Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
PRAVNA FAKULTETA
LEONIDA JAZBINŠEK
SKRBNIŠTVO
ZA ODSOTNE IN NEZNANE OSEBE
Diplomsko delo
Maribor, december 2013
UNIVERZA V MARIBORU
PRAVNA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
SKRBNIŠTVO
ZA ODSOTNE IN NEZNANE OSEBE
GUARDIANSHIP OF THE ABSENT AND UNKNOWN
PERSONS
Študent: Leonida Jazbinšek
Številka indeksa: 71105209
Študijski program: UNI-PRAVO
Študijska smer: Javno pravo
Mentor: dr. Suzana Kraljić
Maribor, december 2013
»Lepe besede tako malo stanejo, a so tako veliko vredne!«
(B. Herbert)
HVALA VSEM!
POVZETEK
Pri skrbništvu gre za posebno obliko varstva mladoletnih oseb, za katere ne skrbijo
starši, in polnoletnih oseb, ki iz različnih razlogov ne morejo poskrbeti same zase, za
svoje pravice in koristi.
Namen skrbništva je poskrbeti za te osebe in zavarovati premoţenjske in druge pravice
in koristi osebe.
Ločimo tri vrste skrbništva:
1. skrbništvo nad mladoletnimi osebami,
2. skrbništvo nad osebami, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost in
3. skrbništvo za poseben primer.
Ena izmed oblik skrbništva za poseben primer je tudi skrbništvo za odsotne in neznane
osebe, kar je tudi naslov moje diplomske naloge. Pri tej obliki skrbništva gre za varstvo
v omejenem obsegu. Varujejo se samo pravice in koristi, ne pa oseba. Osebe, ki se
postavijo pod to vrsto skrbništva so sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in
koristi, vendar to iz določenega vzroka dejansko ne morejo storiti. Namen je zaščita
pravic in koristi določene osebe za posamezno zadevo ali vrsto opravil.
V Republiki Sloveniji je glavni predpis, ki ureja skrbništvo Zakon o zakonski zvezi in
druţinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Dolgo pa ţe obstaja ţelja oziroma
potreba po spremembi zakonodaje na področju druţinskega prava, kamor spada tudi
skrbništvo. Nova druţinska zakonodaja je bila podana v Predlogu druţinskega
zakonika, ki pa vse do danes še ni dobil zelene luči. Predlog druţinskega zakonika v
Sloveniji predvideva določene spremembe na področju skrbništva. Novost, ki jih
prinaša nova ureditev se med drugimi po vzoru nekaterih evropskih drţava nanaša tudi
na prenos pristojnosti opravljanja skrbniških funkcij s centrov za socialno delo na
sodišča.
Ključne besede:
skrbništvo, skrbništvo za poseben primer, skrbnik za odsotne in neznane osebe, skrbnik
zapuščine, začasni zastopnik, druţinsko pravo, odgovornost skrbnika, skrbniško
poročilo
ABSTRACT
Guardianship is a special form of taking care of underage persons, who are not taken
care of by their parents, and for adults, who are not able to take care for themselves,
their own rights and their interests.
The aim of guardianship is to take care of above-mentioned persons and to secure
property and other rights and interests of these persons.
There are three types of guardianship:
1. Guardianship of underage persons,
2. Guardianship of persons deprived of their legal capacity and
3. Guardianship of a special case.
One of the forms of guardianship of a special case is guardianship of the absent and
unknown persons. This is also the topic of my graduation thesis. The case here is
guardianship in a limited range. The guardianship applies only to the rights and interests
but not to the person. The persons who ask for this kind of guardianship are capable of
caring for themselves, their rights and their interests, but for some reason they cannot.
The purpose is to protect the rights and interests of a particular person for a particular
case or series of tasks.
The main regulation regarding guardianship in the Republic of Slovenia is Marriage and
Family Relations Act (ZZZDR). The need for the change of legislation in the field of
family law, which also includes guardianship, is present for a long time. New family
legislation was presented in The Proposition of Family Code, which was not passed to
this day. This proposition includes some changes in the field of guardianship. Following
the example of some European countries, the novelty brought by the new regime,
among others, also refers to the transfer of responsibilities to provide custodial functions
from Social work centres on the courts.
Key words:
Guardianship, guardianship of a special case, guardian for absent and unknown persons,
legacy guardian, temporary guardian, family law, guardian’s responsibilities, guardian
report
KAZALO
1. UVOD ................................................................................................................... 9
2. POJEM IN NAMEN SKRBNIŠTVA ................................................................... 14
3. ZGODOVINA SKRBNIŠTVA ............................................................................ 16
4. PRAVNA UREDITEV SKRBNIŠTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI .................. 17
5. VRSTE SKRBNIŠTVA IN RAZLIKE MED NJIMI ............................................ 18
5.1 SKRBNIŠTVO NAD MLADOLETNIMI ..................................................... 19
5.2 SKRBNIŠTVO ZA OSEBE, KI JIM JE ODVZETA POSLOVNA
SPOSOBNOST ....................................................................................................... 19
5.3 SKRBNIŠTVO ZA POSEBEN PRIMER ...................................................... 20
6. SUBJEKTI SKRBNIŠTVA ZA ODSOTNE IN NEZNANE OSEBE ................... 22
6.1 CENTER ZA SOCIALNO DELO................................................................. 22
6.2 SKRBNIK .................................................................................................... 24
6.2.1 Skrbnik za odsotne osebe ....................................................................... 25
6.2.2 Skrbnik za neznanega lastnika premoţenja ............................................. 25
6.3 VAROVANCI .............................................................................................. 26
7. POSTAVITEV SKRBNIKA ODSOTNI OSEBI IN NEZNANEMU LASTNIKU
PREMOŢENJA .......................................................................................................... 26
7.1 PRAVDNO SODIŠČE PRVE STOPNJE (ZAČASNI ZASTOPNIK po 82.
členu ZPP)............................................................................................................... 27
7.2 ZAPUŠČINSKO SODIŠČE (SKRBNIK ZAPUŠČINE po 192. čl. ZD) ........ 28
7.2.1 Dolţnosti in pravice skrbnika zapuščine ................................................. 30
7.2.2 Prenehanje in razrešitev funkcije skrbnika ............................................. 31
7.3 ORGAN POSTOPKA O DENACIONALIZACIJI (SKRBNIK ZA POSEBEN
PRIMER-ZAČASNI SKRBNIK ZAPUŠČINE) ...................................................... 31
7.3.1 Dolţnosti in pravice skrbnika denacionaliziranega premoţenja .............. 32
7.3.2 Prenehanje in razrešitev funkcije skrbnika ............................................. 33
7.4 SKLENITEV POGODBE ZA ODKUP NEPREMIČNINE ........................... 34
7.5 POSTOPEK UGOTAVLJANJA DEJANJSKEGA STALNEGA
PREBIVALIŠČA (po 51. členu ZUP)...................................................................... 34
8. POSTOPEK POSTAVITVE SKRBNIKA ........................................................... 36
8.1 STRANKE POSTOPKA ............................................................................... 38
9. DOLŢNOSTI IN PRAVICE SKRBNIKA ZA ODSOTNE IN NEZNANE OSEBE
39
9.1 STROŠKI ..................................................................................................... 41
9.2 NAGRADA .................................................................................................. 42
10. PRAVILNIK O POSTOPKU ZA POPIS IN OCENITEV PREMOŢENJA OSEB
POD SKRBNIŠTVOM TER O PRIPRAVI SKRBNIŠKIH POROČIL ....................... 42
10.1 SKRBNIŠKO POROČILO ........................................................................... 43
11. PRENEHANJE SKRBNIŠTVA ZA ODSOTNE IN NEZNANE OSEBE ......... 44
12. PREDLOG DRUŢINSKEGA ZAKONIKA ..................................................... 45
13. OBSTOJ INSTITUTA SKRBNIKA ZA POSEBEN PRIMER – ZA ODSOTNE
IN NEZNANE OSEBE V NEKATERIH DRUGIH DRŢAVAH ................................. 46
14. STATISTIČNI PODATKI................................................................................ 47
14.1 IZBRANEGA SODIŠČA .............................................................................. 47
14.2 IZBRANEGA CENTRA ZA SOCIALNO DELO ......................................... 48
15. ZAKLJUČEK .................................................................................................. 49
16. BIBLIOGRAFIJA ............................................................................................ 51
9
1. UVOD
V diplomskem delu bom obravnavala institucijo skrbništva. Najprej bom namenila
nekaj besed o skrbništvu na splošno, kaj sploh skrbništvo je, opisala njegov zgodovinski
razvoj in veljavno pravno ureditev skrbništva v Republiki Sloveniji. Glavnino pa bom
namenila eni od treh vrst skrbništva glede na subjekte varstva, ki jih pozna naša
zakonodaja, in sicer skrbništvu za posebne primere, kjer zopet obstaja več oblik
skrbništva, jaz pa se bom osredotočila na skrbništvo za odsotne in neznane osebe, kar je
tudi tema moje diplomske naloge. Strokovne literature na temo skrbništvo za odsotne in
neznane osebe je zelo malo, sodna praksa je skopa, zakonodaja zastarela, Predlog
druţinskega zakonika (v nadaljevanju PDZ)1 ne predvideva bistvenih sprememb na tem
področju.
V svojem delu bom zajela samo en izbrani center za socialno delo in eno izbrano
sodišče in na podlagi tega skušala ugotoviti, kako delujeta, kako se teorija realizira v
praksi.
Glede na izbrano temo bom najprej uporabila historično metodo, s katero bom v
kratkem poglavju opisala zgodovino skrbništva in njegov razvoj, vpliv na nadaljnji
razvoj ter naštela prve pravne vire s tega področja.
Nato s teoretično deskriptivno (opisno) metodo raziskovanja opredelila pojem
skrbništva ter s komperativno metodo primerjala vrste skrbništva med seboj, njihove
podobnosti in razlike. Opisala stališče stroke in prakse in predstavila svoja opaţanja.
Z metodo sinteze bom s pomočjo (logičnega) zdruţevanja in sestavljanja enostavnih
pojmov, poiskala skupne lastnosti vseh vrst skrbništva za poseben primer.
Z metodo klasifikacije pa bom poskušala ugotoviti, kakšno mesto sploh pripada
skrbništvu za odsotne in neznane osebe v sistemu skrbništva kot celote. Ali ima
osrednje mesto, ali je le delček te celote oz. njen nepomemben del?
1 Druţinski zakonik, http://www.super-referendum.com/referendum-druzinski-zakonik-skrbnistvo-za-
posebne-primere.html (24.4.2013).
10
Z metodo konkretizacije bom predstavila specifične lastnosti skrbništva za odsotne in
neznane osebe ter z metodo analize razčlenila posamezne pojme skrbništva za odsotne
in neznane osebe in ugotavljala razlike med njima in ostalimi vrstami skrbništva.
Uporabila bom tudi metodo kompilacije, s katero bom poskušala povzeti spoznanja tuje
raziskovalke, ga citirala, nato pa navedla tudi lastna raziskovanja in ugotovitve.
Pri prebiranju literature in naše zakonodaje sem opazila, da v praksi večkrat nastopi
problem glede vprašanja, kdaj so sploh podani pogoji za postavitev skrbnika za poseben
primer, kdo naj bo skrbnik – izbira skrbnika za poseben primer in z njim povezana
plačljivost oz. častnost funkcije ter nadomestilo za stroške, kar se mi zdi, da je vse
premalo oz. ohlapno urejeno. Opozorila bi na problem zastarele zakonodaje na celotnem
področju skrbništva v Republiki Sloveniji in se dotaknila tudi PDZ.
Na oviro naletim ţe pri sami definiciji skrbništva. Skrbništvo je posebna oblika varstva
mladoletnikov oz. otrok, za katere ne skrbijo starši, in polnoletnih oseb, ki niso
sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (9. člen Zakona o zakonski zvezi
in druţinskih razmerjih2 – v nadaljevanju ZZZDR). Namen skrbništva je poskrbeti za
varovančevo osebo, za njegovo premoţenje, za njegove pravice in koristi. Bistvo
pomena skrbništva je, da skrbnik, to je oseba izbrana s strani drţavne institucije po
njenem pooblastilu prevzame skrb za drugo osebo. Ta skrb je lahko celovita, ali pa le
delna, za premoţenje ali za določeno opravilo oz. določeno vrsto opravil.3 Zavedati pa
se je potrebno, da pri postavitvi osebe pod skrbništvo oz. pri postavitvi skrbnika gre za
ukrep in skrbništvo je ukrep. Ukrep pa pomeni določen poseg v temeljno človekovo
pravico, zato je takšen ukrep moţen le, če je upravičen. Ocena ali je ukrep upravičen pa
je seveda subjektivna.4 Ustava RS
5 v 15. členu določa, da sme zakonodajalec ustavno
varovane pravice posameznika omejiti le s pravicami drugih subjektov ter v tem okviru
tudi v javnem interesu.
2 Zakon o zakonski zvezi in druţinskih razmerjih, Uradni list SRS, št. 15/1976, 30/1986-ZNP (20/1988
popr.), 1/1989, 14/1989, RS, št. 13/1994-ZN, 82/1994, 29/1995, 26/1999-ZPP, 60/1999 Odl.US: U-I-
273/98, 70/2000-ZZNPOB, 64/2001, 110/2002-ZIRD, 42/2003 Odl.US: U-I-312/00-40, 16/2004,
69/2004-UPB1, 101/2007 Odl.US: U-I-328/05-12, 122/2007 Odl.US: U-I-11/07-45, 90/2011 Odl.US: U-
I-85/10-10, 84/2012 Odl.US: U-I-30/12-12. 3 Neobjavljeno delo za notranje potrebe Centrov za socialno delo, mag. Nada Caharijaz Ferme,
Skrbništvo – sodelovanje CSD z drugimi institucijami. 4 Neobjavljeno delo za notranje potrebe Centrov za socialno delo, mag. Nada Caharijaz Ferme,
Skrbništvo – sodelovanje CSD z drugimi institucijami. 5 Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33I/1991, 33I/1991-I-UZIU, 42/1997, 66/2000, 24/2003,
69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006, 47/2013, 47/2013.
