega narta, e se financira iz javnih sredstev.

(3) Priloge morajo biti na vpogled javnosti na sedeupripravljavca v vseh fazah priprave in veljavnosti prostorske-ga akta, razen prilog, ki so v skladu z zakonom zaupnenarave.

25. len

(spis postopka)

Spis postopka iz 6. toke prvega odstavka prejnjegalena je uradna evidenca gradiv priprave in sprejemanjaprostorskega akta in ga vodi pripravljavec. Vanj po asov-nem vrstnem redu evidentira vse dokumente in gradiva, kiso pomembna s stalia zakonitosti vodenja postopka pri-prave in sprejemanja prostorskega akta, vkljuno z zahteva-mi in usmeritvami ter pripombami in predlogi, danimi v po-stopku njegove priprave in stalia pripravljavca do njih.

26. len

(hramba prostorskih aktov)(1) Dravni in obinski prostorski akti ter njihove spre-membe in dopolnitve morajo biti dostopni javnosti na sedeupripravljavca, razen sestavin, ki so v skladu z zakonom za-upne narave.

(2) Po en izvod strategije prostorskega razvoja obineoziroma prostorskega reda obine skupaj z odlokom o nje-govem sprejetju ter njunih sprememb in dopolnitev, posre-duje obina ministrstvu za prostor z dnem njegove uveljavi-tve. Krajevno pristojni upravni enoti in inpekcijskim slu-bam posreduje poleg strategije prostorskega razvoja obi-ne in prostorskega reda obine z dnem uveljavitve tudiobinski lokacijski nart oziroma njegove spremembe indopolnitve.

(3) Obinski lokacijski nart posreduje obina ministrs-tvu za prostor na njegovo zahtevo.


6/224


Skupne dolobe o pripravi in sprejemuprostorskih aktov

27. len(program priprave prostorskega akta)

(1) Prostorski akt oziroma njegove spremembe in do-polnitve se prinejo pripravljati na podlagi programa pripraveprostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: program pripra-ve). Program priprave vsebuje najmanj:

1. oceno stanja, razloge in pravno podlago za pripravoprostorskega akta;

2. predmet in programska izhodia prostorskegaakta;

3. okvirno ureditveno obmoje prostorskega akta, egre za pripravo regionalnih zasnov prostorskega razvoja,lokacijskega narta ali dopolnitev obinskega prostorskegareda s podrobnejimi pogoji iz 66. lena tega zakona;

4. nosilce urejanja prostora, ki dajejo smernice in mne-nja ter druge udeleence, ki bodo sodelovali pri pripraviprostorskega akta;

5. seznam potrebnih strokovnih podlag za nartovanjepredvidene prostorske ureditve;6. nain pridobitve strokovnih reitev;7. navedbo in nain pridobitve geodetskih podlag;8. rok za pripravo prostorskega akta oziroma njegovih

posameznih faz in rok za smernice za nartovanje iz 29.lena tega zakona, e je dopusten dalji od 30 dni;

9. obveznosti v zvezi s financiranjem prostorskegaakta.

(2) Program priprave za dravne prostorske akte sprej-me minister za prostor v soglasju s pobudnikom, za obin-ske prostorske akte pa upan, e ni s tem zakonom doloe-no drugae.

(3) Program priprave se objavi v Uradnem listu Republi-ke Slovenije oziroma v obinskem uradnem glasilu.

28. len(prostorska konferenca)

(1) Z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporoi-la, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospo-darstva in interesnih zdruenj ter organizirane javnosti gledepriprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorskeureditve, se izvede prostorska konferenca (v nadaljnjem be-sedilu: konferenca). Zbor konference sklie in vodi priprav-ljavec najmanj osem dni pred sprejemom programa pripravein najmanj tirinajst dni pred javno razgrnitvijo prostorskegaakta. Datum ter kraj in as zbora konference pripravljavecobjavi vsaj v dveh sredstvih javnega obveanja.

(2) Pripravljavec mora priporoila konference priloiti

gradivu prostorskega akta, ki ga polje v sprejem.

29. len(smernice za nartovanje)

(1) Pripravljavec po sprejemu programa priprave pozo-ve pristojne nosilce urejanja prostora iz prvega odstavka 27.lena tega zakona, da mu v roku 30 dni oziroma v roku, ki jedoloen s programom priprave, dajo smernice za nartova-nje predvidene prostorske ureditve. Hkrati s pozivom jimpripravljavec dostavi tudi program priprave. V primeru molkanosilca urejanja prostora se teje, da nimajo smernic, priemer pa mora izdelovalec upotevati vse zahteve, ki jih zanartovanje predvidene prostorske ureditve doloajo veljav-ni prepisi in drugi pravni akti.

(2) V smernicah iz prejnjega odstavka morajo pristojninosilci urejanja prostora konkretizirati dolobe veljavnih pred-pisov in drugih pravnih aktov, ki se nanaajo na predvideno

prostorsko ureditev in na katerih temeljijo njihove smernice.e nosilec urejanja prostora tega ne stori, jih pripravl javec nidolan upotevati, mora pa razloge za neupotevanje pose-bej utemeljiti.

(3) Pri pripravi prostorskega akta so dovoljena tudi od-stopanja od danih smernic, e so ta odstopanja v okviru

zakona in osnovnih usmeritev iz smernic ter utemeljena zmnenjem druge strokovne institucije. V takih primerih morapripravljavec svojo utemeljitev priloiti dopolnjenemu pro-storskemu aktu, ki ga v skladu s 33. lenom tega zakonapolje noslicem planiranja in predlogu prostorskega akta, kiga polje v sprejem.

(4) Nosilci urejanja prostora ne morejo v smernicah kizvedbenemu prostorskemu aktu postavljati pogojev, s kate-rimi bi spreminjali smernice, ki so jih podali k stratekemuprostorskemu aktu, ki je podlaga za nartovano prostorskoureditev.

30. len(nain pridobitve strokovnih reitev)

(1) Strokovne reitve prostorske ureditve, ki jo obrav-nava prostorski akt, se lahko pridobijo z izdelavo ve varian-tnih reitev. Variantne reitve lahko izdela en ali ve razlinihnartovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je mona njihovamedsebojna primerjava. Variantne reitve niso obvezne zastrategijo prostorskega razvoja Slovenije, prostorski red Slo-venije, strategijo prostorskega razvoja obine, razen urbani-stinih in krajinskih zasnov ter za prostorski red obine.

(2) Strokovne reitve prostorske ureditve se lahko pri-dobijo tudi z nateajem. Nateaj se praviloma izvede zaprostorsko ureditev, ki jo obravnava lokacijski nart, razenza nartovanje prostorske ureditve gospodarske javne infra-strukture. Nateaj se izvede po postopku, ki ga doloajopredpisi o graditvi objektov. Izbrana strokovna reitev jepodlaga za pripravo prostorskega akta.

(3) O izboru variantne reitve, ki je podlaga za pripravoprostorskega akta in ni pridobljena z javnim nateajem, odlo-i pripravljavec, e s tem zakonom ni doloeno drugae. Vtakih primerih pripravljavec na javni razgrnitvi iz 31. lenatega zakona razgrne vse variantne reitve z obrazloitvijoizbora reitve, ki je podlaga razgrnjenemu prostorskemuaktu.

31. len(javna razgrnitev in obravnava prostorskega akta)(1) Predlog prostorskega akta s prilogami iz 1. do

4. toke prvega odstavka 24. lena tega zakona mora bitipred sprejetjem javno razgrnjen za najmanj 30 dni. V asujavne razgrnitve predloga prostorskega akta organizira pri-

pravljavec njegovo javno obravnavo. O razgrnitvi ter kraju inasu obravnave mora pripravljavec javnost obvestiti z objavov uradnem glasilu ter na krajevno obiajen nain najmanj enteden pred zaetkom javne razgrnitve.

(2) O pripombah in predlogih, danih v asu javne razgr-nitve, mora pripravljavec voditi zapisnik ter o njih zavzetistalia ter zagotoviti, da se prostorski akt dopolni v skladu sstalii do pripomb in predlogov. Stalia skupaj s pripom-bami in predlogi pripravljavec priloi predlogu prostorskegaakta, ki ga posreduje v sprejem.

