četrtek, 25. avgusta 2011 17

MARIBOR - OKOLICAMariborDelavcem Karoserij enkratna denarna pomoč

PODRAVJELenartNe smejo voziti, pa vendar ...

KOROŠKARavne na KoroškemPovezovanje mladih za skupne cilje

Po Sloveniji�...9 �...0 �...3

Zakaj PVC na zaščiteni občinski stavbi

LIDIJA FERK

Ker nova okna na občinski stavbi ne ogrožajo mimoidočih (tako kot stara), zagotavljajo štirideset odstotkov manjšo porabo energije, ob nalivu sko-znje ne teče voda v prostore in ker jih je, nič manj pomembno, mogoče od-preti v katerem koli času leta, se vod-stvo občine Lovrenc na Pohorju ne obremenjuje pretirano s tem, da so – na stavbi, ki je umetnostnozgodovin-ski spomenik - plastična.

“Takoj je bilo treba ukrepati“Na hiši, ki stoji na Spodnjem trgu 8, v njej pa imata ob občinski upravi svoje prostore še upravna enota in knjižni-ca, so začela okna padati s tečajev že v lanskem decembru. Ko se je zgodba ponovila 17. maja letos in so na ploč-niku pred občinsko stavbo končala še tri okna, pa je bilo županu Jošku Manfredi dovolj. “Takoj je bilo treba ukrepati,“ pravi, že nekoliko nave-ličan pojasnjevati, zakaj ni čakal na kulturnovarstvene pogoje in soglasja: “Ni bilo časa. Spodaj je pločnik, mimo vodi tudi šolska pot. Šlo je torej za var-nost ljudi, to mi je najbolj pomembno in tudi na kulturnem ministrstvu so mi potrdili, da je tako prav.“

“Ne“ za alu-plastificirana oknaA vsi se s tem niso strinjali. Nekdo je namreč Zavodu za varstvo kulturne dediščine (ZVKD), Območna enota Maribor, podal prijavo o zamenjavi stavbnega pohištva na občinski stavbi. Ogled stanja po posegu je dal strokov-njakom na zavodu vedeti, da je bil opravljen ne le brez ustreznih soglasij pa da so nova okna enojna, namesto dvojnih ter enokrilna namesto dvo-

krilnih, pač pa da so tudi v nasprotju s sklepom Strokovnega sveta ZVKDS, ki ne dovoljuje vgradnje alu-plasti-ficiranih oken na kulturne arhitek-turne spomenike. Tako med drugim pojasnjujejo na mariborskem ZVKDS, kjer posega niso prepoznali kot nujno vzdrževanje, zavrnili so izdajo nakna-dnega kulturnovarstvenega soglasja občini ter jo prijavili republiškemu in-špektoratu za kulturo in medije.

Tudi plastični vetrolov pa terasa, talne obloge ...A republiški inšpektor je imel bistve-no več razumevanja za argumente občine kot njegovi mariborski kolegi. Ugotovil je namreč, da je bil “les prej-šnjih okenskih kril že popolnoma preperel ..., tako da so obstoječa okna dejansko predstavljala neposredno grožnjo za zdravje in življenje mimoi-dočih,“ med drugim piše v inšpektorje-vem poročilu, ki nam ga pokaže župan, v njem pa inšpektor potrjuje, da je bil poseg izveden v javno korist ter da z njim tudi niso bile “bistveno okrnjene varovane vrednote samega objekta“. Ta, ocenjuje inšpektor, je primer klasi-cistične trške arhitekture iz prve polo-vice 19. stoletja in “že v času nastanka,

po izvedbi in detajlih, ni predstavljal kakšnega arhitekturnega presežka“. Stroka je že v preteklosti tudi ugotovi-la, da je po večkratnih prenovah od pr-votne stavbe ostalo le malo, inšpektor pa problematizira celo njeno razglasi-tev za kulturni spomenik.

Zadnji poseg namreč ni bil edini, ki je za objekt s takšnim statusom ne-primeren. Izpostaviti velja – tudi v tem se župan in republiški inšpektor strinjata - (vsaj) še osem let stari ve-trolov ob glavnem vhodu, ki je prav tako narejen iz PVC-materiala (“Ko ga ljudje prvič vidijo, se smejejo,“ prizna župan), teraso na dvoriščni strani ter talne obloge v notranjosti. Z zadevo se, po pritožbi občine, zdaj ukvarja dru-gostopenjski organ kulturnega mini-strstva, župan pa pričakuje za občino pozitivno odločitev in izdajo nakna-dnega kulturnovarstvenega soglasja.