11
Problem predstavlja tudi 211. člen ZZZDR, ki pravi, da center za socialno delo postavi
skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere
prebivališče ni znano pa tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoţenja, kadar je
potrebno, da nekdo za to premoţenje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to
potrebno za varstvo pavic in koristi posameznika. Iz tega vidimo, da ZZZDR taksativno
ne našteva primerov, v katerih center za socialno delo posamezni osebi lahko postavi
skrbnika za posebni primer, ampak ZZZDR posebej ureja samo nekaj najbolj pogostih
primerov (ZZZDR zagotavlja skrbniško varstvo odsotni osebi, neznanemu lastniku
premoţenja, osebi, katero ne more zastopati zakoniti ali uradni zastopnik zaradi
nasprotujočih si interesov in tujemu drţavljanu, ki mu je to varstvo potrebno). Drugače
pa ZZZDR določa generalno klavzulo za postavitev posebnega skrbnika, to je potreba
varovanja pravic in koristi posameznika.6 Odločitev o tem, ali bo center za socialno delo
osebi postavil skrbnika za posebni primer je odvisna od okoliščin vsakega konkretnega
primera.7 Poraja pa se tudi vprašanje, ali je center za socialno delo vezan na pobudo iz
okolja.
ZZZDR v 186. členu določa, da center za socialno delo sam določi dolţnosti ter obseg
pooblastil skrbnika. Tako, da je obseg pooblastil skrbnika odvisen od vsakega primera
posebej, lahko pa sega, od generalnega pooblastila, do konkretno določenih nalog.8 Kje
je merilo? To je seveda v oceni strokovnega delavca. Menim, da bi moral ZZZDR
konkretno določiti naloge in obseg pooblastil skrbnika, da se preprečijo moţne zlorabe.
ZZZDR v 187. členu določa, da je skrbnik dolţan vestno skrbeti za osebnost, pravice in
koristi varovanca in skrbno upravljati njegovo premoţenje. Sam problem predstavlja
upravljanje premoţenja s strani skrbnikov, saj sami niso strokovnjaki za področje
upravljanja premoţenja, od njih ni mogoče pričakovati, da bi delovali s skrbnostjo
dobrega strokovnjaka. Veţe jih le, da s premoţenjem ravnajo tako kot v svojih lastnih
zadevah (skrbnost dobrega gospodarja).9
Tudi določba o stroških v 196. členu ZZZDR, ki določa, da ima skrbnik pravico do
povračila upravičenih stroškov, ki jih je imel pri opravljanju svojih skrbniških dolţnosti,
je zelo pomanjkljiva in predstavlja problem pri delu centrov za socialno delo. Menim,
6 prim. Zupančič Karel, Druţinsko pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1999, str.183.
7 Dopis Ministrstva za delo, druţino in socialne zadeve, št. 1201-42/2010/3 z dne 4.1.2011. 8 prim. Mezgec Andreja, Diplomska naloga, Skrbništvo za poseben primer, Univerza v Ljubljani, Pravna
fakulteta, str. 20, 21. 9 prim. Mezgec Andreja, o.c., str. 21.
12
da bi bilo potrebno podrobneje urediti postopek upravičenosti do povračila stroškov.
Problem predstavlja ţe samo vprašanje, kaj sploh so upravičeni stroški, ali so to stroški
prevoza, cestnin, parkirnin, izgubljeni dohodek, strošek dnevnic? Kdaj se odloča o
povračilu stroškov skrbnika (ali vedno ko zahteva skrbnik ali takrat, ko se obravnava
skrbniško poročilo in na kakšen način se začne postopek, ali po uradni dolţnosti ali na
zahtevo stranke. Tega v ZZZDR ni nikjer navedenega. Podrobneje bi bilo potrebno
urediti, do katerih stroškov so upravičeni skrbniki, sam način uveljavljanja stroškov in
iz katerega vira se krijejo.10
ZZZDR ne določa načina določitve nagrade, ampak v 196. členu samo določa, da center
za socialno delo lahko določi skrbniku za njegovo delo tudi ustrezno nagrado. Torej tudi
pri nagradi center za socialno delo sam oceni, kdaj bo skrbnik dobil nagrado in v kakšni
višini. Tudi višina nagrade je odprta. Postavlja se vprašanje, kaj vpliva na določitev
višine nagrade, če se ţe odobri?
Kdo so stranke v postopku postavitve skrbnika? Pri skrbniku zapuščine pa se postavlja
vprašanje, ali ima skrbnik poloţaj stranke, ali pa so stranke le dediči. O tem obstajata
dve teoriji, in sicer organska in teorija zastopanja. Po organski teoriji je skrbnik
zapuščine stranka po uradnem poloţaju. Po teoriji zastopanja, pa je skrbnik zapuščine le
zakoniti zastopnik, ki deluje z voljo, da nastopijo učinki delovanja za tretjo osebo, ki v
imenu dedičev toţi ali je toţen, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove in da zastopa
dediče, dediči pa so stranke.11
V primeru, da so dediči neznani ali neznanega
prebivališča pa bolj ustreza organska teorija, da stranka ni neznani dedič, ampak skrbnik
kot organ. Namreč, sodišče povabi neznane dediče ali dediče neznanega prebivališča s
posebnim oklicem v okviru ediktalnega postopka. Po preteku enoletnega roka opravi
sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika in podatkov, s
katerimi razpolaga (4. odstavek 206. člena Zakona o dedovanju – v nadaljevanju ZD).12
Ta odločba pa je v nasprotju z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP),13
10
prim. Mezgec Andreja, o.c., str. 27, 28 11 Rijavec Vesna, Dedovanje, Procesna ureditev, Gospodarski vestnik, zaloţniška skupina, d.d., Zaloţba,
Ljubljana, 1999, str. 98, 99. 12 Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 17I/91-I-ZUDE, 13/94-ZN,
40/94 Odl.US: U-I-3/93-17, 82/94-ZN-B, 117/00 Odl.US: U-I-330/97-28, 67/01, 83/01-OZ, 31/13
Odl.US: U-I-212/10-15. 13 Zakon o pravdnem postopku (ZPP-UPB3), Uradni list RS, št, 73/07, 47/09 Odl.US: U-I-54/06-32
(48/09 popr.), 57/09 Odl.US: U-I-279/08-14, 12/10 Odl.US: U-I-164/09-13, 50/10 Odl.US: U-I-200/09-
14, 107/10 Odl.US: U-I-161/10-12, 43/11, 58/11 Odl.US: U-I-277/09-8, Up-1333/09-7, U-I-287/09-10,
Up-1375/09-9, 75/12 Odl.US: U-I-74/12-6 (76/12 popr.).
13
kjer mora biti stranka vedno individualno določena in natančno označena. Zato tukaj
bolj ustreza organska teorija.14
Da je postopek za postavitev skrbnika nujen izhaja iz 2. odstavka 216. člena ZZZDR.
Postavi pa se mi vprašanje, kaj pomeni beseda nujen? Da se postopek vodi v okviru
skrajšanega postopka po določilih Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP)15
ali da se zadeve postavitve skrbnika za poseben primer obravnavajo prednostno.16
Kdo je lahko skrbnik? ZZZDR v 180. členu določa, da se za skrbnika postavi oseba, ki
ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje dolţnosti skrbnika, in ki
privoli, da bo skrbnik. Zastavi se mi vprašanje, kaj so te osebne lastnosti in sposobnosti,
na kaj je center za socialno delo pozoren?
Vprašanje, kako izbrati skrbnika, ali je center za socialno delo dolţan upoštevati ţelje
osebe oz. ţelje sorodnikov, koga center za socialno delo prvenstveno postavi, ali je
vezan na kakšen vrsti red?
Pri delovanju centrov za socialno delo menim, da gre za neusklajeno delo med njimi, da
centri za socialno delo med seboj različno rešujejo in odločajo o istih primerih, s tem
mislim na primere z isto vsebino, kar bom skušala tudi dokazati. Namreč menim, da
problem nastopi pri prehodu teorije v prakso. Ali sta teorija in praksa skladni?
Neusposobljenost skrbnikov pri opravljanju skrbniške funkcije. Skrbniki kot laične
osebe velikokrat ne znajo poskrbeti za premoţenje varovanca zaradi pomanjkanja
znanja. Ali je v Sloveniji izbira skrbnika dovolj zakonsko opredeljena?
Kako je z motivacijo skrbnikov, ali je zanje zakonsko dovolj poskrbljeno, ali nosijo
samo odgovornost? Menim, da gre za premajhen interes postavljenih skrbnikov. Pri
opravljanju svoje skrbniške funkcije niso dovolj motivirani, kar bom tudi dokazala.
Moj namen diplomske naloge je tudi opozoriti na nujnost inštitucije skrbništva, na
pravilno izbiro skrbnika za poseben primer in podrobneje predelati področje skrbništva
za odsotne in neznane osebe in s tem v zvezi predstaviti primere iz sodne prakse v
14
Rijavec Vesna, Dedovanje, Procesna ureditev, Gospodarski vestnik, zaloţniška skupina, d.d., Zaloţba,
Ljubljana, 1999, str. 98, 99. 15 Zakon o upravnem postopku, Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/20, 73/04, 22/05-UPB1, 119/05,
24/06-UPB2, 105/26-ZUS-1, 126/27, 65/28, 47/29 Odl.US: U-I-54/06-32 (48/29 popr.), 8/10. 16 Mezgec Andreja, o.c., str. 15.
14
Republiki Sloveniji ter pridobiti statistične podatke glede števila primerov postavitve
skrbnika za poseben primer za odsotne in neznane osebe na leto.
2. POJEM IN NAMEN SKRBNIŠTVA
Predpisi o skrbništvu spadajo med druţinsko pravo, kamor spadajo tudi predpisi o
rejništvu, predpisi o načrtovanju druţine, zakonsko pravo in otroško oziroma roditeljsko
pravo. Druţinsko pravo je posebna veja prava v našem pravnem sistemu in se loči od
civilnega in premoţenjskega prava. Pod pojmom druţinsko pravo razumemo skupino
pravnih pravil, ki urejajo druţinska razmerja. Druţinska razmerja pa so osebna in
premoţenjskopravna razmerja med osebami, ki spadajo v druţino.17
Definicija skrbništva izhaja iz 9. člena ZZZDR, ki določa, da je skrbništvo posebna
oblika varstva mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši, in polnoletnih oseb, ki niso
sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. V drugem odstavku je določeno,
da po določbah ZZZDR drţava zagotavlja varstvo tudi drugim osebam, ki nimajo
moţnosti same skrbeti za svoje pravice in koristi.
Tudi definicija namena skrbništva je zajeta v ZZZDR in določa, da je namen skrbništva
nad mladoletnimi osebami, da se s skrbjo, vzgojo in izobrazbo vsestransko razvije
osebnost mladoletnih varovancev in da se varovanci usposobijo za samostojno ţivljenje
in delo. Namen skrbništva nad drugimi osebami je varstvo njihove osebnosti, ki se
uresničuje predvsem z oskrbo, zdravljenjem in usposabljanjem za samostojno ţivljenje.
Skrbništvo ima tudi namen, da se zavarujejo premoţenjske in druge pravice in koristi
oseb, ki so pod skrbništvom.18
Po ZZZDR poznamo tri vrste skrbništva in sicer:
- skrbništvo nad mladoletnimi osebami (1.odst. 178. čl. ZZZDR),
- skrbništvo za osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost (2. odst. 178. čl.
ZZZDR) in
17 Geč-Korošec Miroslava, Kraljić Suzana, Druţinsko pravo, III. Spremenjena in dopolnjena izdaja,
Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Institut za civilno, primerjalno in mednarodno zasebno pravo,
Maribor, 2000, str. 3. 18 1., 2. in 3. odstavek 178. člena ZZZDR.
15
- skrbništvo za posebne primere (3. odst. 178. čl. ZZZDR).
Vsem trem vrstam skrbništva je skupno, da tretje osebe za daljši ali krajši čas
prevzamejo skrb za drugo osebo v celoti ali samo za premoţenje oziroma konkretno
pravno dejanje.19
V primeru skrbništva nad mladoletno osebo gre za skrbništvo nad osebo, ki še nima
poslovne sposobnosti. V primeru skrbništva nad odraslimi osebami gre za skrbništvo
nad osebo, ki ji je poslovna sposobnost odvzeta, pri skrbništvu za posebne primere pa ni
pomembno ali je oseba, ki se ji daje varstvo, sposobna za samostojno delovanje oziroma
ali ima poslovno sposobnost, odločilno je, da nima moţnosti izvrševanja svojih pravic
in uveljavljanja svojih koristi.20
Pri skrbništvu za posebne primere ZZZDR obravnava:
- skrbnika za odsotno osebo,
- skrbnika neznanemu lastniku premoţenja,
- kolizijskega skrbnika in
- skrbnika za varstvo pravic in koristi tujega drţavljana,
- kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika (generalna
klavzula).21
19 Narat Tamara, Kobal Tomc Barbara, Boljka Urban, Ureditev skrbništva v mednarodni perspektivi,
http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&ved=0CCcQFjAA&url=http%3A
%2F%2Fwww.irssv.si%2Findex.php%3Foption%3Dcom_docman%26task%3Ddoc_download%26gid%
3D212%26Itemid%3D&ei=_xGMUdiDFqqk4gTJmoHgBg&usg=AFQjCNGv3qxAPox5mh2nWzba1h1
AXENyQ&bvm=bv.46340616,d.bGE (24.4.2013), str. 8. 20 Zupančič Karel, Druţinsko pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1999, str. 171. 21 211., 213. in 214. čl. ZZZDR.
16
3. ZGODOVINA SKRBNIŠTVA
Skrbništvo v bivši Kraljevini SHS in Kraljevini Jugoslaviji ni bilo enotno urejeno. Kar
je bilo skupno vsem tedanjim predpisom je bilo le to, da so določali le varstvo
varovančevih premoţenjskih koristi, ne pa tudi varstvo njihovih osebnih pravic in
koristi. Leta 1944 pa so v bivši Jugoslaviji oblikovali program za varstvo otrok in
mladine, v katerem so določili, da je skrbništvo nad otroki in mladino stvar drţave.