32. len(ponovna javna razgrnitev in obravnava prostorskega akta)

(1) e se predlog prostorskega akta na podlagi stalido pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javnih obrav-nav tako spremeni, da nove reitve niso ve skladne sprogramskimi izhodii iz programa priprave prostorskega


7/224


akta, se ga ponovno razgrne in obravnava. e se v ponovlje-nem postopku obravnavajo le v prvi javni razgrnitvi in obrav-navah predlagane spremembe, je lahko rok za razgrnitvekraji od 30 dni, vendar ne kraji od 7 dni. O asu in krajuter o vsebini ponovne javne razgrnitve in obravnave je trebaobvestiti javnost najkasneje 7 dni pred javno razgrnitvijo na

nain iz prvega odstavka prejnjega lena.(2) Ponovna javna razgrnitev in obravnava je dovoljena

najve dvakrat, sicer je potrebno pripraviti nov program pri-prave prostorskega akta in opraviti nov postopek njegovepriprave.

33. len(mnenja nosilcev urejanja prostora)

(1) Po javni razgrnitvi pripravljavec dopolni prostorskiakt v skladu s stalii do pripomb in predlogov, danih v asujavne razgrnitve prostorskega akta in pozove pristojne nosil-ce urejanja prostora iz prvega odstavka 27. lena tega zako-na, da dajo mnenja k dopolnjenemu predlogu prostorskegaakta. Hkrati s pozivom jim polje tudi tisti del dopolnjenegaprostorskega akta, ki se nanaa na zadeve iz njihove pristoj-nosti. V mnenjih nosilci urejanja prostora ugotovijo ali jepripravljavec pri pripravi prostorskega akta upoteval njihovesmernice iz drugega odstavka 29. lena tega zakona oziro-ma, da so reitve v primerih iz tretjega odstavka 29. lenatega zakona v skladu z zahtevami veljavnih predpisov indrugih pravnih aktov ter v okviru osnovnih usmeritev danihsmernic. V mnenju nosilci urejanja prostora ne morejo po-stavljati novih ali druganih pogojev od tistih, ki so jih podaliv smernicah. Rok za mnenja ne sme biti dalji od 30 dni,razen, e zaradi tehnine zahtevnosti ni z zakonom doloendrugaen rok. V primeru molka nosilca urejanja prostora seteje, da na predvideno prostorsko ureditev nima pripomb.

(2) e nosilec urejanja prostora iz prejnjega odstavkaugotovi, da je predlagana prostorska ureditev v neskladju z

njegovimi smernicami iz 29. lena tega zakona in odreepozitivno mnenje, mora svojo odloitev utemeljiti z navedbokonkretnega neskladja v nartovani prostorski ureditvi z za-htevami iz 29. lena tega zakona. e nosilec urejanja pro-stora svoje odloitve ne utemelji, pripravljavec njegove odlo-itve ni dolan upotevati.

34. len(skrajani postopek)

(1) e se spremembe oziroma dopolnitve prostorske-ga reda obine nanaajo na spremembo podrobneje na-menske rabe in ne ovirajo dejavnosti osnovne namenskerabe iz 64. lena tega zakona ter ne ogroajo naravnihvrednot, zavarovanih obmoij in biotske raznovrstnosti terkulturne dediine, ali e se prostorski red obine dopolni s

podrobnejimi merili in pogoji iz 66. lena tega zakona, sespremembe oziroma dopolnitve prostorskega reda obinepripravijo in sprejmejo po skrajanem postopku.

(2) Skrajani postopek se lahko uporabi tudi v primerusprememb in dopolnitev lokacijskega narta, e se te nana-ajo na prostorsko nartovanje posaminih objektov, za ka-tere ni predpisana obveznost presoje vplivov na okolje inpredlagane spremembe bistveno ne vplivajo na kulturnodediino in na rabo sosednjih zemlji ali objektov.

(3) V primeru skrajanega postopka se ne uporabljajodolobe 6. in 8. toke prvega odstavka 27. lena tegazakona, dolobe prvega odstavka 29. lena tega zakona, kise nanaajo na roke in prostorsko konferenco iz 28. lenatega zakona, dolobe 30. lena in dolobe prvih odstavkov31. in 33. lena tega zakona, pri emer:

1. se v programu priprave posebej navede, da se bodospremembe oziroma dopolnitve prostorskega akta priprav-

ljale in sprejemale po skrajanem postopku z utemeljitvijoskrajanega postopka;

2. sprejeti program priprave pripravljavec nemudomapolje pristojnim organom in nosilcem javnih pooblastil iz27. lena tega zakona, da mu v roku 15 dni od prejemaprograma priprave podajo pogoje in usmeritve v zvezi s

pripravo sprememb oziroma dopolnitev prostorskega akta,kakor tudi, da v roku 15 dni po predloitvi dopolnjenegapredloga prostorskega akta z mnenjem ugotovijo upoteva-nje danih pogojev za pripravo sprememb oziroma dopolnitevprostorskega akta, sicer se teje, da se z njim strinjajo;

3. se z javnim obvestilom, objavljenim v sredstvih jav-nega obveanja oziroma na krajevno obiajen nain, pre-dlog sprememb oziroma dopolnitev prostorskega akta raz-grne najmanj za 15 dni ter doloi kraj in as njegoveobravnave.

35. len(dostopnost podatkov o urejanju prostora

v elektronski obliki)

(1) e pripravljavec zagotovi prost elektronski dostopdo vseh potrebnih informacij o pripravi prostorskega akta terelektronski naslov za komuniciranje z javnostjo, se gradiva vpostopku priprave akta objavljajo tudi na elektronski stranipripravljavca. e zainteresirana oseba eli, da se jo z odgo-vorom na njena mnenja in pripombe seznani pisno, mora toizrecno navesti.

(2) Programa priprave prostorskega akta, obvestil ojavnih razgrnitvah, javnih obravnavah in o prostorski konfe-renci ter o drugih rokih, pomembnih za sodelovanje javnostiv postopkih prostorskega nartovanja, ni mogoe posredo-vati samo na elektronski nain.

Drugi razdelek: DRAVNI PROSTORSKI AKTI

1. STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJASLOVENIJE

36. len(namen strategije prostorskega razvoja Slovenije)(1) Strategija prostorskega razvoja Slovenije je teme-

ljni dravni dokument o usmerjanju razvoja v prostoru. Vpovezavi z drugimi temeljnimi dravnimi razvojnimi doku-menti doloa strateke usmeritve razvoja dejavnosti v pro-storu in izhodia za koordinacijo njihovih razvojnih politikv prostoru.

(2) Razvojni dokumenti posameznih obmoij in dejav-

nosti ne smejo biti v nasprotju s strategijo prostorskegarazvoja Slovenije.

37. len(vsebina strategije prostorskega razvoja Slovenije)(1) Strategija prostorskega razvoja Slovenije vsebuje

zlasti:1. izhodia in cilje prostorskega razvoja Slovenije;2. zasnovo prostorskega razvoja Slovenije s prioriteta-

mi in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja;3. razvoj prostorskih sistemov z usmeritvami za pro-

storski razvoj na regionalni in lokalni ravni, predvsem za: razvoj poselitve; razvoj gospodarske infrastrukture; razvoj krajine;

4. ukrepe za izvajanje strategije prostorskega razvojaSlovenije.


8/224


(2) Strategijo prostorskega razvoja Slovenije sprej-me na predlog vlade Dravni zbor Republike Slovenije zodlokom v dvofaznem postopku.

2. PROSTORSKI RED SLOVENIJE

38. len(namen in vsebina prostorskega reda Slovenije)

(1) Prostorski red Slovenije doloa v skladu s strate-gijo prostorskega razvoja Slovenije temeljna pravila zaurejanje prostora na dravni, regionalni in lokalni ravni.

(2) Prostorski red Slovenije lahko doloa za celotnoobmoje drave ali njena posamezna obmoja tudi po-drobneja pravila za urejanje prostora, s katerimi se zago-tavlja enotno izvajanje tega zakona ter oblikujejo zahtevev zvezi s prostorskim nartovanjem ter arhitekturn im inkrajinskim projektiranjem glede na znailnosti posamez-nih obmoij drave.

(3) Prostorski red Slovenije sprejme vlada z uredbo.

39. len(merila in pogoji za nartovanje in graditev objektov)

Prostorski red Slovenije lahko doloa v podrobnej-ih pravilih iz drugega odstavka prejnjega lena tudi me-rila in pogoje za nartovanje in graditev objektov iz pro-storskih ureditev dravnega pomena.

Posebne dolobe o pripravi strategije prostorskegarazvoja in prostorskega reda Slovenije

40. len(pristojnost in predlog za pripravo)

(1) Za pripravo strategije prostorskega razvoja oziro-ma prostorskega reda Slovenije je odgovorno ministrstvoza prostor.

(2) Pobudo za pripravo strategije prostorskega raz-voja oziroma prostorskega reda Slovenije lahko dajo mi-nistru za prostor tudi drugi ministri. Pobuda mora bitiobrazloena in dokumentirana na podlagi razvojnih doku-mentov posameznih dejavnosti oziroma predlogov njiho-vih sprememb.