Zaradi posebnega statusa padajo projektiVendar – zakaj plastična okna, zakaj ni občina zamenjave načrtovala prej, če so bila stara okna tako dotrajana (ko so jih začeli odstranjevati, so jih lahko kar z roko potegnili ven, pozimi so zamrznila in jih ni bilo mogoče od-

preti ...) in zakaj niso tega, da jih na-meravajo zamenjati, niti z besedo omenili predstavnikoma ZVKDS, ko so 10. maja sestankovali na drugo temo? “V proračunu smo načrtovali zamenja-vo oken, vendar šele jeseni. Če bi po-novno vgradili lesena okna, bi jih dež najkasneje v desetih letih spet uničil – toliko so bila stara prejšnja,“ pojasni Joško Manfreda, ki v Lovrencu župa-nuje manj kot leto dni. Vrsta ovir in omejitev, ki jih pri vzdrževanju osre-dnje občinske stavbe in kar celotnega zaščitenega trškega jedra pred občino postavlja njen status, pa je občinsko vodstvo pripeljala tako daleč, da bo občinskemu svetu dalo v obravnavo

predlog o spremembi odloka o razgla-sitvi kulturnih spomenikov lokalne-ga pomena. “Niti ena hiša tukaj nima ustrezne podobe,“ sklene župan, ko se poslovimo pred kioskom s sladole-dom, odlično sprejeto lovrenško prido-bitvijo, za katero pa je investitor Mesut Ajdini prav tako porabil dve leti in še precej živcev, preden jo je proti koncu letošnje sezone lahko postavil na za-nemarjenem zemljišču ob občinski stavbi. “Hkrati pa se ne moremo pravo-časno prijavljati na razpise, ker je treba tako dolgo čakati na pogoje in soglasja zavoda za varstvo kulturne dediščine. Projekti nam padajo in veliko stvari nam gre zaradi tega adijo ...“

Ko ga ljudje prvič vidijo, se smejijo, pravi župan ob osem let starem vetrolovu.(Igor Napast)

“Šlo je za varnost ljudi, to mi je najbolj pomembno,“ urgentno zamenjavo oken opra-vičuje lovrenški župan Joško Manfreda. (Igor Napast)

O tem, ali je občina Lovrenc na Pohorju smela vgraditi plastična okna ali ne, si niso enotni niti var-stveniki kulturne dediščine

Utrinek - Marko Vanovšek

Mulj z dna dolga leta zanemarjanega ribnika je lahko zgolj smrdljiva svinjarija! Le kdo si torej drzne zahtevati od mariborske občine in županu prijateljskega podjetja, da naj bodo posli med njima pri odstranjevanju taistega mulja čisti kot solza?

FLORIJAN

Ker jim je lani ves avgust pošteno nagajalo vreme, saj je vsak konec tedna de-ževalo, zaradi česar so domala vsi tematski večeri v okviru prireditve Ples in glasba z Dravo na splavu na Dravi, ki jih je načrtovalo Turistično društvo Ma-ribor, odpadli, so letos program skrajšali in umestili na konec avgusta oziroma začetek septembra. Kot je povedal predsednik društva Zlatko Jesenik, bodo prvi tematski večer na Dravi z grško glasbo pripravili to soboto, 27. avgusta, druge-ga, ki bo namenjen latino glasbi, pa v soboto, 3. septembra.

Splav bo vsakič začel svojo pot po Dravi navzgor ob 21. uri izpred Hiše Stare trte na Lentu, kjer imajo splavarji tudi svoj privez. Vstopnice bo mogoče naro-čiti po telefonu oziroma kupiti v predprodaji v soboto med 8.30 in 13. uro na stojnici Turističnega društva Maribor na Grajskem trgu. Ob desetodstotnem popustu bo vsaka tam kupljena vstopnica prinesla tudi brezplačno vozovnico za klasično splavarsko vožnjo po Dravi v septembru in oktobru. Vstopnice bo mogoče kupiti tudi pred vožnjo, od 20. ure pred splavom na Lentu, vendar, pravi Zlatko Jesenik, te bodo brez popusta in brez dodatne vozovnice za vožnjo s spla-vom. “Verjamem,“ pravi Zlatko Jesenik, “da bo to zanimiv in zabaven poleten večer, primeren za konec počitnic. Na splavu bomo poskrbeli tudi za prigrizek in pijačo, ki bosta vezana na glasbo tega večera.“ (am)

Grški večer na Dravi