Definicijo skrbništva so razširili tako, da ni obsegala le formalnopravnega varstva
premoţenja, temveč tudi dejansko skrb mladoletnika. Zadeve povezane s skrbništvom
pa so bile zaupane okrajnim in mestnim ljudskim odborom v sodelovanju z mnoţičnimi
organizacijami. Prva Ustava iz leta 194622
je v 26. členu določala, da so mladoletniki
pod posebnim varstvom drţave. To varstvo je dajala drţava predvsem z ustanovo
skrbništva, ki je bilo druţbenega pomena. S skrbništvom je bilo dano predvsem varstvo
osebi, ki je bila pod skrbništvom, varstvo njenega premoţenja pa je bilo podrejene
narave.23
Temeljni zakon o skrbništvu24
je bil sprejet leta 1947 in je bil zvezne narave. Poznal je
tri vrste skrbništva: skrbništvo za mladoletne osebe, za katere ne skrbijo starši,
skrbništvo za osebe, ki jim je bila odvzeta poslovna sposobnost, in skrbništvo za druge
primere, kjer je treba zavarovati pravice in koristi posameznih oseb. Nekatere republike
so na podlagi tega zakona sprejele republiške zakone o izvajanju skrbništva. V republiki
Sloveniji je pristojni minister za socialno skrbstvo 20. 9. 1947 izdal začasna Navodila o
izvajanju nalog skrbništva in o upravljanju premoţenja oseb, ki so pod skrbništvom ter
Navodila o prenosu zadev s pristojnosti sodišč na ljudske odbore in kasneje še nekatera
navodila, povezana s tem problemom.25
Te tri vrste skrbništva je poznal tudi Temeljni zakon o skrbništvu26
iz leta 1965. Po tem
zakonu je bil temeljni namen skrbništva za mladoletne osebe ta, da se s skrbjo, vzgojo
in izobrazbo vsestransko razvije osebnost mladoletnika in da se le-ta usposobi za
samostojno ţivljenje in za dejavnosti, ki so koristne za druţbo. Namen skrbništva nad
22 Ustava FLRJ, Uradni list FLRJ (Sluţbeni list FNRJ), št. 2 (1946). 23 Geč-Korošec Miroslava, Kraljić Suzana, Druţinsko pravo, III. Spremenjena in dopolnjena izdaja,
Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Institut za civilno, primerjalno in mednarodno zasebno pravo,
Maribor, 2000, str. 253, 254. 24 Temeljni zakon o skrbništvu iz leta 1947, Uradni list FLRJ, št. 30/47. 25 Geč-Korošec Miroslava, Kraljić Suzana, o.c., str. 254. 26 Temeljni zakon o skrbništvu iz leta 1965, Uradni list SFRJ, št. 16/65.
17
polnoletnimi osebami pa je bilo varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z
oskrbo, zdravljenjem in usposabljanjem za samostojno ţivljenje. Namen skrbništva pa
je bil tudi ta, da se zavarujejo premoţenjske ter druge pravice in koristi oseb, ki so pod
skrbništvom. Te tri vrste skrbništva so poznale tudi vse bivše jugoslovanske republike
in obe avtonomni pokrajini. Z malo spremenjenimi izrazi pa jih pozna tudi današnja
slovenska zakonodaja.27
4. PRAVNA UREDITEV SKRBNIŠTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Glavni in osrednji predpis, ki ureja skrbništvo v Republiki Sloveniji je ZZZDR iz leta
1976 v obliki uradno prečiščenega besedila iz leta 2004, ki je v veljavi še danes in
povzema ureditev po Temeljnem zakonu o skrbništvu. Pravno podlago pa mu določa
Ustava Republike Slovenije, ki v 3. odstavku 56. člena določa: »Otroci in mladoletniki,
za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne druţinske oskrbe,
uţivajo posebno varstvo drţave. Njihov poloţaj ureja zakon.« Izraz skrbništvo torej ne
izhaja iz ustavnih določb, ampak ga opredeljuje ZZZDR, ki v 9. člena navaja definicijo
skrbništva, v 178. členu pa definira namen skrbništva.28
ZZZDR je področje skrbništva zajel v šestem poglavju, v členih 178 do 223.
Ustava RS tudi določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v
postopku pred sodiščem in pred drugimi drţavnimi organi, organi lokalnih skupnosti in
nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolţnosti ali pravnih
interesih.29
Z Ustavo RS pa je zagotovljena tudi pravica do zasebne lastnine in
dedovanja.30
Dopolnilni zakoni pa so: Zakon o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV),31
Zakon o
nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP),32
Zakon o matičnem registru (v
27 Geč-Korošec Miroslava, Kraljić Suzana, o.c., str. 255. 28 prim. Narat Tamara, Kobal Tomc Barbara, Boljka Urban, o.c., str. 7. 29
22. člen Ustave RS. 30 33. člen Ustave RS. 31 Zakon o socialnem varstvu, Ur.l. RS, št. 54/1992 (56/1992 popr.), št. 42/1994 Odl.US: U-I-137/93-24,
1/1999-ZNIDC, 41/1999, 60/1999 Odl.US: U-I-273/98, 36/2000-ZPDZC, 54/2000-ZUOPP,
6/2001,110/2002-ZIRD, 2/2004 (7/2004 popr.), 36/2004-UPB1, 69/2005 Odl.US: U-I-97/05-32, 21/2006
18
nadaljevanju ZMatR),33
Zakon o dedovanju, Zakon o pravdnem postopku, Zakon o
upravnem postopku in Zakon o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen).34
Sodne prakse na področju skrbništva je malo, zato je zelo dragocena in zaţelena.
Ureditev skrbništva, kot jo poznamo pri nas, vsebuje kar nekaj generalnih klavzul, ki jih
delavci na tem področju zapolnjujejo z znanjem, ki ga pridobijo v praksi. Strokovnjaki
podajajo znanje na podlagi lastnih poglobljenih izobraţevanj in izmenjave primerov
dobre prakse, a vsi so mnenja, da bi naloga skrbnika morala postati profesionalna.35
5. VRSTE SKRBNIŠTVA IN RAZLIKE MED NJIMI
ZZZDR pozna in ureja tri vrste skrbništva: skrbništvo nad mladoletnimi, skrbništvo za
osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, in skrbništvo za posebne primere.
Vrste skrbništva se razlikujejo po subjektu varstva in po razlogu postavitve pod
skrbništvo.36
Razlika med njimi je tudi v tem, da ima pri skrbništvu za mladoletnike in skrbništvu za
osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, skrbnik status zakonitega zastopnika
varovanca, pri skrbništvu za poseben primer pa ima skrbnik status pooblaščenca. Pri
prvih dveh gre za trajnejšo obliko varstva, medtem ko je skrbništvo za poseben primer
manj trajne narave.37
Odl.US: U-I-116/03-22, 105/2006, 114/2006-ZUTPG, 3/2007-UPB2 (23/2007 popr., 41/2007 popr.),
122/2007 Odl.US: U-I-11/07-45, 61/2010-ZSVarPre, 62/2010-ZUPJS, 57/2012. 32 Zakon o nepravdnem postopku, Ur.l. SRS, št. 30/1986 (20/1988 popr.), št. 87/2002-SPZ, 131/2003
Odl.US: U-I-60/03-20, 77/2008-ZDZdr. 33 Zakon o matičnem registru, Ur.l. RS, št. 37/2003, št. 39/2006, 59/2006-UPB1, 106/2010, 11/2011-
UPB2. 34 Zakon o denacionalizaciji, Uradni list RS, št. 27/91, 56/92 Odl.US: U-I-10/92-19, 13/93 Odl.US: U-I-
25/92-27, 31/93, 24/95 Odl.US: UI 72/93, 29/95-ZPDF, 74/95-ZZDZVP, 20/97 Odl.US: U-I-81/94, 23/97
Odl.US: U-I-23/93, 41/97 Skl.US: U-I-107/96, 49/97, 87/97, 65/98, 76/98 Odl.US: U-I-326/98, 83/98
Skl.US: U-I-387/98, 11/99 Odl.US: U-I-144/97 (16/99 popr.), 31/99 Odl.US: U-I-309/98, 60/99 Odl.US:
U-I-387/98, 1/00 Odl.US: U-I-22/99, 66/00, 66/00, 11/01 Odl.US: U-I-138/99-41, 54/02 Odl.US: U-I-
130/01-18, 54/04-ZDoh-1 (56/04 popr., 62/24 popr., 63/04 popr.), 18/05 Odl.US: U-I-58/04-7, 6/08
Skl.US: U-I-251/07-6, 113/08 Odl.US: Up-1734/07-26, U-I-149/07. 35 Kriţnik Alenka, Prostovoljna in častna funkcija skrbnika: v: Pravna praksa, letnik 8/11, št. 8, Ljubljana
2011, stran 15-16. 36 Zupančič Karel, Druţinsko pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1999, str. 171. 37 Mezgec Andreja, o.c., str. 6.
19
Pri osebi postavljeni pod skrbništvo, gre za varstvo njene osebnosti ter varstvo njenih
premoţenjskih in drugih pravic in koristi, pri skrbništvu za poseben primer pa gre za
varstvo v omejenem obsegu.38
5.1 SKRBNIŠTVO NAD MLADOLETNIMI
Center za socialno delo postavi pod skrbništvo tistega mladoletnika, ki nima staršev ali
za katerega starši (naravni ali adoptivni starši) ne skrbijo.39
Mladoletnika je treba
postaviti pod skrbništvo predvsem takrat, kadar nima staršev, kadar roditelja ne ţivita
več ali sta oba neznana, kadar je bila obema odvzeta roditeljska pravica ali poslovna
sposobnost, ko sta oba roditelja zadrţana izvrševati roditeljsko pravico (npr. kadar sta
oba odsotna, bolna ali na prestajanju kazni zapora). Postopek za postavitev mladoletnika
pod skrbništvo in za postavitev skrbnika je nujen. To določa tudi 2. odstavek 216. člena
ZZZDR. Skrbnik mladoletnika opravlja večino dolţnosti in pravic, ki predstavljajo
vsebino roditeljske pravice. Razlika je le, da skrbnik ni dolţan varovanca preţivljati niti
ga ni dolţan imeti pri sebi doma.40
5.2 SKRBNIŠTVO ZA OSEBE, KI JIM JE ODVZETA POSLOVNA
SPOSOBNOST
Poslovna sposobnost se odvzame polnoletni osebi, ki ni sposobna sama skrbeti zase, za
svoje pravice in koristi. Razlogi za odvzem poslovne sposobnosti so lahko napaka
razuma volje, značaja (duševna prizadetost, trajna in pretirana uporaba alkohola,
zapravljivost, toţbarjenje – kverulantstvo), ali hujše telesne napake kot so gluhonemost,
slepota in tako dalje.41
Poslovna sposobnost se lahko odvzame le delno, tukaj ima
oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost poloţaj mladoletnika, ki je ţe star 15 let in
ima skrbnik varovanca pravice in dolţnosti mladoletnika, ki je ţe star petnajst let (2.
odst. 208. člena ZZZDR), ali popolnoma, tukaj ima oseba poloţaj otroka do 15. leta in
ima skrbnik varovanca pravice in dolţnosti mladoletnika, ki še ni star petnajst let (1.
38
Neobjavljeno delo za notranje potrebe Centrov za socialno delo, mag. Nada Caharijaz Ferme,
Skrbništvo – sodelovanje CSD z drugimi institucijami, str. 1. 39 201. člen ZZZDR. 40 Zupančič Karel, Druţinsko pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1999, str. 175, 176. 41 prim. Zupančič Karel, o.c., str. 180.
20
odst. 208. člena ZZZDR). O odvzemu popolne ali delne poslovne sposobnosti odloča
sodišče v nepravdnem postopku. Center za socialno delo postavi prizadeto osebo pod
skrbništvo in ji določi skrbnika, takoj ko dobi pravnomočno odločbo sodišča o odvzemu
poslovne sposobnosti.42
Če je varovancu delno odvzeta poslovna sposobnost, je po
določilih ZPP pravdno sposoben v mejah svoje poslovne sposobnosti.43
Skrbništvo nad
osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, preneha, če ji sodišče z odločbo vrne
poslovno sposobnost (210. člen ZZZDR).
5.3 SKRBNIŠTVO ZA POSEBEN PRIMER
Skrbništvo za poseben primer je vrsta skrbništva, pri katerem gre za varstvo pravic in
koristi posameznih oseb, ne pa tudi za skrb za njihovo osebo. Gre za varstvo v
omejenem obsegu. Osebe, ki se postavijo pod to vrsto skrbništva so sposobne same
skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, vendar to iz določenega vzroka dejansko ne
morejo storiti.44
Namen skrbništva za poseben primer je zaščita pravic in koristi določene osebe, lahko
za posamezno zadevo ali vrsto opravil.45
Poudariti je potrebno, da se osebe ne postavi pod skrbništvo, ampak se ji postavi
skrbnik.46
Primeri, v katerih center za socialno delo osebi postavi posebnega skrbnika, v ZZZDR
niso taksativno našteti. ZZZDR posebej ureja samo nekaj najbolj pogostih primerov,
sicer pa določa splošni razlog, generalno klavzulo za postavitev posebnega skrbnika, to
je, potreba po varovanju pravic in koristi posameznika.47
42 Zupančič Karel, o.c., str. 181. 43 2. odst. 79. člena ZPP. 44
Geč-Korošec Miroslava, Kraljić Suzana, o.c., str. 272. 45 prim. Geč-Korošec Miroslava, Kraljić Suzana, o.c., str. 257. 46 Druţinsko pravo, http://sl.scribd.com/doc/58732576/12/XII-SKRBNI%C5%A0TVO#page=40
(24.4.2013). 47 Zupančič Karel, o.c., str. 183.