41. len(priprava)

(1) Za pripravo strategije prostorskega razvoja oziro-ma prostorskega reda Slovenije se ne uporabljajo skupne

dolobe tega zakona o pripravi in sprejemu prostorskihaktov, razen 1. do 5. toke prvega odstavka in dolobetretjega odstavka 27. lena ter 28., 29. in 35. lena tegazakona.

(2) Program priprave strategije prostorskega razvojaSlovenije sprejme vlada na predlog ministra za prostor,program priprave prostorskega reda Slovenije pa ministerza prostor.

(3) O predlogu strategije prostorskega razvoja oziro-ma prostorskega reda Slovenije ministrstvo za prostorsklie zbor konference iz 28. lena tega zakona, pri e-mer zbora konference ni treba sklicati pred sprejemomprograma priprave. Predlog strategije prostorskega raz-voja oz iroma prostorskega reda Slovenije nartovalec do-

polni na podlagi stali do priporoil konference, ki jihzavzame minister za prostor.

3. DRAVNI LOKACIJSKI NART

42. len(namen dravnega lokacijskega narta)

(1) Z dravnim lokacijskim nartom se podrobneje na-rtuje prostorska ureditev dravnega pomena. Z njim sedoloijo lokacijski pogoji za pripravo projektov za pridobitevgradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov ter pro-storski ukrepi po tem zakonu.

(2) Dravni lokacijski nart ne sme biti v nasprotju sstrategijo prostorskega razvoja Slovenije in prostorskim re-dom Slovenije oziroma z regionalno zasnovo prostorskegarazvoja, e je bila ta sprejeta za obravnavano obmoje.

43. len(vsebina dravnega lokacijskega narta)

(1) Dravni lokacijski nart vsebuje zlasti:1. ureditveno obmoje lokacijskega narta;2. umestitev nartovane ureditve v prostor s prikazom

vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi obmoji;

3. nart parcelacije;4. zasnovo projektnih reitev prometne, energetske,

vodovodne in druge komunalne infrastrukture obmoja zobveznostmi prikljuevanja nanjo,

5. etapnost izvedbe prostorske ureditve, e je ta pred-videna ter druge pogoje in zahteve za izvajanje narta;

6. reitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanjenarave in kulturne dediine ter trajnostne rabe naravnihdobrin;

7. reitve in ukrepe za obrambo ter za varstvo prednaravnimi in drugimi nesreami;

8. roke za izvedbo prostorskih ureditev in za pridobitevzemlji, e so ti kraji od predpisanih.

(2) Dravni lokacijski nart doloi tudi lokacijske pogo-je za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja

zlasti glede namena, lege, funkcije, velikosti in oblikovanjaobjektov in njihovo gradnjo.

(3) Ureditveno obmoje lokacijskega narta se doloitako, da se prikaejo povrine:

1. na katerih so nartovani trajni objekti,2. na katerih so nartovani objekti, potrebni za izvedbo

lokacijskega narta in se na teh povrinah po izvedbi nartavzpostavi prejnje stanje.

(4) Objekti iz prejnjega odstavka morajo biti funkcio-nalno povezani in slediti namenu prostorske ureditve, nar-tovane z lokacijskim nartom.

44. len(priloge dravnega lokacijskega narta)

Dravni lokacijski nart vsebuje poleg predpisanih pri-log iz 24. lena tega zakona e finanno konstrukcijo, kadargre za ve udeleencev pri financiranju prostorske ureditve,doloene z lokacijskim nartom.

Posebne dolobe o pripravi in sprejemu dravnegalokacijskega narta

45. len(pristojnost in predlog za pripravo in sprejem)

(1) Pripravljavec dravnega lokacijskega narta je mini-strstvo za prostor. Pobudo za pripravo dravnega lokacijske-ga narta da minister, v igar delovno podroje spada pre-dlagana prostorska ureditev dravnega pomena. Pobudamora biti obrazloena in dokumentirana.

(2) S sprejetjem programa priprave ministrstvo za pro-stor predlaga vladi, da sprejme zaasni ukrep zavarovanja


9/224


urejanja prostora iz prve toke 83. lena tega zakona. Ured-bo o sprejetem zaasnem ukrepu polje vlada obini oziro-ma obinam, na obmoja katerih se zaasni ukrep nanaa.

(3) Prostorska ureditev, ki je vsebina dravnega lokacij-skega narta, se praviloma doloi s primerjavo ve varian-tnih reitev. Variantne reitve morajo biti presojane iz funk-

cionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidikanjegove sprejemljivosti v lokalnem okolju. O izboru reitve,ki je podlaga razgrnjenemu predlogu dravnega lokacijske-ga narta odloi vlada na predlog ministra za prostor inministra, ki je pobudnik za pripravo dravnega lokacijskeganarta.

(4) Razgrnitev in obravnava predloga dravnega loka-cijskega narta se morata opraviti v obini oziroma obinah,na katere se nanaa nartovana prostorska ureditev, da sepridobijo njihova mnenja in predlogi na nartovano prostor-sko ureditev. Predlog lokacijskega narta se razgrne tudi nasedeu ministrstva za prostor. O pripombah in predlogih,danih v asu javne razgrnitve odloi pripravljavec po predho-dnem mnenju pobudnika izdelave dravnega lokacijskeganarta.

46. len(uredba o lokacijskem nartu)

(1) Dravni lokacijski nart sprejme vlada z uredbo.Uredba lahko doloi tudi velikost odstopanj od funkcional-nih, oblikovalskih in tehninih reitev, ki so dopustna pripripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja popredpisih o graditvi objektov, e se z novimi reitvami vokviru odstopanj ne spreminja nartovani videz obmoja, neposlabajo bivalni in delovni pogoji na obmoju lokacijskeganarta oziroma na sosednjih obmojih ter niso v nasprotju zjavnimi koristmi.

(2) Uredba iz prejnjega odstavka doloi tudi dele ob-inskih prostorskih aktov, ki so v nasprotju z dravnim loka-

cijskim nartom. teje se, da so s sprejemom dravnegalokacijskega narta spremenjeni oziroma dopolnjeni obin-ski prostorski akti v delu in za obmoje, ki ga doloa dravnilokacijski nart.

(3) Uredba o dravnem lokacijskem nartu lahko dolo-i tudi dele obinskih prostorskih aktov, ki so v nasprotju zdravnim lokacijskim nartom le v asu izvajanja tega narta.Izvajanje teh delov obinskih prostorskih aktov minister zaprostor z odlobo zadri do izvedbe dravnega lokacijskeganarta v skladu z 20. lenom tega zakona.

(4) Akt o prenehanju veljavnosti dravnega lokacijske-ga narta in odlobo iz tretjega odstavka tega lena vladapolje obini oziroma obinam na katerih obmoja se nana-a nartovana prostorska ureditev dravnega pomena.

Tretji razdelek: REGIONALNA ZASNOVAPROSTORSKEGA RAZVOJA

47. len(namen regionalne zasnove prostorskega razvoja)(1) Regionalna zasnova prostorskega razvoja je doku-

ment usmerjanja prostorskega razvoja, ki ob upotevanjuusmeritev strategije prostorskega razvoja Slovenije in v po-vezavi z drugimi razvojnimi dokumenti doloa zasnove zdravo in obinami usklajenih prostorskih ureditev.

(2) Z regionalno zasnovo prostorskega razvoja se po-drobneje nartujejo zasnove prostorskih ureditev iz drugegaodstavka 14. lena tega zakona, lahko pa tudi druge pro-storske ureditve, za katere se drava in obine dogovorijo,da jih bodo nartovale skupno.

(3) S sprejetjem regionalne zasnove prostorskega raz-voja se drava zavee, da bo dravne lokacijske narte

pripravila v skladu z regionalno zasnovo prostorskega raz-voja, obine pa, da bodo svoje prostorske akte pripravljaleoziroma uskladile z regionalno zasnovo prostorskega raz-voja.

(4) Z regionalno zasnovo prostorskega razvoja se lah-ko nartujejo tudi obmoja naravnih vrednot dravnega po-mena kot osnova za zavarovanje po drugih predpisih.