21
ZZZDR navaja nekaj primerov te vrste skrbništva:
- SKRBNIK ZA ODSOTNO OSEBO: to je oseba, katere prebivališče ni znano in
ki nima zastopnika, ki bi bil upravičen skrbeti za varstvo njenih pravic in koristi
(211. člen ZZZDR);
- SKRBNIK ZA NEZNANEGA LASTNIKA PREMOŢENJA: postavi se ga, ko
je lastnik premoţenja neznan in je potrebno, da nekdo skrbi za to premoţenje
(212. člen ZZZDR);
- KOLIZIJSKI SKRBNIK: v primeru, da so koristi oziroma interesi med starši in
otroki ali med varovancem in skrbnikom ali med mladoletniki, nad katerimi ima
ista oseba roditeljske pravice ali med osebami, ki imajo istega skrbnika, v
nasprotju (koliziji), zlasti če sklepajo med seboj pravni posel ali se pravdajo
(npr. v postopku za izpodbijanje očetovstva) se postavi posebni skrbnik, njegova
naloga pa je, da vodi spor in sklene opravilo (213. člen ZZZDR);
- SKRBNIK ZA VARSTVO OSEBNOSTI, PRAVIC IN KORISTI TUJEGA
DRŢAVLJANA: če mednarodna pogodba z drţavo, kateri oseba pripada, ne
določa drugače, se tujemu drţavljanu lahko postavi skrbnika za varstvo njegove
osebnosti, pravic in koristi, dokler njegova drţave ne ukrene kar je potrebno
(214. člen ZZZDR);
- SKRBNIK V DRUGIH PRIMERIH, KADAR JE TO POTREBNO ZA
VARSTVO PRAVIC IN KORISTI POSAMEZNIKA: v smislu generalne
klavzule (211. člen ZZZDR) lahko center za socialno delo postavi skrbnika
spočetemu, a še nerojenemu otroku (nasciturus), teţko bolni, telesno ali duševno
prizadeti osebi, katere stanje pa vendarle ni tako, da bi ji bilo treba odvzeti
poslovno sposobnost (slepota, gluhonemost, laţja duševna zaostalost), odsotni
osebi katere prebivališče je znano (npr. osebi, ki je na prestajanju kazni zapora),
otroku, kateremu staršem je center za socialno delo odvzel pravico, da ga
zastopajo (npr. v zadevah vzgoje).48
48 Zupančič Karel, o.c., str. 184.
22
6. SUBJEKTI SKRBNIŠTVA ZA ODSOTNE IN NEZNANE OSEBE
Tako kot pri vseh ostalih vrstah skrbništva, ki jih pozna naša zakonodaja tudi pri
skrbništvu za odsotne in neznane osebe, ki je predmet moje diplomske naloge naletimo
na tri skupine subjektov, ki so pomembne in pri katerih je potrebno opozoriti na njihove
pravice in dolţnosti. To so center za socialno delo, skrbniki in varovanci.
6.1 CENTER ZA SOCIALNO DELO
Center za socialno delo je glavni subjekt skrbništva. Ima najpomembnejšo vlogo, saj
mora spremljati celotno dogajanje oziroma izvajanje skrbništva. Te pravice in dolţnosti
pa mu nalagata ZZZDR in ZSV. Takoj, ko neka oseba oziroma njeno premoţenje
potrebuje varstvo, mora center za socialno delo zagotoviti, da to varstvo tudi dobi.49
Center za socialno delo naredi takoj vse potrebno za varstvo osebnosti osebe ter njenih
pravic in koristi ter začne po uradni dolţnosti postopek za postavitev pod skrbništvo
takoj, ko zve za takšen primer. Pri določanju oblike varstva pa mora upoštevati
predvsem potrebe in koristi varovanca.50
Center za socialno delo ima določene naloge v vseh fazah skrbništva. Njegove naloge
pa se delijo na storitve, ki se nanašajo na neposredno izpolnjevanje skrbništva in na
storitve, ki predstavljajo nadzor nad izvajanjem skrbništva.51
Storitve, ki pomenijo neposredno izpolnjevanje skrbniških dolţnosti, so:
- postavitev pod skrbništvo,
- določitev skrbnika,
- odločanje o obsegu skrbnikovih pravic,
- dajanje soglasja za določene posle, ki jih opravlja skrbnik,
- razrešitev skrbnika,
- odločanje o prenehanju skrbništva, razrešitvi, zamenjavi skrbnika,
- odločanje o pravicah in koristih varovancev,
- popis in cenitev varovančevega premoţenja,
49 prim. Geč-Korošec Miroslava, Kraljić Suzana, o.c., str. 257. 50 prim. Zupančič Karel, o.c., str. 172. 51 prim. Narat Tamara, Kobal Tomc Barbara, Boljka Urban, o.c., str. 14,15.
23
- odločitev centra za socialno delo, da bo sam prevzel skrbništvo oz. določena
pravna dejanja v tem okviru.52
Storitve, ki predstavljajo nadzor centra za socialno delo nad opravljanjem skrbništva,
so:
- nadzor nad upravljanjem varovančevega premoţenja,
- sprejemanje poročil o skrbnikovem delu,
- sprejem ugovorov zoper delo skrbnika53
in
- nadzor nad delom skrbnika glede osebe in glede premoţenja varovanca.54
Pri nadzoru nad delom skrbnika v okviru varovanja osebnih in premoţenjskih koristi
varovanca gre za strokovna opravila centra za socialno delo, ki se morajo izvrševati
elastično, obzirno in učinkovito.55
V primerih, ko center za socialno delo odloči, da bo sam opravljal dolţnost skrbnika, je
skrbnik center za socialno delo in ne strokovni delavec, kateremu je bila zadeva
dodeljena v reševanje oziroma ga je direktor pooblastil za opravljanje dolţnosti
skrbnika. Strokovni delavec centra za socialno delo je skrbnik v tistih primerih, ko je v
izreku odločbe izrecno (kot fizična oseb) naveden kot skrbnik.56
V primerih, ko naloge skrbnika opravlja center za socialno delo, se center za socialno
delo znajde v dvojni vlogi. V vlogi skrbnika in v vlogi nosilca javnega pooblastila in je
kot tak dolţan zagotoviti celovito zaščito pravic in koristi varovanca.57
Če se center za socialno delo odloči, da bo sam opravljal dolţnost skrbnika, je skrbnik
center za socialno delo in ne strokovni delavec, ki je dobil zadevo v reševanje.
Strokovni delavec centra za socialno delo je skrbnik v tistih primerih, ko je v izreku
odločbe kot fizična oseba naveden kot skrbnik. Iz prakse centra za socialno delo je
razvidno, da je bolje, da se kot skrbnik v odločbi navede center za socialno delo in ta
nato pooblasti strokovnega delavca za izvajanje določenih skrbniških nalog. Namreč v
52 prim. Narat Tamara, Kobal Tomc Barbara, Boljka Urban, o.c., str. 14. 53 prim. Narat Tamara, Kobal Tomc Barbara, Boljka Urban, o.c., str. 15. 54 prim. Zupančič Karel, o.c., str. 172. 55
prim. Zupančič Karel, o.c., str. 173. 56 Dopis Ministrstva za delo, druţino, socialne zadeve in enake moţnosti, št. 1224-24/2013/3 z dne
7.5.2013. 57 prim. Dopis Ministrstva za delo, druţino, socialne zadeve in enake moţnosti, št. 1224-24/2013/3 z dne
7.5.2013.
24
času odsotnosti strokovnega delavca ga lahko na podlagi pooblastila nadomešča nekdo
drug, v primeru, da je strokovni delavec imenovan kot skrbnik v odločbi, pa to ni
mogoče.58
6.2 SKRBNIK
Skrbnik je oseba, ki ji center za socialno delo ali drug pristojen organ zaupa neposredno
skrb za osebo, za njeno premoţenje, njene pravice in koristi.59
ZZZDR navaja, da se za skrbnika postavi oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti,
potrebne za opravljanje dolţnosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. Navaja tudi, da
se lahko pri izbiri skrbnika upošteva ţelja varovanca ter ţelje njegovih sorodnikov, če bi
bilo to v varovančevo korist. Za skrbnika se lahko imenuje sorodnik varovanca, če je to
mogoče, in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca, ali pa se skrbništvo zaupa ustrezni
pravni osebi, ki imenuje posameznika, ki bo v imenu in ob odgovornosti pravne osebe
neposredno izvrševal skrbniške posle. Katera pravna oseba je ustrezna ZZZDR ne
opredeljuje, je pa Višje sodišče v Ljubljani izreklo, da je brez dvoma razlaga, da je
ustrezna le tista pravna oseba, ki se s skrbništvom lahko ukvarja v okviru svoje
dejavnosti, za katero je registrirana, napačna in tudi v nasprotju z ustavno zajamčeno
svobodo gospodarske pobude in opravljanja dejavnosti ter pravnih poslov.60
V 181. členu pa ZZZDR taksativno določa, da skrbnik ne more biti oseba, ki ji je
odvzeta roditeljska pravica, oseba, ki nima poslovne sposobnosti, oseba, katere koristi
so v navzkriţju s koristmi varovanca, oseba, od katere glede na njene osebnostne
lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši ni mogoče pričakovati, da bo
opravljala skrbniške dolţnosti.
58 prim. Dopis Ministrstva za delo, druţino, socialne zadeve in enake moţnosti, št. 1224-24/2013/3 z dne
7.5.2013. 59 prim. Zupančič Karel, o.c., str. 173. 60 VSL sklep II Cp 3146/2010 z dne 17.11.2010, www.sodnapraksa.si (16.11.2013).
25
6.2.1 Skrbnik za odsotne osebe
Odsotna oseba je oseba, katere prebivališče oz. bivališče ni znano. Center za socialno
delo taki osebi v primeru, da ta oseba nima zastopnika, ki bi bil upravičen skrbeti za
varstvo njenih pravic in koristi postavi posebnega skrbnika – skrbnika za odsotne
osebe.61
Skrbnika za odsotne osebe pa lahko ob pogojih, ki jih določa ZZZDR postavi tudi
organ, pred katerim teče postopek. Ta organ mora o tem takoj obvestiti pristojni center
za socialno delo, ki ima nasproti takemu skrbniku iste pravice kot nasproti skrbniku, ki
ga je sam postavil (212. člen ZZZDR).
Razlog za postavitev skrbnika odsotni osebi je, da je potrebno bodisi poskrbeti za
pravice ali koristi odsotnega ali pa za pravice in koristi tretje osebe, ki ji grozi nevarnost
škode zaradi tega, ker odsotni ne more ravnati, delovati.62
Primeri, ko naj bi organ, ki vodi postopek postavil skrbnika za poseben primer so v
praksi redki. V primeru dedovanja se po ZD postavi dediču, ki je sicer znan, ve se, da je
še ţiv, ter da ţivi nekje v tujini, ne vemo pa naslova (bivališča oz. prebivališča), da bi ga
lahko obvestili o uvedbi postopka, skrbnika, da poda zanj dedno izjavo (3. odst. 206.
člena ZD).
Če odsotna oseba ni zastopana v postopku, tretja oseba ne more opraviti izvršbe.63
Odsotni osebi se postavi skrbnik, da vloţi toţbo in s tem zavaruje njene pravice in
koristi.64
6.2.2 Skrbnik za neznanega lastnika premoţenja
Neznanemu lastniku premoţenja postavi center za socialno delo skrbnika, kadar je
potrebno skrbeti za to premoţenje (211. člen ZZZDR), ki npr. propada, ni pa znan
lastnik oz. teče postopek ugotovitve lastništva – denacionalizacijski postopek.
61 prim. Geč-Korošec Miroslava, Kraljić Suzana, o.c., str. 272. 62 Zupančič Karel, o.c., str. 183, 184. 63 Zupančič Karel, o.c., str. 184. 64 Geč-Korošec Miroslava, Kraljić Suzana, o.c., str. 273.
26
Po ZD postavi zapuščinsko sodišče začasnega skrbnika zapuščine, če so dediči neznani.
Dediči so neznani, če se ne ve, ali je kaj dedičev, in če ni znano prebivališče dedičev ter,
če je potrebno, da se uredijo pravice in obveznosti zapuščine. Namreč tudi, če so dediči
neznani ali neznanega prebivališča, so s trenutkom zapustnikove smrti postali lastnik i
zapuščinskega premoţenja (132. člen ZD). Začasen skrbnik je upravičen, da v imenu
dedičev toţi ali je toţen, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove in sploh, da zastopa
dediče v razmerjih, ki se tičejo konkretne zapuščine (1. odst. 131. člena ZD). Skrbnik
zapuščine opravlja tisto funkcijo, ki bi jo opravljali sami dediči skupno.65
Zapuščinsko
sodišče mora o postavitvi začasnega skrbnika obvestiti pristojni center za socialno delo,
ki lahko postavi drugega skrbnika (2. odst. 131. člena ZD).
V vseh primerih denacionalizacije, če je upravičenec do denacionalizacije umrl, mora
organ denacionalizacijskega postopka v odločbi o denacionalizaciji obvezno postaviti
skrbnika (3. odstavek 67. člena ZDen).
6.3 VAROVANCI
Varovanci so osebe, ki potrebujejo skrbniško varstvo oziroma varstvo svojega
premoţenja. Odsotna oseba, katere prebivališče oz. bivališče ni znano. Neznani lastnik
premoţenja.
7. POSTAVITEV SKRBNIKA ODSOTNI OSEBI IN NEZNANEMU
LASTNIKU PREMOŢENJA
O potrebi za postavitev skrbnika osebi so dolţni pristojni center za socialno delo
obvestiti matičar, upravni in drugi organi, kadar pri opravljanju dolţnosti zvedo za tak
primer, najbliţji sorodniki, člani gospodinjstva, sosedje, podjetja ter četrtne skupnosti.66
Dolţnost centra za socialno delo je, da takoj, ko izve za razlog začne postopek za
postavitev pod skrbništvo. Lahko pa tudi odloči, da osebi, ki je pod skrbništvom, ne bo
65 Zupančič Karel, Predpisi o dedovanju, 6. dopolnjena izdaja, Uradni list RS, Ljubljana, 1999, str. 120-
121. 66 prim. Geč-Korošec Miroslava, Kraljić Suzana, o.c., str. 258.
27
postavil skrbnika, temveč bo sam opravljal to dolţnost. Tukaj gre za uradno skrbništvo,
ki ni redna oblika skrbništva in ki ga opravlja delavec določene strokovne sluţbe centra
za socialno delo. Lahko pa z odločbo pristojni center za socialno delo samo omeji
skrbnikove pravice in pri tem odloči, da bo posamezne skrbnikove naloge sam opravljal
(prim. 1. in 2. odst. 185. člena ZZZDR).