48. len(vsebina regionalne zasnove prostorskega razvoja)(1) Z regionalno zasnovo prostorskega razvoja se po-

leg dogovora o prostorskih ureditvah iz prejnjega lenadoloi zlasti:

1. ureditveno obmoje regionalne zasnove prostorske-ga razvoja;

2. usmeritve za prostorski razvoj na obravnavanem ob-moju;

3. zasnovo rabe prostora z zasnovo razmestitve dejav-nosti v prostoru;

4. zasnove prostorskih ureditev, ki so predmet podro-bnejega nartovanja na njihovem ureditvenem obmoju;

5. usmeritve za pripravo dravnih lokacijskih nartov inobinskih prostorskih aktov;

6. program ukrepov za izvajanje regionalne zasnoveprostorskega razvoja.

(2) Regionalna zasnova prostorskega razvoja lahko do-loi izhodia za pripravo urbanistine in krajinske zasnove.

49. len(regionalna zasnova prostorskega razvoja in strategija

prostorskega razvoja obine)Regionalna zasnova prostorskega razvoja zajema ob-

moja vseh, v pripravo regionalne zasnove prostorskegarazvoja vkljuenih obin, lahko pa le dele njihovih obmoij.e je regionalna zasnova prostorskega razvoja pripravljena zvsebino in podrobnostjo, kot jo ta zakon doloa za strategijoprostorskega razvoja obine, lahko regionalna zasnova pro-storskega razvoja nadomesti strategijo prostorskega razvojaobine v njenih posameznih delih, kar z odlokom ugotoviobinski svet hkrati s sprejetjem regionalne zasnove pro-storskega razvoja.

Posebne dolobe o pripravi in sprejemu regionalnezasnove prostorskega razvoja

50. len(odgovornost in pobuda za pripravo regionalne zasnove

prostorskega razvoja)(1) Za pripravo regionalne zasnove prostorskega razvo-

ja je odgovorno ministrstvo za prostor in obine v skladu zdogovorom iz drugega odstavka 47. lena tega zakona.Pobudo za pripravo regionalne zasnove prostorskega razvo-ja lahko dajo poleg ministrstva za prostor tudi ministrstvopristojno za regionalni razvoj in druga ministrstva, zainteresi-rane obine ali regionalne razvojne agencije z obmoja regi-onalne zasnove prostorskega razvoja.

(2) Minister za prostor imenuje programski svet, ki ko-ordinira pripravo regionalne zasnove prostorskega razvoja.

(3) Programski svet je sestavljen iz predstavnikov mini-strstev, katerih delovno podroje zadeva regionalna zasno-va prostorskega razvoja, predstavnikov obin iz prvega od-stavka tega lena (v nadaljnjem besedilu: obineudeleen-

ke) in razvojne agencije z obmoja regionalne zasnove pro-storskega razvoja.


10/224


51. len(soasna priprava regionalne zasnove prostorskega

razvoja in regionalnega razvojnega programa)e je pobuda za pripravo regionalne zasnove prostor-

skega razvoja vezana na pripravo regionalnega razvojnega

programa, se regionalni razvojni program in regionalnazasnova prostorskega razvoja pripravljata soasno. Regio-nalni razvojni program in regionalna zasnova prostorskegarazvoja morata biti med seboj usklajena.

52. len(zaetek priprave regionalne zasnove

prostorskega razvoja)(1) Za pripravo regionalne zasnove prostorskega raz-

voja se pripravi program priprave, ki ga na predlog pro-gramskega sveta potrdijo sveti obin.

(2) Program priprave regionalne zasnove prostorske-ga razvoja sprejme minister za prostor na predlog program-skega sveta.

53. len(variantne strokovne reitve)

e se za prostorske ureditve, ki so vsebina regional-ne zasnove prostorskega razvoja, pripravi ve variantnihreitev, o izboru reitve, ki je podlaga za izdelavo regional-ne zasnove prostorskega razvoja, odloi programski svet.

54. len(javna razgrnitev regionalne zasnove

prostorskega razvoja)Predlog regionalne zasnove prostorskega razvoja pri-

pravljavec javno razgrne v vseh obinah z obmoja regio-nalne zasnove in na sedeu ministrstva za prostor, po tem,

ko je predlog potrdil programski svet. O predlogu regional-ne zasnove prostorskega razvoja pripravljavec organiziratudi javne obravnave v vseh obinah z obmoja regionalnezasnove. Pripombe in predloge na razgrnjeni predlog po-ljejo obine programskemu svetu, ki do njih zavzame stali-e.

55. len(sprejem regionalne zasnove prostorskega razvoja)

(1) Po javni razgrnitvi in javnih obravnavah iz prejnje-ga lena nartovalec dopolni predlog regionalne zasnoveprostorskega razvoja v skladu s stalii iz prejnjega lena.Dopolnjeni predlog s sklepom potrdi vlada na predlog mi-nistra za prostor po predhodnem mnenju programskegasveta. Potrjeni predlog regionalne zasnove prostorskegarazvoja polje vlada obinam udeleenkam v sprejem.

(2) Obineudeleenke sprejmejo regionalno zasno-vo prostorskega razvoja z odlokom. Regionalna zasnovaprostorskega razvoja je sprejeta, ko jo sprejmejo sveti vsehobinudeleenk, kar na podlagi obvestila programskegasveta ugotovi vlada s sklepom. Odlok o regionalni zasnoviprostorskega razvoja objavi vlada v Uradnem listu Republi-ke Slovenije.

(3) Z odlokom o regionalni zasnovi prostorskega raz-voja se doloi jo tisti obinski strateki prostorski akti oziro-ma njihovi deli, ki z regionalno zasnovo prostorskega raz-voja niso skladni. teje se, da so s sprejemom regionalnezasnove prostorskega razvoja, ob upotevanju tretjega od-stavka 21. lena tega zakona, ti obinski prostorski akti v

delu in za obmoje regionalne zasnove prostorskega raz-voja spremenjeni.

etrti razdelek: OBINSKI PROSTORSKI AKTI

1. STRATEGIJA PROSTORSKEGARAZVOJA OBINE

56. len

(namen strategije prostorskega razvoja obine)(1) Strategija prostorskega razvoja obine doloa usme-

ritve za razvoj dejavnosti v prostoru in njegove rabe tako, daso zagotovljeni pogoji za vzdren in usklajen razvoj na obmo-ju obine.

(2) Strategija prostorskega razvoja obine ne sme biti vnasprotju s strategijo prostorskega razvoja Slovenije in pro-storskim redom Slovenije.

57. len(vsebina strategije prostorskega razvoja obine)

V skladu z dolobo prejnjega lena strategija prostor-skega razvoja obine doloi zlasti:

1. izhodia in cilje prostorskega razvoja obine;

2. zasnovo razmestitve dejavnosti v prostoru s priorite-tami in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvojaobine;

3. zasnovo posameznih sistemov lokalnega pomena vprostoru kot so:

zasnova poselitve vkljuno z zasnovami rabe urba-nih povrin, prenove obstojeega stavbnega fonda ter sana-cije degradiranih urbanih obmoij;

zasnovo komunalne infrastrukture; zasnovo krajine s prikazom kmetijskih in gozdnih

zemlji, vodnih virov in vodnogospodarskih sistemov terobmoij rudnin, naravnih in kulturnih vrednot kot tudi narav-nih in ogroenih obmoij;

4. zasnovo razvoja in urejanja naselij (v nadaljevanju:urbanistine zasnove);

5. zasnovo razvoja in urejanja krajinskih obmoij (v na-daljevanju: krajinske zasnove);

6. ukrepe za izvajanje strategije prostorskega razvojaobine.

58. len(urbanistina zasnova)

(1) Namen urbanistine zasnove je podrobneje doloitistrategijo prostorskega razvoja naselja z reitvami funkcio-nalne in oblikovne skladnosti posameznih obmoij. Urbani-stina zasnova se pripravi za mesta in za lokalna sredia,lahko pa tudi za druga naselja, katerim se doloajo obmojaza njihovo iritev ali prenovo.

(2) Urbanistina zasnova doloa zlasti: ureditveno obmoje urbanistine zasnove,

lenitev obmoja urbanistine zasnove v posameznefunkcionalne enote,

obmoja za iritev naselja in koncept iritve, obmoja prenove in koncept prenove, zasnovo razporeditve dejavnosti v prostoru in zasno-

vo namenske rabe povrin, s prikazom povrin, namenjenihjavnemu dobru,

zasnovo infrastrukturnih sistemov, zasnovo ureditev zelenih in portno-rekreativnih po-

vrin v naselju, zasnovo prostorskih ureditev v zvezi z varstvom pred

naravnimi in drugimi nesreami, zasnovo prostorskih ureditev, pomembnih za ureja-

nje prostora v naselju.(3) Urbanistina zasnova doloa tudi podrobneje

usmeritve za varstvo okolja, ohranjanje narave in kulturnedediine v naselju.


11/224


59. len(obmoje iritve naselja)

(1) Obmoje iritve naselja so povrine za nartnousmerjanje poselitve. Namen doloitve obmoja iritve na-selja je zagotoviti prostor za nartno irjenje naselja in s temprepreevati njegov nesmotrn in neobvladljiv razvoj.

(2) Za obmoja iritve naselja se doloijo obmoja iz-ven naselja, ki se jim lahko v skladu s temeljnimi cilji urejanjaprostora in naeli usmerjanja poselitve spremeni namenskaraba v poselitvena obmoja, e za potrebe poselitve v sa-mem naselju ni ve racionalnih monosti. Obmoje iritvenaselja se doloa v skladu s pravili iz prostorskega redaSlovenije.

60. len(krajinska zasnova)

(1) Namen krajinske zasnove je doloiti strategijo pro-storskega razvoja krajine ter uskladiti in podrobneje doloitinaine prostorskega urejanja v krajini.

(2) Krajinska zasnova doloa zasnovo namenske rabe

prostora, usmeritve za razvoj dejavnosti in njihovo prostor-sko organizacijo ter usmeritve in pogoje za urejanje prosto-ra. V krajinski zasnovi se prikaejo tudi povrine, namenjenejavnemu dobru.

(3) Krajinska zasnova se pripravi za obstojea oziromapredvidena ira zavarovana obmoja, lahko pa tudi za ob-moja, v katerih so predvidene prostorske ureditve, ki bilahko znatneje vplivale na krajino, kulturno dediino, ohra-njanje narave ali na trajnostno rabo naravnih dobrin ter zaobmoja navzkrinih interesov v zvezi z rabo prostora in zadegradirana obmoja zunaj poselitvenih obmoij.

61. len(posebna doloba o sprejemu urbanistine oziroma

krajinske zasnove)

Urbanistina oziroma krajinska zasnova se lahko sprej-me kot dopolnitev strategije prostorskega razvoja obine.

2. PROSTORSKI RED OBINE

62. len(namen prostorskega reda obine)

(1) Namen prostorskega reda obine je v skladu s stra-tegijo prostorskega razvoja obine ter ob upotevanju praviliz prostorskega reda Slovenije doloiti obmoja namenskerabe prostora, doloiti pogoje in merila ter ukrepe za narto-vanje v prostoru in pripravo lokacijskih nartov obine terpogoje za pripravo projektov po dolobah zakona, ki urejagraditev objektov.

(2) Prostorski red obine je temeljni izvedbeni prostor-ski akt obine.

63. len(vsebina prostorskega reda obine)

(1) Prostorski red obine v skladu z namenom iz prej-njega lena doloa zlasti:

1. obmoja namenske rabe prostora;2. merila in pogoje za urejanje prostora;3. lenitev obmoja obine na prostorske in funkcio-

nalne enote, za katere bodo izdelani prostorski akti in merilain pogoji za varovanje prostora;

4. ukrepe za izvajanje prostorskega reda.(2) Na obmojih, na katerih je v strategiji prostorskega

razvoja obine predvidena izdelava urbanistinih in krajin-skih zasnov oziroma lokacijskih nartov, vendar ti e nisoizdelani, se pri doloanju obmoij namenske rabe prostora,

lenitvi obmoij na prostorske in funkcionalne enote, do-loitvi meril in pogojev za urejanje prostora ter doloitviukrepov za izvajanje prostorskega reda, upotevajo usme-ritve in izhodia iz strategije prostorskega razvoja obi-ne.

(3) Prostorski red obine je podlaga za pripravo obin-

skih lokacijskih nartov ter doloa lokacijske pogoje za pri-pravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja po za-konu, ki ureja graditev objektov na obmojih, ki se ne ureja-jo z lokacijskimi narti.

(4) V prostorskem redu obine se prikaejo tudi obmo-ja dravnih lokacijskih nartov.

64. len(namenska raba prostora)

(1) Prostorski red obine doloi za celotno obmojeobine obmoja osnovne namenske rabe prostora. Ob-moja osnovne namenske rabe prostora se ob upoteva-nju predpisov za posamezne dejavnosti oziroma podrojadoloijo glede na fizine lastnosti prostora in predvideno

namembnost doloenega prostora. Razline vrste obmo-ij osnovne namenske rabe prostora se ne smejo prekri-vati .

(2) Obmoja osnovne namenske rabe prostora se lah-ko delijo na povrine podrobneje namenske rabe po nae-lih pretenosti, zdruljivosti in dopolnjevanja posameznih de-javnosti, pri emer mora biti podrobneja namenska raba vokvirih osnovne namenske rabe. Povrine podrobneje na-menske rabe vkljuujejo tudi povrine namenjene javnemudobru.

(3) Obmoja osnovne namenske rabe oziroma povri-ne podrobneje namenske rabe prostora morajo biti v pro-storskem redu obine prikazane tako natanno, da je njiho-ve meje mono doloiti v naravi in prikazati v zemljikemkatastru.

65. len(merila in pogoji za urejanje prostora)

(1) Z merili in pogoji za urejanje prostora prostorski redobine, v skladu z namensko rabo prostora, doloa za posa-mezna obmoja iz 1. toke prvega odstavka 63. lena tegazakona zlasti:

1. mono prepletanje dejavnosti glede na namenskorabo prostora;

2. predvideno stopnjo izkorienosti zemlji za stav-be oziroma druge gradnje;

3. merila in pogoje za urejanje prostora na obmojih,na katerih so lokacijski narti izvedeni;

4. merila za doloanje gradbenih parcel;

5. merila in pogoje za varstvo okolja, ohranjanje nara-ve, varstvo kulturne dediine in trajnostno rabo naravnihdobrin v zvezi z nartovanjem prostorskih ureditev in gradnjoobjektov;

6. ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre-ami;

7. doloitev obmoij komunalnega opremljanja zem-lji s splonimi pogoji in standardi njihovega opremljanja,vkljuno z obveznostmi prikljuevanja na objekte in omrejajavne infrastrukture.

(2) Merila in pogoji iz prejnjega odstavka doloijo lo-kacijske pogoje za pripravo projektov za pridobitev gradbe-nega dovoljenja zlasti glede namena, lege, funkcije, veliko-sti in oblikovanja objektov ter pogoje v zvezi z njihovo grad-njo, kakor tudi lokacijske pogoje za postavitev enostavnihobjektov, za katere po predpisih o graditvi objektov ni potre-bno gradbeno dovoljenje.


12/224


66. len(podrobneja merila in pogoji za projektiranje)

(1) Prostorski red obine lahko za posamezno uredi-tveno obmoje doloi tudi podrobneja merila in pogoje zapripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po-leg meril in pogojev iz prejnjega lena se za tako obmojedoloi tudi njegovo mejo ter regulacijske oziroma gradbenelinije za umestitev objektov v prostor, lahko pa tudi gabariteobjektov, merila za njihovo oblikovanje, funkcionalno in te-hnino zasnovo objektov z ureditvijo njihove okolice ter ure-ditev komunalne infrastrukture s pogoji prikljuevanja nanjo.

(2) Prostorski red obine se s podrobnejimi merili izprejnjega odstavka lahko dopolni po skrajanem postopkuiz 34. lena tega zakona.

Posebne dolobe o pripravi in sprejemu strategijeprostorskega razvoja obine in prostorskega

reda obine

67. len

(zaetek priprave)(1) Za pripravo strategije prostorskega razvoja oziroma

prostorskega reda obine je odgovoren upan.(2) Pobudo za pripravo strategije prostorskega razvoja

oziroma prostorskega reda obine, kakor tudi za njune spre-membe in dopolnitve, lahko da vsakdo. Pobude morajo bitiobrazloene in dokumentirane. O pobudah odloa obinskisvet na predlog upana najmanj enkrat na tiri leta.

(3) Ne glede na dolobe prejnjega odstavka pa obin-ski svet odloa o spremembah in dopolnitvah prostorskegareda obine, ko nastopijo razmere, ki zahtevajo spremembein dopolnitve tega prostorskega akta v skladu z dolobamitega zakona in se nanaajo na druge prostorske akte.

68. len(sodelovanje pri pripravi)

(1) Ministrstva so dolna obini na njeno zahtevo po-sredovati razpololjive podatke, predloge in druga gradiva iznjihove pristojnosti, ki so potrebna za pripravo strategijeprostorskega razvoja oziroma prostorskega reda obine. Vzvezi s pripravo lahko ministrstvo za prostor daje obinipriporoila.

(2) O pripravi strategije prostorskega razvoja oziromaprostorskega reda obine morajo biti posebej obveenetudi sosednje obine, da lahko v postopku priprave dajejopredloge in mnenja v zvezi s prostorskimi ureditvami, kilahko vplivajo na njihove zadeve urejanja prostora.