Skrbnika se lahko postavi za opravo določenega posameznega dejanja ali pa za
določeno vrsto dejanj. Če je treba opraviti procesna dejanja (npr. v pravdnem,
nepravdnem, upravnem postopku), lahko v interesu poenostavitve in hitrosti postopka
postavi skrbnika tudi organ, pred katerim se odvija postopek, vendar pa mora o tem
obvestiti pristojni center za socialno delo.67
7.1 PRAVDNO SODIŠČE PRVE STOPNJE (ZAČASNI ZASTOPNIK po 82. členu
ZPP)
Če bi postopek za postavitev zakonitega zastopnika predolgo trajal, tako da bi lahko
zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali za obe stranki, postavi pravdno sodišče
prve stopnje, na predlog toţnika, toţencu, katerega prebivališče je neznano in nima
pooblaščenca, ali pa je toţenec v tujini in se mu ne more opraviti vročitev, začasnega
zastopnika. Pogoj za postavitev začasnega zastopnika je izpolnjen, ko sodišče ob
poskusih vročanja preko pošte ali sodnega vročitelja in z zbiranjem informacij ugotovi,
da je sedanje bivališče toţenca v domovini neznano, prav tako je tudi neznano njegovo
delovno mesto. Če je znan kakšen naslov v tujini je potrebno opraviti poskus vročitve
tudi tam. Če se pošiljka vrne s pripombo, da je naslovljenec neznan, je pogoj
izpolnjen.68
O postaviti začasnega zastopnika sodišče takoj obvesti pristojni center za socialno delo.
Začasnega zastopnika postavi sodišče med notarji, odvetniki ali drugimi strokovno
usposobljenimi osebami. Stroške za postavitev začasnega zastopnika zaloţi toţeča
67 prim. Zupančič Karel, o.c., str. 183. 68 prim. Šinkovec Janez, Tratar Boštjan, Veliki komentar zakona o pravdnem postopku s sodno prakso,
Zaloţba Oziris, Lesce, 2003, str. 206, 207, 208.
28
stranka. Če toţeča stranka ne zaloţi stroškov za začasnega zastopnika, sodišče toţbo
zavrţe.69
7.2 ZAPUŠČINSKO SODIŠČE (SKRBNIK ZAPUŠČINE po 192. čl. ZD)
Začasnega skrbnika zapuščine postavi zapuščinsko sodišče, kadar nastanejo ob prehodu
zapuščine na dediče teţave.70
Po ZD se postavi začasni skrbnik zapuščine v primeru:
- če so dediči neznani, se pravi, če se ne ve, ali je kaj dedičev,
- če so dediči sicer znani, a neznanega prebivališča (1. odst. 131. člena ZD).
V obeh primerih ni nikogar, ki bi skrbel za zapuščino.
Če ni znano, ali je kaj dedičev, sodišče izpelje ediktalni postopek. Z oklicem pozove
tiste, ki mislijo, da imajo pravico do dediščine, da se javijo sodišču in priglasijo svoj
zahtevek. Oklic se nabije na sodno desko sodišča in objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. Če se po preteku enega leta od objave oklica ne zglasi noben dedič, sodišče s
sklepom razglasi za lastnika dediščine Republiko Slovenijo in dediščino izroči
pristojnemu organu. Dedič, ki se zglasi po izročitvi zapuščine Republiki Sloveniji, ima
pravico zahtevati, da se mu zapuščina oz. pripadajoči del vrne.71
Če se dediči, ki so sicer znani, vendar pa so neznanega prebivališča, ne zglasijo v enem
letu od objave oklica, se upoštevajo kot dediči, če sodišče po podatkih s katerimi
razpolaga, ugotovi, da so dediči, na zapuščinski obravnavi pa jih zastopa skrbnik (206.
člen ZD). Tu gre za skrbnika za odsotno osebo, katere prebivališče ni znano.72
Če so dediči neznani, če se ne ve za njihovo prebivališče in v drugih primerih, ko je
potrebno, da se zavaruje zapuščinsko premoţenje, postavi sodišče začasnega skrbnika
zapuščine. Začasni skrbnik v imenu dedičev toţi ali je toţen, izterjuje terjatve, izplačuje
69 prim. Šinkovec Janez, Tratar Boštjan, Veliki komentar zakona o pravdnem postopku s sodno prakso,
Zaloţba Oziris, Lesce, 2003, str. 206, 207, 208. 70 Zupančič Karel, Ţnidaršič Skubic Viktorija, Dedno pravo, Stvarno kazalo, Tretja, spremenjena in
dopolnjena izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2009, str. 216. 71 Šinkovec Janez, Tratar Boštjan, Veliki komentar zakona o dedovanju s sodno prakso, Zaloţniška hiša
Primath, Ljubljana, 2005 , str. 352. 72 Zupančič Karel, Ţnidaršič Skubic Viktorija, Dedno pravo, Stvarno kazalo, Tretja, spremenjena in
dopolnjena izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2009, str. 255.
29
dolgove in sploh zastopa dediče, skratka upravlja s tako zapuščino (1. odst. 131. člena
ZD).
Skrbnik zapuščine je zakoniti zastopnik vseh dedičev, ki v njihovem imenu skrbi za
zapuščino, zato mora biti nepristranski in vreden zaupanja vseh dedičev. Le pod temi
pogoji je začasni skrbnik zapuščine lahko tudi eden od sodedičev.73
Zapuščinsko sodišče o postavitvi skrbnika obvesti pristojni center za socialno delo, ki
lahko postavi drugega skrbnika (2. odst. 131. člena ZD). Center za socialno delo lahko
tudi sam neposredno postavi začasnega skrbnika zapuščine. Pred postavitvijo skrbnika
sodišče ali center za socialno delo po moţnosti zasliši o skrbnikovi osebi tiste, ki so
poklicani k dedovanju. To je moţno seveda samo, če so dediči znani ali znanega
prebivališča. Take dediče je treba tudi obvestiti o postavitvi začasnega skrbnika
zapuščine. Ko postavi sodišče začasnega skrbnika zapuščine, izgubijo dediči upravljanje
zapuščine, ne glede na to, ali so začasni ali pa dokončni dediči.74
To pomeni, da v
primeru, ko je več dedičev, skrbi začasni skrbnik zapuščine za zapuščino v interesu
dedičev kot celote.75
Sodišče sme za začasnega skrbnika zapuščine imenovati osebo, ki je za to primerna in
ki lahko za zapuščino skrbi v interesu vseh dedičev. Pred postavitvijo skrbnika je
potrebno o tem zaslišati dediče.76
Začasni skrbnik zapuščine skrbi za zapuščino v interesu dediča. Skrbnik zapuščine je
zastopnik tistega, ki bo v sklepu o dedovanju ugotovljen kot dedič. Ni dedičev
pogodbeni zastopnik (mandatar), ampak zakoniti zastopnik. Skrbnik zapuščine zastopa
pravega dediča samo v tistih premoţenjskih razmerjih, ki se tičejo konkretne zapuščine.
Zato je moţnost, da v istem zapuščinskem primeru obstaja poleg skrbnika zapuščine
tudi skrbnik določenega dediča. Ker skrbnik zapuščine ne izvršuje pravic, ki gredo
posameznemu dediču, ne more podati dedne izjave za posameznega dediča. To lahko
stori samo njegov (osebni) skrbnik.77
73
Sklep VSL II Cp 769/2009 z dne 19.5.2009, www.sodnapraksa.si (16.11.2013). 74 Zupančič Karel, Ţnidaršič Skubic Viktorija, o.c., str. 217. 75 Zupančič Karel, Ţnidaršič Skubic Viktorija, o.c., str. 217. 76 Sklep VSL I Cp 263/99 z dne 6.10.1999, www.sodnapraksa.si (16.11.2013). 77 Zupančič Karel, Ţnidaršič Skubic Viktorija, o.c., str. 217.
30
7.2.1 Dolţnosti in pravice skrbnika zapuščine
Dolţnosti in pravice skrbnika zapuščine so:
- da skrbi za zapuščino, da se ohrani za dediče,
- da upravlja zapuščino v enakem obsegu kot dedič,
- da razpolaga z zapuščinskimi stvarmi in pravicami v okviru redne uprave in
ohranitve zapuščine.78
Tako kot za skrbnika tudi za skrbnika zapuščine velja, da mora vestno skrbeti za
osebnost, pravice in koristi varovanca in skrbno upravljati njegovo premoţenje (prim.
187. člen ZZZDR). O svojem delu mora poročati centru za socialno delo enkrat na leto
oziroma kadar center to zahteva. Iz njegovega poročila mora biti razvidna njegova skrb
do varovanca, podatki kako je upravljal z varovančevim premoţenjem, prihodki, izdatki
in končno stanje premoţenja (prim. 194. člen ZZZDR).
Prav tako ima tudi skrbnik zapuščine pravico do povračila upravičenih stroškov, ki jih
je imel pri opravljanju svoje funkcije in do ustrezne nagrade. Za nepravilno ali
malomarno ravnanje pri opravljanju svojih skrbniških dolţnosti pa je dolţan varovancu
povrniti škodo (prim. 196. in 197. člen ZZZDR).
Tudi za skrbnika zapuščine velja, da mora imeti za dejanja, ki presegajo redno
poslovanje in upravljanje zapuščine, odobritev centra za socialno delo. Tako lahko samo
z odobritvijo centra za socialno delo odtuji ali obremeni varovančeve nepremičnine,
odtuji premičnine večje vrednosti ali razpolaga s premoţenjskimi pravicami večje
vrednosti, se odpove dediščini ali volilu oziroma odkloni darilo (prim. 191. člen
ZZZDR).
Popis in cenitev zapuščine po ZD nista obvezni dejanji. Zapuščinsko sodišče odredi
popis in cenitev zapuščine po uradni dolţnosti le, če to zahteva skrbnik zapuščine. Popis
in cenitev zapuščine opravi notar ali izvršitelj, ki ga določi zapuščinsko sodišče, lahko
pa tudi delavec sodišča, ki ga določi sodnik. Popis in cenitev se opravita v navzočnosti
dveh polnoletnih občanov, če je potrebno pa lahko sodelujejo tudi izvedenci.79
78 Zupančič Karel, Ţnidaršič Skubic Viktorija, o.c., str. 218. 79 prim. Zupančič Karel, Ţnidaršič Skubic Viktorija, o.c., str. 252.
31
V nujnih primerih, ko so dediči neznani ali odsotni zapuščinsko sodišče, na območju
katerega je premoţenje ali del premoţenja odredi določene ukrepe za zavarovanje
zapuščine (prim. 191. člen ZZZDR).
7.2.2 Prenehanje in razrešitev funkcije skrbnika
Center za socialno delo lahko razreši skrbnika, če ugotovi, da je pri opravljanju
skrbniških dolţnosti malomaren, da zlorablja svoje pravice ali da s svojim delom ogroţa
varovančeve koristi, ali če ugotovi, da bi bilo za varovanca koristneje, če bi imel
drugega skrbnika (198. člen ZZZDR).
Funkcija začasnega skrbnika zapuščine preneha, ko preneha razlog, iz katerega je bil
postavljen:
- ko postane sklep o dedovanju pravnomočen, takrat namreč preidejo vsa
upravičenja na dediče;
- ko postane zapuščina na podlagi posebnega sklepa drţavna lastnina;
- v primeru da postavi sodišče na predlog dedičev upravitelja zapuščine.80
7.3 ORGAN POSTOPKA O DENACIONALIZACIJI (SKRBNIK ZA POSEBEN
PRIMER-ZAČASNI SKRBNIK ZAPUŠČINE)
Podoben pravni poloţaj kot začasni skrbnik zapuščine ima skrbnik za posebne primere
po ZDen, ki v 3. odstavku 67. člena določa, da mora organ denacionalizacijskega
postopka obvezno postaviti skrbnika v odločbi o denacionalizaciji v primeru, da je
upravičenec do denacionaliziranega premoţenja umrl ali je razglašen za mrtvega, da da
denacionalizirano premoţenje v začasno upravljanje skrbniku za poseben primer (211.
člen ZZZDR). Za skrbnika je lahko postavljen tudi potencialni pravni naslednik
upravičenca (prim. 3.odst. 67. člena ZDen.).
80 Zupančič Karel, Ţnidaršič Skubic Viktorija, o.c., str. 218.
32
Skrbnik skrbi za denacionalizirano premoţenje v interesu dedičev, to je oseb, na katere
je prešlo denacionalizirano premoţenje ob pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji
(2. odst. 78. člena ZDen).
Pravni poloţaj skrbnika denacionaliziranega premoţenja je v bistvu enak poloţaju
začasnega skrbnika zapuščine, s to razliko, da ga ne postavi zapuščinsko sodišče v
zapuščinskem postopku, ampak organ denacionalizacijskega postopka v odločbi o
denacionalizaciji, in to obligatorno v vseh primerih denacionalizacije, če je upravičenec
umrl.81
7.3.1 Dolţnosti in pravice skrbnika denacionaliziranega premoţenja
Pravice in dolţnosti skrbnika denacionaliziranega premoţenja so enake tistim, ki jih ima
začasni skrbnik zapuščine po 131. členu ZD. Ne gre samo za začasno upravljanje
denacionaliziranega premoţenja, ampak sploh za zastopanje dedičev (1. odst. 131. čl.
ZD). Skrbnik zastopa osebe, ki bodo v sklepu o dedovanju denacionaliziranega
premoţenja ugotovljene kot dediči.82
Skrbnik denacionaliziranega premoţenja ima poloţaj skrbnika za poseben primer, ki
lahko samostojno, vendar v varovančevem imenu in za varovančev račun, opravlja vse
posle, ki sodijo v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoţenja, ne more
pa skrbeti za varovančevo premoţenje v svojem imenu oziroma za svoj račun. Zato ni
aktivno legitimiran za vloţitev toţbe na plačilo odškodnine zaradi nezmoţnosti uporabe
denacionaliziranega premoţenja, pač pa so to le dediči upravičencev podrţavljenega
premoţenja. Skladno s 3. odst. 67. čl. ZDen v zvezi z 211. čl. ZZZDR ima skrbnik
denacionaliziranega premoţenja poloţaj skrbnika za poseben primer, ki lahko
samostojno, vendar v varovančevem imenu in za varovančev račun, opravlja vse posle,
ki sodijo v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoţenja (190. čl.
ZZZDR). Skrbnik za poseben primer v smislu navedenih določb ZZZDR torej ne more
kot materialnopravni zavezanec stopiti na mesto denacionalizacijskega upravičenca.
Skrbnik zapuščine pa ima povsem drugačno funkcijo, saj ga zapuščinsko sodišče
postavi tedaj, ko so dediči neznani ali neznanega bivališča oziroma obstojijo druge ovire
81 Zupančič Karel, Ţnidaršič Skubic Viktorija, o.c., str. 320. 82 Zupančič Karel, Ţnidaršič Skubic Viktorija, o.c., str. 320.