69. len

(potrditev prostorske strategije obine in prostorskegareda obine)

(1) Pred objavo odloka o strategiji prostorskega razvojaobine oziroma odloka o prostorskem redu obine je trebasprejeti prostorski akt poslati ministru za prostor v potrditev.Vlogi za potrditev mora obina priloiti prostorski akt z nje-govim odlokom in priloge iz 24. lena tega zakona.

(2) Minister za prostor v 15 dneh od prejema vloge izprejnjega odstavka ugotovi, ali je vloga popolna in o tem vnavedenem roku obvesti obino, sicer se teje, da je vlogapopolna. V primeru nepopolne vloge obino pozove, davlogo v doloenem roku dopolni, sicer jo zavre.

(3) Minister za prostor preveri, ali je strategija prostor-skega razvoja oziroma prostorski red obine skladen s temzakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter s pro-storskimi akti drave in z morebitnimi skupnimi akti, kakortudi skladnost prostorskega reda obine s strategijo pro-

storskega razvoja obine, e gre za potrditev prostorskegareda obine.

(4) Minister za prostor mora skladnost iz prejnjegaodstavka s sklepom potrditi ali pa strategijo prostorskegarazvoja oziroma prostorski red obine zavrniti najkasneje v60 dneh od prejema popolne vloge iz prvega odstavka tega

lena. Zavrnitev mora vsebovati razloge za zavrnitev in pre-dloge za odpravo nepravilnosti. e minister za prostor stra-tegije prostorskega razvoja oziroma prostorskega reda obi-ne v navedenem roku ni s sklepom niti potrdil niti zavrnil, seteje, da ga je potrdil.

(5) Strategije prostorskega razvoja oziroma prostorske-ga reda obine, ki ga je minister za prostor zavrnil, obinane sme objaviti v uradnem glasilu in ni podlaga za izdajanjegradbenih dovoljenj in za druge ukrepe po tem zakonu.

(6) O pritobi obine zoper sklep o zavrnitvi odloivlada.

70. len(uskladitev strategije prostorskega razvoja oziroma

prostorskega reda obine)(1) V primeru zavrnitve strategije prostorskega razvoja

oziroma prostorskega reda obine lahko obinski svet po-novno obravnava in v skladu z ugotovitvami ministra za pro-stor sprejme popravljeno strategijo prostorskega razvoja ob-ine oziroma prostorski red obine in ga polje v potrditevministru za prostor. Minister mora popravljeni del strategijeprostorskega razvoja obine oziroma prostorskega reda ob-ine potrditi ali zavrniti na nain in po postopku iz prejnjegalena v 30 dneh od njegovega prejema, sicer se teje, da gaje potrdil.

(2) Za uskladitev strategije prostorskega razvoja oziro-ma prostorskega reda obine z zahtevami ministra za pro-stor ne veljajo dolobe tega zakona, ki se nanaajo na

program priprave prostorskega akta, javno razgrnitev in jav-no obravnavo.

71. len(objava in izvajanje strategije prostorskega razvoja oziroma

prostorskega reda obine)(1) Odlok o strategiji prostorskega razvoja oziroma

odlok o prostorskem redu obine, obina objavi skupaj zdatumom in tevilko sklepa ministra za prostor o potrditvi.

(2) Kolikor pri objavi iz prejnjega odstavka manjkatadatum in tevilka sklepa ministra o potrditvi, se strategijaprostorskega razvoja oziroma prostorski red obine ne smeizvajati, razen v primerih iz etrtega odstavka 69. lena tegazakona. V tem primeru obinski svet sprejme ugotovitvenisklep, da je strategija prostorskega razvoja obine oziromaprostorski red obine potrjen in ga objavi hkrati z objavoodloka o strategiji prostorskega razvoja oziroma o prostor-skem redu obine.

3. OBINSKI LOKACIJSKI NART

72. len(namen obinskega lokacijskega narta)

(1) Z obinskim lokacijskim nartom se v skladu s stra-tegijo prostorskega razvoja obine in prostorskim redomobine podrobneje nartujejo posamezne prostorske uredi-tve. Z njim se doloijo lokacijski pogoji za pripravo projektovza pridobitev gradbenega dovoljenja po zakonu, ki urejagraditev objektov, zlasti glede namena, lege, funkcije, veli-

kosti in oblikovanja objektov ter doloijo prostorski ukrepipo tem zakonu.


13/224


(2) Obinski lokacijski nart se pripravi za prostorskeureditve, za katere so znani financerji, zlasti pa za:

1. nartovanje infrastrukturnih omreij za zagotavljanjedelovanja obveznih lokalnih javnih gospodarskih slub;

2. nartovanje obmoij, kjer so predvideni prostorskiukrepi iz tretjega dela tega zakona;

3. ureditve obmoij, ki so predvidena za sanacijo inprenovo ter za iritev naselij v skladu z urbanistino in krajin-sko zasnovo.

73. len(vsebina obinskega lokacijskega narta)

(1) Obinski lokacijski nart se pripravi z vsebino, dolo-eno v 43. lenu tega zakona, pri emer se prikaejo tudipovrine, namenjene javnemu dobru.

(2) Obinski lokacijski nart lahko za nartovane ob-jekte doloi obveznost pridobivanja projektnih reitev z jav-nim nateajem.

(3) Obinski lokacijski nart lahko doloi tudi obvez-nost sklenitve urbanistine pogodbe med investitorjem na-rtovane prostorske ureditve in obino.

(4) Obinski lokacijski nart vsebuje priloge, doloenev 44. lenu tega zakona. Sestavina prilog je tudi programopremljanja zemlji iz 139. lena tega zakona.

74. len(pogojni lokacijski nart)

(1) Pogojni lokacijski nart je obinski lokacijski nart,katerega veljavnost se odloi do izpolnitve posebnih pogo-jev, ki jih doloa nart v zvezi s pridobitvijo nepreminin,potrebnih za izvedbo nartovane prostorske ureditve. Na-men pogojnega lokacijskega narta je zmanjanje tveganj vzvezi z realizacijo investicijske namere.

(2) Pogojni lokacijski nart se pripravi, kadar je za nje-

govo izvedbo potrebna sprememba parcelne strukture alilastnitva na obmoju narta. Pogojni lokacijski nart moradoloiti tudi rok za pridobitev vseh nepreminin, potrebnihza izvedbo nartovane prostorske ureditve, ki ne sme bitidalji od tirih let.

(3) S sprejetjem pogojnega lokacijskega narta sprej-me obinski svet tudi zaasno prepoved iz prvega odstavka83. lena tega zakona za as do uveljavitve pogojnegalokacijskega narta oziroma do preteka roka iz prejnjegaodstavka. Zaasna prepoved ne velja za pravne posle medinvestitorjem iz prejnjega odstavka oziroma obino in lastni-ki nepreminin na obmoju zaasne prepovedi.

75. len

(izvajanje pogojnega lokacijskega narta)(1) Pogojni lokacijski nart se lahko zane izvajati, e

se v njem doloeni pogoji iz prvega odstavka prejnjegalena izvrijo najkasneje v roku, doloenem v nartu, karugotovi upan s sklepom. Sklep mora biti objavljen v ura-dnem glasilu. e upan v dveh mesecih po tistem, ko soizpolnjeni pogoji, ne sprejme sklepa o zaetku izvajanjapogojnega lokacijskega narta, lahko prizadeti investitor alilastnik nepreminine vloita tobo zaradi molka organa.

(2) e v predvidenem roku pogoji iz prvega odstavkaprejnjega lena niso izpolnjeni, pogojni lokacijski nart pre-neha veljati, kar odloi obinski svet s sklepom, ki ga objaviv uradnem glasilu, sicer pa lahko velja najdalj tir i leta.

(3) V roku iz drugega odstavka 74. lena tega zakona

obinski svet ne sme spremeniti ali razveljaviti pogojnegalokacijskega narta.

76. len(urbanistina pogodba)

(1) Z urbanistino pogodbo iz tretjega odstavka73. lena tega zakona se lahko doloi, da mora investitorvse al i del, v obinskem lokacijskem nartu doloenih gra-denj izvesti v doloenem roku po njegovi uveljavitvi, ali damora zgraditi v lokacijskem nartu doloene objekte, ki so vjavno korist oziroma, da mora v doloenem roku zagotovitiopremljenost zemljia s komunalno infrastrukturo na ob-moju lokacijskega narta v skladu s programom opremlja-nja iz 139. lena tega zakona.

(2) Kadar se z urbanistino pogodbo doloi, da morainvestitor nartovane prostorske ureditve zgraditi objekte, kiso v javno korist ali opremiti obmoje s komunalno infra-strukturo, lahko investitor ta dela odda izvajalcu po predpi-sih o javnih naroilih.

(3) e urbanistina pogodba zajema finanne obreme-nitve investitorja, ki bi jih sicer morala prevzeti obina, seobremenitve lahko odtejejo investitorju od predpisanih da-jatev obini, kar se doloi s to pogodbo.

(4) V primeru neizpolnitve pogojev iz prvega odstavkatega lena lahko obina uveljavi pravico do odkupa zemljiv lasti investitorja po trni vrednosti, ki je veljala v asuneposredno pred zaetkom priprave lokacijskega narta.

Posebne dolobe o pripravi in sprejemu obinskegalokacijskega narta

77. len(priprava obinskega lokacijskega narta

in odstopanja)(1) Poleg dolob od 27. do 34. lena tega zakona

veljajo za pripravo in sprejem obinskega lokacijskega nar-ta tudi dolobe tretjega odstavka 45. lena tega zakona.

(2) Pripravljavec obinskega lokacijskega narta morapisno ali z javnim naznanilom obvestiti lastnike nepremininna obmoju lokacijskega narta o javni razgrnitvi in javnihobravnavah lokacijskega narta ter jih pred obravnavo pre-dloga lokacijskega narta na obinskem svetu pisno sezna-niti s stalii do morebitnih njihovih pripomb in predlogov.Stalia do pripomb in predlogov lastnikov nepreminin naobmoju obinskega lokacijskega narta mora pripravljavecobinskemu svetu posebej obrazloiti in utemeljiti.

(3) Odlok o obinskem lokacijskem nartu lahko dolo-i tudi velikost odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih intehninih reitev, ki so dopustna pri pripravi projekta zapridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditviobjektov, e se z novimi reitvami v okviru odstopanj nespreminja nartovani videz obmoja, poslabajo bivalni in

delovni pogoji ter vplivi na okolje na obmoju lokacijskeganarta oziroma na sosednjih obmojih ter da niso v naspro-tju z javno koristjo.

78. len(enotni postopek)

(1) Priprava in sprejem obinskega lokacijskega nartain z njim povezanih sprememb in dopolnitev prostorskegareda obine, se lahko vodijo v enotnem postopku.

(2) V primeru enotnega postopka se za spremembeprostorskega reda obine in za pripravo lokacijskega nartapripravi skupen program priprave.

79. len(medobinski lokacijski nart)

(1) e je na obmoju dveh ali ve obin nartovanaraba skupnih naravnih virov ali gradnja prometnih, energet-


14/224


skih, komunalnih, in drugih omreij, lahko te obine skupajpripravijo lokacijski nart (v nadaljnjem besedilu: skupni lo-kacijski nart), lahko pa tudi za druge prostorske ureditve,za katere izrazijo skupni interes.

(2) Skupni lokacijski nart se pripravi z vsebino in popostopku, kot je doloen za obinski lokacijski nart, e ni stem zakonom doloeno drugae.

(3) Obine, ki pripravljajo skupni lokacijski nart, dolo-ijo pripravljavca za vodenje postopka priprave narta. Jav-ne razgrnitve morajo biti opravljene v vseh obinah, ki sovkljuene v pripravo skupnega lokacijskega narta.

(4) Skupni lokacijski nart sprejmejo obinski sveti ob-in, ki so bile vkljuene v njegovo pripravo.

4. LOKACIJSKA INFORMACIJA

80. len(namen in vsebina lokacijske informacije)

(1) Obinski upravni organ, pristojen za urejanje pro-stora je dolan vsakomur na zahtevo izdati lokacijsko infor-macijo.

(2) V zahtevi je potrebno navesti namen, zaradi katere-ga se lokacijska informacija potrebuje.

(3) Glede na izraen namen vsebuje lokacijska infor-macija podatke o namenski rabi prostora, lokacijske in dru-ge pogoje, kot jih doloajo obinski izvedbeni prostorskiakti ter podatke o prostorskih ukrepih, ki veljajo na doloe-nem obmoju. Na zahtevo se lokacijski informaciji priloitudi kopijo kartografskega dela prostorskega akta.

(4) e se za obmoje oziroma zemljie, na kateregase nanaa lokacijska informacija, pripravlja sprememba pro-storskega akta, je v lokacijski informaciji to treba posebejnavesti. Lokacijska informacija velja do uveljavitve spremembprostorskega akta.

(5) Lokacijska informacija ima znaaj potrdila iz uradneevidence in se izda v skladu s predpisi o upravnem postop-ku proti plailu takse.

(6) Minister za prostor podrobneje predpie obliko lo-kacijske informacije.

Tretji del: PROSTORSKI UKREPI

Prvi razdelek: ZAASNI UKREPI ZA ZAVAROVANJEUREJANJA PROSTORA

81. len(namen zaasnih ukrepov)

(1) Vlada lahko z uredbo oziroma obinski svet lahko zodlokom za doloeno obmoje sprejme zaasne ukrepe zazavarovanje urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: zaa-sni ukrep), e obstaja utemeljena nevarnost, da bo sicerizvedba prostorske ureditve onemogoena ali mono otee-na oziroma, da se bodo bistveno zviali stroki njene izved-be, ali da bodo za njeno izvedbo potrebni znatno poveaniposegi v pravice in pravne koristi lastnikov nepreminin indrugih prizadetih subjektov.

(2) Zaasni ukrepi se lahko sprejmejo za obmoje:1. prostorske ureditve, za katero e ni sprejet dravni

lokacijski nart;2. iritve naselja, ki e ni doloeno s strategijo prostor-

skega razvoja obine;

3. prostorske ureditve, za katero e ni sprejet obinskilokacijski nart.

82. len(vsebina akta o zaasnih ukrepih)

(1) Vladna uredba oziroma obinski odlok o zaasnihukrepih vsebuje zlasti:

1. namen sprejetja zaasnih ukrepov;2. podlago predvidene prostorske ureditve v prostor-

skem aktu;3. obmoje zaasnih ukrepov;4. vrste zaasnih ukrepov in5. as veljavnosti zaasnih ukrepov.(2) Obmoje zaasnih ukrepov mora biti doloeno tako

natanno, da je mogoe mejo obmoja zaasnih ukrepovprikazati v zemljikem katastru in jo doloiti v naravi.

(3) Na podlagi akta iz prvega odstavka tega lena vladaoziroma obina, v 30 dneh od njegove uveljavitve, predlagazaznambo zaasnih ukrepov v zemljiki knjigi.

83. len(vrste zaasnih ukrepov)

(1) Z zaasnimi ukrepi lahko vlada z uredbo oziromaobina z odlokom prepove parcelacijo zemlji in promet znjimi, razen na obmojih, na katerih je predvidena komasa-cija zemlji iz 115. lena tega zakona, urejanje trajnihnasadov, sprejemanje sprememb prostorskih aktov, ki velja-jo na obmoju zaasnih ukrepov ter izvajanje gradenj.

(2) Zaasni ukrepi ne vplivajo na izvajanje gradenj, kiso bile v asu njihove uveljavitve e dovoljene z dokonnimgradbenim dovoljenjem. Na obmoju zaasnih ukrepov sodovoljene tudi gradnje, s katerimi se izboljuje komunalna indruga infrastruktura ter rekonstrukcije objektov, ki so nujnopotrebne za vzdrevanje objektov in za bivanje in delo prebi-valcev na teh obmojih, kakor tudi geodetska in druga pri-pravljalna dela, potrebna za izdelavo predvidenega prostor-skega akta oziroma njegovih sprememb in dopolnitev.

(3) Uredba oziroma odlok o zaasnih ukrepih se sprej-me na podlagi programa priprave prostorskega akta.

84. len(veljavnost zaasnih ukrepov)

Zaasni ukrepi iz prvega odstavka prejnjega lenaveljajo e eno leto po uveljavitvi prostorskega akta, zaradikaterega so bili uvedeni, razen ukrepov, ki bi ovirali izvajanjeprostorskega akta, sicer pa lahko trajajo najve tiri leta.Zaasnih ukrepov se po prenehanju njihove veljavnosti zaisto obmoje in za isto prostorsko ureditev ne sme ponovnouvesti vsaj tiri leta.

Drugi razdelek: ZAKONITA PREDKUPNA PRAVICAOBINE

85. len(obmoje predkupne pravice)

(1) Obina lahko z odlokom doloi obmoje predku-pne pravice obine na nepremininah na celotnem obmojuposelitve in na obmoju obstojeih oziroma predvidenih in-frastrukturnih omreij in objektov izven poselitvenih obmoijali na delu teh obmoij, e ni s tem zakonom doloenodrugae.