33
pri prehodu premoţenja na dediče (131. čl. ZD). Ker se denacionalizacijska odločba
glasi na ime prejšnjih lastnikov podrţavljenega premoţenja, se terjatev uveljavlja tako,
kot to splošno velja za uveljavljanje zapustnikovih terjatev. Aktivno so zanjo
legitimirani le dediči denacionalizacijskih upravičencev.83
Tudi skrbnik denacionaliziranega premoţenja je dolţan vestno skrbeti za osebnost,
pravice in koristi varovanca in skrbno upravljati njegovo premoţenje. Enkrat letno ali
po zahtevi centra za socialno delo mu mora poročati o svojem delu in mu posredovati
skrbniško poročilo (prim 194. čl. ZZZDR). Prav tako ima pravico do povračila
upravičenih stroškov, ki so nastali pri upravljanju skrbniške funkcije in do ustrezne
nagrade, če pa sam povzroči škodo varovancu z nepravilnim ali malomarnim ravnanjem
pri opravljanju funkcije skrbnika, mu jo mora povrniti (prim. 196. in 197. čl. ZZZDR).
7.3.2 Prenehanje in razrešitev funkcije skrbnika
Funkcija skrbnika denacionaliziranega premoţenja preneha, ko postane sklep o
dedovanju denacionaliziranega premoţenja pravnomočen, lahko pa ţe prej, če postavi
zapuščinsko sodišče upravitelja denacionaliziranega premoţenja (zapuščine).84
Če je skrbnika za posebni primer na podlagi 67. člena ZDen postavil denacionalizacijski
organ, denacionalizacija pa je pravnomočno končana, lahko postavljenega skrbnika
razreši in imenuje drugega center za socialno delo. Različni interesi sodedičev v zvezi z
dedovanjem sami po sebi niso razlog za razrešitev skrbnika za posebni primer, ki je
eden od sodedičev.85
Zapuščinski postopek glede denacionaliziranega premoţenja se lahko izpelje šele po
končanem denacionalizacijskem postopku, ko postane odločba o denacionalizaciji
pravnomočna.86
83 Sodba VSL I Cp 431/2010 z dne 24.3.2010, www.sodnapraksa.si (16.11.2013). 84 prim. Zupančič Karel, Ţnidaršič Skubic Viktorija, o.c., str. 320. 85 Sodba Vrhovnega sodišča RS I Up 720/2002 z dne 9.4.2003, www.sodnapraksa.si (16.11.2013). 86 prim. Zupančič Karel, Ţnidaršič Skubic Viktorija, o.c., str. 317.
34
7.4 SKLENITEV POGODBE ZA ODKUP NEPREMIČNINE
Zakon o umeščanju prostorskih ureditev drţavnega pomena v prostor (v nadaljevanju
ZUPUDPP)87
določa, da če investitor za namen sklenitve pogodbe za odkup
nepremičnine oz. pridobitve pravic na njej v območju, ki je namenjeno izvedbi
posameznih prostorskih ureditev drţavnega pomena, vključno z zagotovitvijo
nadomestnih zemljišč za omilitvene in izravnalne ukrepe po predpisih o ohranjanju
narave, ne uspe pridobiti podatkov iz uradnih evidenc, ker ti podatki ne obstajajo ali ker
organi, ki vodijo uradne evidence s podatki ne razpolagajo, in lastnik ni znan, posreduje
investitor centru za socialno delo predlog za postavitev skrbnika za poseben primer.
Center nato v roku 60 dni imenuje skrbnika za poseben primer, ki z investitorjem sklene
ustrezno pogodbo. 88
7.5 POSTOPEK UGOTAVLJANJA DEJANJSKEGA STALNEGA
PREBIVALIŠČA (po 51. členu ZUP)
Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ) v svojem dopisu, naslovljenem na
vse Upravne enote (v nadaljevanju UE) v Republiki Sloveniji poudarja, da naj se UE
posluţujejo postavitve skrbnika za poseben primer za odsotno osebo, zoper katero
vodijo postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, katere dejansko
prebivališče ni znano in nima zastopnika. Ker bo le tako mogoče zagotoviti učinkovito
zaščito pravic in koristi odsotne osebe brez zastopnika.89
MNZ v svojem dopisu, kjer se sklicuje na pojasnila Ministrstva za javno upravo namreč
pojasnjuje, da je v primeru odsotnih strank oziroma strank, katerih prebivališče je
neznano, nujno potrebno poskrbeti za zakonito varstvo take stranke. Postavitev
začasnega zastopnika je v takih primerih utemeljena le, če razlogi nujnosti ali interesa
stranke pogojujejo takojšnjo izvedbo nekega procesnega dejanja. V obrazloţitev navaja,
da se upravni postopek ugotavljanja prebivališča ne vodi v interesu stranke, ker bi z
njegovim končanjem ta pridobila neko pavico ali pravno korist in bi bil postopek nujen
in zato postavitev začasnega zastopnika ni utemeljena. Postavitev začasnega zastopnika
87 Zakon o umeščanju prostorskih ureditev drţavnega pomena v prostor, Uradi list RS, št. 80/2010. 88 prim. 6., 48. In 49. čl. ZUPUDPP. 89 Dopis Ministrstva za notranje zadeve št. 900-280/2008/13 (1322-01) z dne 6.10.2009.
35
ni zakonita, če niso podane okoliščine, ki bi utemeljevale takojšnjo izvedbo nekega
procesnega dejanja, in bi začasni zastopnik opravljal svoje obveznosti le pri konkretnem
– nujnem dejanju ne pa tudi v nadaljnjem postopku, npr. vročanje. Prav tako pojasnjuje,
da je v vseh ostalih primerih potrebno upoštevati druge oblike varstva pravic stranke,
med katere sodi postavitev skrbnika za poseben primer ali za določena opravila.
ZZZDR v 211. členu določa, da se odsotni osebi, katere prebivališče ni znano in nima
drugega zakonitega zastopnika, postavi skrbnika za posebni primer ali za določeno vrsto
opravil. Skrbnik za poseben primer zastopa oziroma varuje pravice stranke v celotnem
postopku in ne le pri posameznem procesnem dejanju, temveč tudi v pritoţbenem
postopku ali v postopku upravnega spora, kar pa s postavitvijo začasnega zastopnika
nikakor ni mogoče uveljaviti. Upravne enote namreč postavljajo začasnega zastopnika
zgolj v lastnem interesu zaradi formalnega zaključka postopka, ne pa z namenom
ščitenja interesa stranke.90
Nadalje se MNZ sklicuje na dopis Ministrstva za delo, druţino, socialne zadeve in
enake moţnosti, ki pojasnjuje, da se v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega
prebivališča po določbah Zakona o prijavi prebivališča91
sme odsotni osebi postaviti
skrbnika za posebni primer in, da na podlagi 212. člena ZZZDR ob pogojih 211. člena
ZZZDR, postavi skrbnika tudi organ, pred katerim teče postopek. Postavitev skrbnika
pa je mogoča le v primeru, če gre za zaščito pravic in koristi odsotni osebi, katere
prebivališče ni znano in nima zastopnika, zanj pa se ugotavlja dejansko stalno
prebivališče. Organ postavi skrbnika za posebni primer takrat, ko je postopek
ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča ţe v teku, o tem pa mora takoj obvestiti
pristojni center za socialno delo, ki ima nasproti takemu skrbniku iste pravice kot proti
skrbniku, ki ga je sam postavil. Skrbnik lahko opravlja skrbniške naloge tekom
celotnega postopka, vendar morajo biti njegove pravice in dolţnosti v odločbi natančno
opredeljene. Poloţaj in delo skrbnika določa ZZZDR v členih od 179 do 200.92
Vsak organ, ki postavlja skrbnika, ki naj skrbi za procesne in druge pravice
zastopanega, mora skrbeti, da ni podana kolizija interesov. V postopku po ZZZDR je
zato predviden poseben postopek in kriteriji, ki jih mora izpolnjevati skrbnik (181. čl.
ZZZDR). Iz tega izhaja, da je skrbnik fizična oseba, zgolj izjemoma je to tudi pravna
90 Dopis MNZ št. 900-280/2008/13 (1322-01) z dne 6.10.2009. 91 Zakon o prijavi prebivališča, Uradni list RS, št. 9/01, 39/06, 59/06-UPB1, 111/07. 92 Dopis MNZ št. 900-280/2008/13 (1322-01) z dne 6.10.2009.
36
oseba, ki pa mora določiti fizično osebo, ki bo opravljala skrbniške naloge. Upravna
enota kot organ drţavne uprave, ki v zvezi z odločanjem o zadevah iz svoje pristojnosti,
postavi skrbnika za poseben primer, ne more sama sebe postaviti kot skrbnika,
nasprotno pa ji ZZZDR ne prepoveduje, da bi kot skrbnika postavila osebo, ki je tam
zaposlena. Prizadevati pa si more, da kot skrbnika za poseben primer postavi nekoga, ki
ni zaposlen v upravni enoti, vendar če to ni mogoče, takšna odločitev ni a priori
protizakonita. Tako postavljen skrbnik ne sme biti vključen v opravljanje kakršnegakoli
procesnega dejanja v zadevi, v kateri je bil postavljen kot skrbnik.93
V postopku ugotavljanja stalnega prebivališča so najpomembnejše naloge skrbnika
njegova skrb za pravilno izvajanje procesnih pravic stranke v smislu zagotavljanja
moţnosti sodelovanja pri konkretnih ugotovitvenih in dokaznih dejanjih, moţnosti
izjavljanja o ugotovljenem dejanskem stanju, sodelovanje v pritoţbenem postopku,
morebitnem sodnem postopku ali postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.94
Postavitev skrbnika za posebni primer je dopustna le z upravno odločbo in ne sklepom.
Gre za samostojni postopek in če so izpolnjeni pogoji (181.,182. in 211. čl. ZZZDR), se
konča z meritorno odločitvijo.95
Odločba o postavitvi skrbnika se vroči skrbniku in varovancu, pri čemer je slednjemu
(npr. ker je neznanega prebivališča) to mogoče storiti le z javnim naznanilom. Tako
skrbnik za poseben primer kot tudi varovanec imata poloţaj stranke v postopku in sta
kot taka aktivno legitimirana za vloţitev pravnih sredstev.96
8. POSTOPEK POSTAVITVE SKRBNIKA
Postopek za postavitev pod skrbništvo in za postavitev skrbnika je nujen (2. odst. 216.
člena ZZZDR).
Posamezni postopek se mora zaradi zaščite pravic in koristi varovancev izvesti brez
nepotrebnega zavlačevanja. V praksi pride večkrat do zavlačevanja postopka zaradi
93 Dopis Ministrstva za javno upravo, št. 021-38/2011 z dne 13.4.2011. 94 prim. Dopis Ministrstva za javno upravo, št. 021-38/2011 z dne 13.4.2011. 95 prim. Dopis MNZ, Direktorat za upravne notranje zadeve, z dne 24.11.2009. 96 prim. Dopis MNZ, Direktorat za upravne notranje zadeve, z dne 24.11.2009.
37
usklajevanja interesov med sorodniki varovanca, vendar je potrebno poudariti, da so
centri za socialno delo dolţni upoštevati ţelje sorodnikov le do določene mere, saj
predolgo usklajevanje interesov med sorodniki ni v korist varovancu.97
Stvarno pristojnost centra za socialno delo določa ZZZDR, ki pravi, da so za odločanje
po ZZZDR pristojni centri za socialno delo.98
Krajevno pristojnost centra za socialno delo pa določa ZSV, ki določa, da se krajevna
pristojnost v vseh zadevah, za katere so pristojni centri za socialno delo določi po
stalnem prebivališču osebe, ki potrebuje pomoč in varstvo. Če oseba nima stalnega
prebivališča, se določi krajevna pristojnost po njenem začasnem prebivališču, če nima
niti tega, pa po njenem zadnjem stalnem ali začasnem prebivališču. Če se krajevna
pristojnost ne da določiti na prej navedeni način, se določi po kraju, kjer je nastal povod
za postopek.99
V postopku pred pristojnim centrom za socialno delo se uporabljajo predpisi, ki veljajo
za splošni upravni postopek, če ni v ZZZDR drugače določeno. ZUP določa, da
pristojni organ začne postopek po uradni dolţnosti, če tako določa zakon ali na zakonu
temelječ predpis in če ugotovi ali izve, da je treba glede na obstoječe stanje zaradi javne
koristi začeti upravni postopek.100
Predpisi, ki veljajo za splošni upravni postopek, se uporabljajo predvsem pri odločanju
o obsegu skrbnikovih pravic in dolţnosti ter o pravicah in koristih varovanca. V drugih
primerih ravna pristojni center za socialno delo na najsmotrnejši način v skladu s svojo
druţbeno vlogo in s pravili stroke. Pristojni center za socialno delo sme tudi spreminjati
svoje prejšnje odločitve glede skrbništva, če je to varovancu v korist in če seveda s tem
niso prizadete pravice drugih.101
Center za socialno delo imenuje skrbnika z odločbo. V njej določi skrbnikove dolţnosti
ter obseg njegovih pooblastil (prim. 186. člen ZZZDR).102
Cilj strokovnega delavca
mora biti zaščita pravic in koristi tistega, ki potrebuje skrbništvo. Preden pa center za
socialno delo z odločbo imenuje skrbnika mora opraviti razgovor z bodočim skrbnikom,
97 prim. Dopis Ministrstva za delo, druţino in socialne zadeve, št. 0075-35/2011/1 z dne 9.11.2011. 98
2. odst. 10. čl. ZZZDR. 99 1. In 2. odst. 81. čl. ZSV. 100 126. člen ZUP. 101 Geč-Korošec Miroslava, Kraljić Suzana, o.c., str. 258. 102 Geč-Korošec Miroslava, Kraljić Suzana, o.c., str. 260.
38
ga seznaniti s pojmom skrbništva, z njegovimi nalogami in dolţnostmi ter se dogovoriti
o načinu izvajanja nalog. O vsebini razgovora strokovni sodelavec sestavi zapisnik.103
Zoper odločbo centra za socialno delo v zadevah skrbništva je redno pravno sredstvo
pritoţba. ZZZDR pa ureja tudi posebno pravno sredstvo, to je ugovor zoper delo
skrbnika in ugovor zoper delo centra za socialno delo v zadevah opravljanja skrbništva.
Ugovore zoper delo skrbnika ali centra za socialno delo lahko vloţi varovanec, ki je
sposoben to storiti, njegovi sorodniki, pristojni organi in strokovne institucije. Ugovore
zoper delo skrbnika rešuje pristojen center za socialno delo, ugovore zoper delo centra
za socialno delo pa Ministrstvo za delo, druţino, socialne zadeve in enake moţnosti.
Center za socialno delo oziroma Ministrstvo za delo, druţino, socialne zadeve in enake
moţnosti preizkusi ugovor, in če ugotovi, da je utemeljen, določi, kaj naj se ukrene, ter
o tem obvesti tistega, ki je ugovarjal.104
Odločba o postavitvi skrbnika se vroči skrbniku in varovancu, pri čemer je slednjemu
(npr. ker je neznanega prebivališča) to mogoče storiti le z javnim naznanilom.105
Opraviti je potrebno tudi popis in oceniti varovančevo premoţenje in ga šele nato
izročiti skrbniku v upravo (prim. 1. odst. 189. člen).
8.1 STRANKE POSTOPKA
Poloţaj stranke v upravnem postopku se ne presoja po določbah ZUP, ampak po
materialnem predpisu. V našem primeru je to ZZZDR, ki daje pravice, obveznosti ali
priznava pravne koristi. Obstajati mora zveza med osebo in materialnim predpisom, ki
tej osebi daje pravice, nalaga obveznosti ali priznava kakšne pravne koristi. Lastnost
stranke v upravnem postopku ima le oseba, ki je lahko imetnik kakšne pravice,
obveznosti ali pravne koristi, o kateri se odloča v konkretni upravni stvari. Pravna
korist, zaradi katere ima oseba pravico se udeleţevati postopka je neposredna, na zakon
ali drug predpis oprta osebna korist.106
Torej stranki postopka sta skrbnik in oseba, za katero se predlaga postavitev skrbnika.
103 Mezgec Andreja, o.c., str. 17. 104 Zupančič Karel, o.c., str. 173. 105 prim. Dopis MNZ, Direktorat za upravne notranje zadeve, z dne 24.11.2009. 106 Dopis Ministrstva za delo, druţino in socialne zadeve, št. 0075-35/2011/1 z dne 9.11.2011.
39
Ostali subjekti, ki sodelujejo v postopku na različne načine, npr. pobudniki postopka, ki
center za socialno delo opozorijo, da je potrebno postaviti skrbnika, osebe, ki s svojimi
predlogi sodelujejo v postopku in ostali potencialni skrbniki, niso stranke postopka, saj
ne gre za varovanje njihovih pravic in koristi in se o teh niti ne odloča, kar je osnovni
namen skrbništva.107
O tem se je izreklo tudi upravno sodišče, ki je v svoji sodbi razsodilo, »da ima poloţaj
stranke v upravnem postopku za postavitev skrbnika za poseben primer oseba, ki se ji
postavlja skrbnik zaradi varovanja njenih pravic in pravnih koristi, kot tudi oseba, ki je
postavljena za skrbnika, ker prevzema določene obveznosti, kot jih nalaga ZZZDR«108
Tudi končna odločba o postavitvi skrbnika se osebno vroči le strankama postopka.109
9. DOLŢNOSTI IN PRAVICE SKRBNIKA ZA ODSOTNE IN
NEZNANE OSEBE
Skrbnik je dolţan vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca in skrbno
upravljati njegovo premoţenje.110
Za posameznega skrbnika je opravljanje skrbništva velika odgovornost in obremenitev,
saj so nekatere naloge, ki jih mora skrbnik izvršiti tudi zelo naporne, teţavne in
povezane s finančnimi izdatki, ki jih v določenih situacijah skrbniku ni mogoče
povrniti.111
Dolţnost skrbnika je prostovoljna in častna (179. čl. ZZZDR), v imenovanje skrbnika
pa mora izbrana oseba privoliti (prim. 180. čl. ZZZDR).
Pri svojem delu je skrbnik samostojen.112
Samostojno lahko opravlja vse kar spada v
redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoţenja. To redno poslovanje in
upravljanje je namenjeno ohranitvi premoţenja. Skrbnik varovanca zastopa. Deluje v
107 prim. Dopis Ministrstva za delo, druţino in socialne zadeve, št. 0075-35/2011/1 z dne 9.11.2011. 108
Sodba Upravnega sodišča RS U 2059/2004 z dne 26.1.2005, www.sodnapraksa.si (16.11.2013). 109 Mezgec Andreja, o.c., str. 15. 110 187. čl. ZZZDR. 111
Mezgec Andreja, o.c., str. 20. 112 Zupančič Karel, o.c., str. 174.
40
imenu in za račun varovanca (npr. najemnina iz naslova v najem danega varovankinega
stanovanja). Prepoved skrbniku, da pri opravljanju posla ravna v svojem interesu, pa
izhaja tudi iz splošnega pravila, da je skrbnik obvezan opraviti posel izključno v
interesu varovanca.113
Kljub samostojnosti pa je nenehno pod nadzorom centra za
socialno delo in samo z njegovo odobritvijo lahko opravlja posle, ki presegajo okvire
rednega poslovanja.114
Tako lahko samo z odobritvijo centra za socialno delo:
- odtuji ali obremeni varovančeve nepremičnine,
- odtuji iz varovančevega premoţenja premičnine večje vrednosti ali razpolaga s
premoţenjskimi pravicami večje vrednosti,
- se odpove dediščini ali volilu, odkloni darilo in stori druge ukrepe, za katere
tako določa zakon.115
Skupaj s centrom za socialno delo mora storiti vse potrebno, da se priskrbijo sredstva, ki
so potrebna za izvajanje določenih ukrepov, povezanih s skrbništvom (prim. 188. čl.
ZZZDR).
Če pa s svojim nepravilnim ali malomarnim opravljanjem skrbniških dolţnosti ali z
opustitvijo dolţnosti skrbnika povzroči varovancu škodo, je odškodninsko odgovoren in
je varovancu dolţan povrniti škodo (prim. 197. čl. ZZZDR).
Problem nastopi pri opravljanju premoţenja s strani skrbnikov. Skrbniki namreč niso
strokovnjaki za področje upravljanja premoţenja, zato se od njih ne more pričakovati,
da bi delovali s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Zahteva se le skrbnost dobrega
gospodarja, kar pomeni, da v zadevah upravljanja premoţenja ravnajo z enako
skrbnostjo kot v svojih lastnih.116
V sodni praksi je primer Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 13/2011 z dne 15.9.2011, ki
navaja, da ker ZDen za skrbnika premoţenja ne zahteva določene strokovne
usposobljenosti, merilo za določitev njegovega potrebnega ravnanja ne more biti
skrbnost dobrega strokovnjaka, katerega naloga je povečanje premoţenja, ampak le
skrbnost dobrega gospodarja, katerega naloga je ohranjanje premoţenja. Naloga
skrbnika po določbi tretjega odstavka 67. Člena ZDen je skrbeti za denacionalizirano
113 Sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 529/2009 z dne 6.10.2011, www.sodnapraksa.si (16.11.2013). 114 Geč-Korošec Miroslava, Kraljić Suzana, o.c., str. 261. 115 191. čl. ZZZDR. 116 Mezgec Andreja, o.c., str. 21.
41
premoţenje v interesu vseh dedičev, na katere je prešlo premoţenje z dnem
pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Pravni poloţaj skrbnika
denacionaliziranega premoţenja je v bistvu enak poloţaju začasnega skrbnika zapuščine
po 131. členu ZD.117
Standard zahtevane skrbnosti skrbnika poleg odtujitve premoţenja prepoveduje tudi
izročanje celotnega premoţenja enemu izmed dedičev pred pravnomočnostjo sklepa o
dedovanju.118
9.1 STROŠKI
Skrbnik ima pravico do povračila upravičenih stroškov, ki jih je imel pri opravljanju
svojih skrbniških dolţnosti (196. čl. ZZZDR). Stroški se krijejo iz sredstev varovanca,
če jih ta nima pa iz sredstev namenjenih skrbništvu.119
Določba o stroških je zelo skopa in bi jo bilo potrebno natančneje opredeliti v
podzakonskem predpisu. Kaj sploh pomeni upravičeni strošek? Natančneje bi bilo
potrebno opredeliti, do katerih stroškov so upravičeni skrbniki, način uveljavljanja in vir
iz katerega se krijejo.120
Glede stroškov se je izreklo tudi Upravno sodišče v sodbi I U 809/2010. Status skrbnika
se pridobi z odločbo o imenovanju skrbnika. Šele od takrat dalje gre tej osebi pravica do
povračila upravičenih stroškov, ki jih je imela pri opravljanju skrbniških dolţnosti kot
skrbniku za posebni primer. In šele od takrat dalje se lahko ti stroški krijejo iz
varovančevega premoţenja, saj gre za stroške, ki so nastali v okviru skrbništva in za
osebo pod skrbništvom. Stroški, ki so nastali, preden je nastalo skrbniško razmerje, zato
ne morejo biti kriti kot stroški skrbnika za poseben primer.121
Višina povračila stroškov skrbnika se določi po pravilih upravnega postopka, saj gre za
odločanje o obsegu skrbnikovih pravic.122
117 Sodba II Ips 13/2011 z dne 15.9.2011, www.sodnapraksa.si (16.11.2013). 118
Sodba II Ips 870/2009 z dne 30.5.2013, www.sodnapraksa.si (16.11.2013). 119 Narat Tamara, Kobal Tomc Barbara, Boljka Urban, str. 18. 120 Mezgec Andreja, o.c., str. 27, 28. 121 Sodba Upravnega sodišča I U 809/2010 z dne 14.12.2011, www.sodnapraksa.si (16.11.2013). 122 Dopis Ministrstva za delo, druţino in socialne zadeve, št. 0075-37/2012/1 z dne 6.11.2012.
42
Če pa sodišče kot skrbnika zapuščine postavi odvetnika kot pravnega strokovnjaka, je
njegove stroške potrebno odmeriti po predpisani tarifi za nagrade ali za druge stroške
odvetnikov.123
9.2 NAGRADA
Skrbnik opravlja posle brezplačno. Pristojni center za socialno delo pa mu lahko določi
ustrezno nagrado, ki jo na ţalost dobi zelo malo skrbnikov, ker zanjo ni predvidenih
proračunskih sredstev.124
Iz pogovora s predstavnico izbranega centra za socialno delo
je zaslediti, da se zato v praksi dogaja, da nihče noče biti skrbnik in mora center za
socialno delo prevzeti funkcijo skrbnika, kar predstavlja dodatno obremenitev za
strokovne delavce centra za socialno delo.125
Skrbnik zapuščine je začasni zastopnik in ne pooblaščenec dedičev, zato zanj ne velja
prepoved prenosa pooblastila iz 71. čl. Obligacijskega zakonika126
(v nadaljevanju OZ),
ki jih je upravičen opravljati sam, zato lahko pooblasti izpolnitvenega pomočnika.
Slednji je upravičen tudi do nagrade za opravljeno delo v breme dedičev.127
10. PRAVILNIK O POSTOPKU ZA POPIS IN OCENITEV
PREMOŢENJA OSEB POD SKRBNIŠTVOM TER O PRIPRAVI
SKRBNIŠKIH POROČIL
ZZZDR v 189. členu določa, da mora center za socialno delo v primeru, da ima
varovanec premoţenje odrediti, da se premoţenje popiše, oceni in izroči skrbniku v
upravo. Podrobnejša določila glede popisa vsebuje Pravilnik o postopku za popis in
123 Sklep VSC Cp 990/2010 z dne 24.3.2011, www.sodnapraksa.si (16.11.2013). 124 prim. Geč-Korošec Miroslava, Kraljić Suzana, o.c., str. 261, 262. 125 prim. Kriţnik Alenka, Prostovoljna in častna funkcija skrbnika: v: Pravna praksa, letnik 3/11, št. 8,
Ljubljana 2011. 126
Obligacijski zakonik, Uradni list RS št. 83/2001, 71. čl. 1. odst. Zastopnik ne more prenesti svojih
pooblastil na drugega, razen če mu to dovoljuje zakon ali pogodba, 2. odst. Izjemoma sme to storiti, če
mu okoliščine onemogočajo opraviti posel osebno, interesi zastopanega pa terjajo, da se pravni posel
nemudoma opravi. 127 Sklep Višjega sodišča Ljubljana I Cp 1681/2013 z dne 17.7.2013.
43
ocenitev premoţenja oseb pod skrbništvom ter o pripravi skrbniških poročil (v
nadaljevanju Pravilnik).128
Pravilnik določa, da center za socialno delo s sklepom odredi popis premičnega,
nepremičnega premoţenja, dragocenosti in predmetov večje vrednosti, ki pripadajo
varovancu v času popisa. Popišejo se tudi varovančeve terjatve in obveznosti.
Premoţenje se mora popisati najpozneje v roku 15 dni od dneva, ko je center za
socialno delo postavil varovancu skrbnika. Popisano premoţenje se izroči v upravljanje
skrbniku. Premoţenje popiše komisija, ki jo imenuje center za socialno delo. O popisu
premoţenja se vodi zapisnik, ki mora biti sestavljen v skladu z določili ZUP. V zapisnik
o popisu in ocenitvi premoţenja je potrebno vpisati podatke o stanju posamezne vrste
premoţenja v času popisa (npr. obdelano, vzdrţevano, zapuščeno, ohranjeno, vseljivo,
pozidano, ruševina, uporabno). 129
Stroške popisa premoţenja ugotovi center za socialno delo, ki odredi popis, krijejo pa se
iz varovančevih dohodkov ali iz njegovega premoţenja, če ga ima.130
Pravilnik je še vedno aktualen čeprav pomanjkljiv. Ne vsebuje podrobnejših navodil kaj
in kako popisati premoţenje, kdo naj sestavlja komisijo.131
Cenitev največkrat opravljajo strokovni delavci centra za socialno delo, ki niso
specializirani cenilci, zaradi preobremenjenosti pa se popis večkrat opravi površno.132
10.1 SKRBNIŠKO POROČILO
Vsako leto, oziroma kadar center za socialno delo to zahteva, mora skrbnik poročati o
svojem delu. Skrbniško poročilo mora biti natančno, vsebovati mora podatke o
upravljanju z varovančevim premoţenjem, o izdatkih in o stanju premoţenja
varovanca.133
128 Pravilnik o postopku za popis in ocenitev premoţenja oseb pod skrbništvom ter o pripravi skrbniških
poročil, Uradni list SRS, št. 18/89. 129
prim. Mezgec Andreja, o.c., str. 30, 31. 130 prim. Mezgec Andreja, o.c., str. 31. 131 prim. Mezgec Andreja, o.c., str. 31. 132 prim. Mezgec Andreja, o.c., str. 31. 133 prim. 194. čl. ZZZDR.