(2) Obmoje predkupne pravice mora biti doloenotako natanno, da je mogoe mejo obmoja prikazati vzemljikem katastru in jo doloiti v naravi.

86. len(izkljuitev predkupne pravice)

Predkupna pravica obine je izkljuena:1. e lastnik proda ali podari nepreminino svojemu

zakoncu ali osebi, s katero ivi v zunajzakonski skupnosti,


15/224


oziroma svojemu sorodniku v ravni vrsti, posvojitelju ali po-svojencu;

2. e je kupec drava, oseba javnega prava, ki jo jeustanovila drava, ali izvajalec dravne javne slube, kakortudi investitor infrastrukture iz 91. lena tega zakona.

87. len(potrdilo)

Lastnik nepreminine na obmoju predkupne pravice(v nadaljnjem besedilu: prodajalec) mora pred sklenitvijo ku-poprodajne pogodbe pridobiti potrdilo obine, da na nepre-minini ne uveljavlja predkupne pravice. e obina potrdilane izda v 15 dneh od vloitve zahteve, se teje, da predku-pne pravice ne uveljavlja.

88. len(ponudba obini)

(1) e obina v roku iz prejnjega lena izda potrdilo,da uveljavlja predkupno pravico, ji mora prodajalec podatipisno ponudbo za prodajo nepreminine, o kateri se moraobina izjaviti najkasneje v petnajstih dneh, sicer se teje,da nepreminine ne bo kupila.

(2) e obina ne uveljavlja predkupne pravice, lahkoprodajalec proda nepreminino drugi osebi, ko se je iztekelrok iz prejnjega lena, vendar le pod enakimi ali zaseugodnejimi pogoji, kot jih je ponudil obini.

89. len(pogodba)

(1) Notar ne sme overiti podpisa prodajalca na kupo-prodajni pogodbi, e prodajalec ne predloi potrdila iz 87.lena oziroma izjave iz 88. lena tega zakona, da obina neuveljavlja predkupne pravice oziroma, da ni zainteresiranaza nakup nepreminine.

(2) V primeru prodaje nepreminine, na kateri obstaja

predkupna pravica, mora pred overitvijo podpisa prodajalecnotarju predloiti pisno ponudbo, ki jo je poslal obini. Notarne sme overiti podpisa na pogodbi, ki je bila sklenjena podza kupca ugodnejimi pogoji, kot jih je lastnik ponudil obiniin e listina nima vseh obveznih sestavin pogodbe, ter zaraditega ni sposobna za vpis v zemljiko knjigo.

(3) e prodajalec izjavi, da obina v roku iz 87. lenatega zakona ni izdala potrdila, da na nepreminini ne obstajapredkupna pravica oziroma, da se v roku iz prvega odstavkaprejnjega lena obina ni izjavila, predloi dokazilo o tem,da je vloil zahtevo za izdajo potrdila, oziroma obini podalponudbo za odkup nepreminine. Notar mora pred overitvi-jo podpisa preveriti, ali je bila zahteva vloena in ali obinares ni izdala potrdila oziroma se izjavila v predpisanem roku.

(4) Pogodba, sklenjena v nasprotju z dolobami tega

zakona o predkupni pravici obine, je nina.90. len

(prodaja nepreminine)Obina mora ob prodaji nepreminine, ki jo je pridobila

na podlagi uveljavitve predkupne pravice ali z razlastitvijo,zahtevati od kupca, da se zavee, da bo v doloenem rokuzgradil objekt, doloen v prostorskem aktu. e kupec vdoloenem roku objekta ne izgradi, lahko obina pogodborazdre. Sankcije za neizvrene pogodbene obveznosti ku-pec in obina doloita v pogodbi.

91. len(posebnosti)

Obina lahko proda nepreminino iz prejnjega lenas sklenitvijo neposredne pogodbe al i jo odda po predpisih orazpolaganju s premoenjem:

1. za gradnjo objektov za potrebe javne uprave, pravo-sodja, obrambe in dravnih rezerv;

2. za gradnjo objektov gospodarske javne infrastruktu-re in objektov, ki sluijo varstvu pred naravnimi in drugiminesreami;

3. za gradnjo objektov za potrebe zdravstva, socialne-

ga varstva, olstva, kulture, znanosti, porta;4. za gradnjo socialnih in neprofitnih stanovanj;5. za rekonstrukcijo pokodovanih, dotrajanih ali poru-

enih objektov iz prve do etrte toke tega lena ter zaprenovo obmoij iz 133. lena tega zakona;

6. za zemljia, ki so potrebna za smotrno izkorianjeali zaokroitev gradbenih parcel, na katerih so obstojeiobjekti.

Tretji razdelek: RAZLASTITEV IN OMEJITVELASTNINSKE PRAVICE

1. Splona doloba

92. len(dopustnost razlastitve in omejitvelastninske pravice)

(1) Lastninska pravica na nepreminini se lahko odvza-me proti odkodnini ali nadomestilu v naravi (v nadaljnjembesedilu: razlastitev) ali omeji s pravico uporabe za doloenas, kakor tudi obremeni z zaasno ali trajno slunostjo.

(2) Razlastitev ter omejitev ali obremenitev lastninskepravice je dopustna le v javno korist in pod pogojem, da jeza dosego javne koristi nujno potrebna in da je javna koristrazlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebnolastnino.

(3) Razlastitev ter omejitev ali obremenitev lastninskepravice iz prvega odstavka tega lena ni dopustna, e dra-va oziroma obina razpolaga z drugo ustrezno nepremininoza dosego istega namena.

2. Razlastitev

93. len(namen razlastitve javna korist)

(1) Ob pogojih iz 92. lena tega zakona se nepremini-na lahko razlasti za naslednje namene:

1. za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemljigospodarske javne infrastrukture;

2. za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemlji zapotrebe obrambe drave, dravnih rezerv, varnosti dravlja-nov in njihovega premoenja ter varstva pred naravnimi indrugimi nesreami;

3. za rekonstrukcije in ruitve po predpisih o graditviobjektov na objektih iz prvih dveh tok tega odstavka.

(2) Ob pogojih iz 92. lena tega zakona se nepremini-na lahko razlasti tudi za naslednje namene:

1. za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemlji zapotrebe izvajanja javnih slub na podroju zdravstva, vzgoje,olstva, kulture, znanosti in raziskovanja ter socialnega var-stva;

2. za gradnjo socialnih in neprofitnih stanovanj;3. za rekonstrukcije in ruitve po predpisih o graditvi

objektov na objektih iz prvih dveh tok tega odstavka.(3) teje se, da je javna korist za nepreminine iz prve-

ga odstavka tega lena izkazana, e so predvidene v drav-nem oziroma obinskem lokacijskem nartu. V primerih iz3. toke prvega odstavka tega lena se teje, da je javnakorist izkazana tudi, kadar je nartovana rekonstrukcija ozi-roma ruitev v skladu s prostorskim redom obine.


16/224


(4) V primerih iz drugega odstavka tega lena moravlada oziroma obinski svet poleg pogojev iz prejnjegaodstavka s sklepom tudi ugotoviti, da je gradnja oziromarekonstrukcija predvidena v javno korist.

(5) Ne glede na dolobe tega lena, se nepremininelahko razlastijo za namene, ki jih doloajo drugi zakoni. V

tem primeru se za postopek razlastitve in omejitve lastninskepravice ter za odkodnino uporabljajo dolobe tega zakona,e zakon ne doloa drugae.

94. len(razlastitveni upravienec in razlastitveni

zavezanec)(1) Razlastitveni upravienec je drava, e se razlasti-

tev izvaja za namene gradnje iz 93. lena tega zakona izdravne pristojnosti ter na podlagi dravnega lokacijskeganarta ali lokacijskega narta iz 16. lena tega zakona,oziroma obina, e se razlastitev izvaja za namene gradnjeiz 93. lena tega zakona iz obinske pristojnosti ter napodlagi obinskega lokacijskega narta ali prostorskega

reda obine.(2) Razlastitveni zavezanec je fizina ali pravna oseba,ki ima v lasti nepreminino, ki je predmet razlastitve. Razla-stitveni zavezanec je lahko tudi oseba javnega prava, razendrave.

(3) e je razlastitveni zavezanec obina ali druga ose-ba javnega prava in se nepreminina uporablja za javnenamene, se pri razlastitvi tehta javna korist, ki se zasleduje zrazlastitvijo, in javna korist, ki se zagotavlja z uporabo

Documents

Zakon o Graditvi Objektov v RS