44
Tudi upravno sodišče je je v svoji sodbi poudarilo, da je glavno vodilo organa pri
postavitvi in spremljanju dela skrbnika, varstvo pravic in koristi osebe, ki je postavljena
pod skrbništvo. Skrbnik mora centru za socialno delo v skrbniškem poročilu navesti vse
podatke, ki jih določa 2. odst. 194. člena ZZZDR in 13. člen Pravilnika o postopku za
popis in ocenitev premoţenja oseb pod skrbništvom ter o pripravi skrbniških poročil, in
jih ustrezno dokumentirati – izkazati.134
11. PRENEHANJE SKRBNIŠTVA ZA ODSOTNE IN NEZNANE
OSEBE
Skrbništvo preneha, ko preneha potreba, da bi skrbnik še nadalje varoval pravice in
koristi posameznika. Odsotna oseba se je pojavila, ali si sama postavila zastopnika,
pojavil se je lastnik stvari.135
Skrbništvo pa ne preneha, če center za socialno delo ugotovi, da je skrbnik pri
opravljanju skrbniških dolţnosti malomaren, da zlorablja svoje pravice ali da s svojim
delom ogroţa varovančeve koristi, ali če ugotovi, da bi bilo za varovanca koristneje, če
bi imel drugega skrbnika. V takem primeru center za socialno delo razreši prvotnega
skrbnika in postavi drugega skrbnika.136
Center za socialno delo sme spreminjati svoje
prejšnje odločitve glede skrbništva, če je to varovancu v korist in če s tem niso prizadete
pravice drugih, kar izhaja iz 220. člena ZZZDR.
Lahko pa razrešitev zahteva tudi sam skrbnik, ki ga mora nato center za socialno delo
razrešiti v treh mesecih od zahteve skrbnika.137
134
Sodba Upravnega sodišča RS U 1100/2000, z dne 5.6.2003, www.sodnapraksa.si (16.11.2013). 135 prim. Zupančič Karel, Ţnidaršič Skubic Viktorija, Dedno pravo, Stvarno kazalo, Tretja, spremenjena
in dopolnjena izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2009, 218. 136 prim. 198. člen ZZZDR. 137 prim. 199. člen ZZZDR.
45
12. PREDLOG DRUŢINSKEGA ZAKONIKA
Predlog druţinskega zakonika (v nadaljevanju PDZ),138
ki do danes še ni sprejet, naj bi
nadomestil obstoječi ZZZDR. PDZ naj bi prilagajal zakonodajo razvoju druţbenih
odnosov na celotnem področju druţinskega prava. Del druţinskega prava je tudi
skrbništvo, zato se pričakuje korenita prenova tudi na področju skrbništva.139
PDZ daje večjo vlogo sodiščem in spreminja vlogo centrov za socialno delo. Kot
stvarno pristojna za odločanje o postavitvi pod skrbništvo in za imenovanje skrbnika
določa dva različna organa, to je sodišče in center za socialno delo, vendar le v zadevah
skrbništva za otroke. Spreminja pojem »roditeljska pravica« v pojem »starševska skrb«,
in na novo definira namen skrbništva.140
PDZ določa, da se lahko poleg sorodnikov, za skrbnika imenuje tudi zakonca ali
zunajzakonskega partnerja (245. čl. PDZ). Sedanji 183. člen ZZZDR dopolnjuje in
določa, da sodišče pri imenovanju upošteva predvsem ţelje varovanca, če jih je ta
izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice. Pri imenovanju skrbnika
se upoštevajo tudi ţelje zakonca in zunajzakonskega partnerja varovanca.141
Glede nagrad skrbniku, pa PDZ določa, da se skrbniku za njegovo delo lahko določi
nagrada, če mora zaradi zahtevnosti in odgovornosti dela imeti skrbnik posebne
kvalifikacije.142
Nič pa predlog druţinskega zakonika ne določa o skrbništvu za odsotne in neznane
osebe. To prepušča v razrešitev zakonodaji oziroma podzakonskim aktom, ki se bodo
ukvarjali izključno s skrbništvom.143
Čeprav centri za socialno delo ţe več kot dve desetletji opozarjajo na nujnost prenove
celotnega instituta skrbništva, Druţinski zakonik, ki je, v zakonodajnem postopku na
področju skrbništva ne prinaša bistvenih sprememb, predvsem pa še vedno ohranja
138 Druţinski zakonik, http://www.super-referendum.com/referendum-druzinski-zakonik-skrbnistvo-za-
posebne-primere.html (24.4.2013).
139 Narat Tamara, Kobal Tomc Barbara, Boljka Urban, str. 19.
140 Narat Tamara, Kobal Tomc Barbara, Boljka Urban, str. 19. 141 246. čl. PDZ. 142 2. odst. 256. čl. PDZ. 143 Narat Tamara, Kobal Tomc Barbara, Boljka Urban, str. 20.
46
častno in brezplačno opravljanje skrbniške funkcije, za katero praksa kaţe, da nikakor ni
več učinkovita.144
13. OBSTOJ INSTITUTA SKRBNIKA ZA POSEBEN PRIMER – ZA
ODSOTNE IN NEZNANE OSEBE V NEKATERIH DRUGIH
DRŢAVAH
Institut skrbnika za odsotne in neznane osebe, kot ga poznamo pri nas, ustreza
švedskemu institutu skrbništva, ki določa, da se skrbnik postavi:
- če do dediči neznanega ali oddaljenega prebivališča in ne bi mogli uresničiti
svojih pravic glede zapuščine ali ne bi mogli upravljati zapuščine,
- če se v primeru smrti ne more ugotoviti, ali je umrli zapustil dediče,
- če je oporočni dedič neznan ali oddaljenega prebivališča,
- če je iz kakšnega drugega razloga potrebno poskrbeti za pravice in koristi.145
Tudi Hrvaška določa, da se skrbnik postavi, kadar najmanj tri mesece ni znano
prebivališče osebe oz. je nedosegljiva in nima določenega zastopnika in v drugih
primerih, kadar je potrebno zaščititi pravice in interese določene osebe.146
Slovenska in Hrvaška zakonodajna ureditev področja skrbništva je zelo podobno
urejena. Razlika je le v tem, da v Sloveniji skrbnik opravlja posle brezplačno, medtem
ko na Hrvaškem skrbništvo ni obravnavano kot drţavljanska dolţnost.147
Nemčija in Francija pa sploh ne poznata instituta skrbnika za poseben primer.
Na Švedskem je področje skrbništva urejeno z Zakonom o starševstvu (švd.
'Föräldrabalken'). Na Hrvaškem ureja področje skrbništva Zakon o druţini (hrv.
Obiteljski zakon – ObZ), v Franciji Civilni zakonik (fr. Code civil) in v Nemčiji Zakon
o reformi skrbniškega in varuškega prava.148
144 Caharijaz Ferme Nada, Skrbnik za posebni primer ali začasni zastopnik, v: Pravna praksa, letnik 3/11,
št. 3, Ljubljana 2011, stran 16-17. 145 Narat Tamara, Kobal Tomc Barbara, Boljka Urban, str. 33. 146 Narat Tamara, Kobal Tomc Barbara, Boljka Urban, str. 47. 147 prim. Narat Tamara, Kobal Tomc Barbara, Boljka Urban, str. 42. 148 Narat Tamara, Kobal Tomc Barbara, Boljka Urban, str. 46, 47.
47
14. STATISTIČNI PODATKI
14.1 IZBRANEGA SODIŠČA
Na izbranem sodišču sem postavila vprašanje koliko primerov na leto so imeli, ko so
morali postaviti skrbnika odsotni osebi in v kolikih primerih neznani osebi in v katerih
postopkih (zanimalo me je obdobje zadnjih treh let in tekočega leta), vendar mi s
konkretnimi podatki niso mogli pomagati, ker ne vodijo statistike na tak način, delo na
sodišču pa nikakor ne omogoča, da bi vpisničarka ročno pregledala vse spise za nazaj,
so mi pa opisno odgovorili na moja vprašanja.
Na izbranem sodišču postavljajo začasnega skrbnika v primeru, ko so dediči neznani ali
neznanega prebivališča – torej v zapuščinskih zadevah. Za zadnja tri leta lahko rečejo,
da so postavili skrbnika zapuščine iz razloga, ker so dediči neznani ali neznanega
prebivališča, pribliţno 4 do 5 krat na leto. Pred tem je to bilo še redkeje – 1 krat letno ali
pa še to ne. Od leta 2012 dalje se za začasnega skrbnika zapuščine postavi vedno
odvetnik, pred tem pa je bilo v praksi, da je sodišče postavilo zaposlenega na sodišču.
CSD nikoli ni spremenil odločitve sodišča o postavitvi začasnega skrbnika zapuščine. V
zadnjih treh letih je prišlo do popisa zapuščine v enem ali dveh primerih s strani
izvršitelja. V enem ali dveh primerih pa so si dediči sami naredili popis premoţenja.
Skrbništvo traja za čas od postavitve skrbnika, za čas oklicnega postopka dedičem
neznanega prebivališča oz. neznanim dedičem, to je eno leto, temu pa je potrebno
prišteti še čas, ko sodišče razpiše narok in nanj povabi začasnega skrbnika, da poda
izjavo. Skupaj v grobem ocenjujejo ta čas na cca. leto in pol. V dosedanji praksi je bila
ta postavitev formalna in ni zahtevala dodatnih oz. posebnih opravil z izjemo naroka, ki
se ga je skrbnik udeleţil, kjer je povedal, da v tem času ni opravljal posebnih dejanj.
Zaposleni nikoli ni prejel nagrade za skrbništvo. Odvetniku se nagrada prizna po
veljavni tarifi. Odvetnik si priglasi nagrado za pristop na narok. Stroškov pa odvetnik s
tem, ko je bil postavljen za skrbnika, ni imel.149
149 prim. Sklep Višjega sodišča Celje Cp 990/2010 z dne 24.3.2011.
48
14.2 IZBRANEGA CENTRA ZA SOCIALNO DELO
Prav tako mi tudi na izbranem centru za socialno delo niso mogli podati konkretnih
podatkov na moje vprašanje, ki je glasilo, koliko primerov na leto je bilo, ko so morali
postaviti skrbnika odsotni osebi in v kolikih primerih neznani osebi in v katerih
postopkih (zanimalo me je obdobje zadnjih treh let in tekočega leta). So mi pa
posredovali podatke iz poročil strokovnih delavcev za obdobje zadnjih treh let in
tekočega leta o zadevah, ki še niso bile zaključene na dan 22.11.2013.
Iz leta 2010 sta ostala še 2 nezaključena primera, kjer gre za imenovanje/razrešitev
skrbnika za poseben primer.
Iz leta 2011 so ostali 3 nezaključeni primeri, kjer gre za imenovanja/razrešitev skrbnika
za poseben primer.
Iz leta 2012 je ostalo 5 nezaključenih primerov, kjer gre za imenovanje/razrešitev
skrbnika za poseben primer in 3 primeri, kjer gre za postavitev skrbnika za poseben
primer.
V letu 2013 pa je do dne 22.11.2013 še 15 nezaključenih primerov, kjer gre za
imenovanje/razrešitev skrbnika za poseben primer, 2 primera postavitve skrbnika za
poseben primer in v 5 primerih gre za imenovanje/razrešitev začasnega skrbnika.
Iz teh poročil pa ni razviden podatek v koliko izmed teh primerov gre za skrbnika za
odsotne in neznane osebe.
Povedo, da je primerov, kjer se postavi skrbnik odsotni osebi ali neznani osebi zelo
malo in nimajo veliko izkušenj s temi primeri.
Je pa delo v zvezi s skrbništvom zelo zahtevno in večkrat prepuščeno njihovi
iznajdljivosti, saj je zakonodaja na tem področju zelo slaba. Večkrat si pomagajo s
sodelovanjem drugih centrov za socialno delo in njihovimi izkušnjami in tako
ugotavljajo, da različno rešujejo primere.
49
15. ZAKLJUČEK
Ugotovim, da je skrbništvo za odsotne in neznane osebe le majhen delček celote,
vendar kot tak ni nepomemben.
Takoj, ko ne najdemo jasnega odgovora v zakonu, nas preleti misel. Kako
pomanjkljivo. Vendar tako pač je. Tako kot vse v ţivljenju, tudi to področje ne more
biti popolno urejeno, situacij je nešteto, ljudje smo si različni, primer se od primera
razlikuje in v vsaki stvari je kakšna posebnost in na koncu pridemo do spoznanja, da je
ob toliki raznolikosti nemogoče obdelati vsa vprašanja, ki se nam porajajo.
Menim, da nam je ZZZDR postavil temelj. Zajel glavna področja skrbništva in jih
uredil, kar pa se tiče posebnosti, razlik med primeri in situacijami, ki jih ni mogoče
predvidevati sproti, pa je ZZZDR prepustil strokovnim delavcem, da odločijo na
podlagi lastne presoje.
Tako center za socialno delo, za vsak konkreten primer, na podlagi lastne presoje odloča
o tem, ali bo osebi postavil skrbnika za posebni primer ali ne in za katere naloge ga bo
postavil. Poudariti je potrebno tudi, da center za socialno delo ni dolţan slediti pobudi iz
okolja, na njegovo odločitev, naj ne bi vplival nihče.
Na področju skrbništva je še veliko nedorečenega in to predstavlja problem in terja
potrebo po spremembi zakonodaje. Npr. v 191. členu ZZZDR je določeno, da sme
skrbnik samo z odobritvijo centra za socialno delo odtujiti iz varovančevega premoţenja
premičnine večje vrednosti. Kaj predstavlja večjo vrednost premičnin, to bi bilo
potrebno natančneje opredeliti pri spremembi zakonodaje.
Slabo urejeno je tudi področje skrbniških poročil. Strokovni delavci namreč niso
strokovno usposobljeni za cenitev premoţenja, teţko je tudi najti osebe, ki bi sodelovale
pri premoţenju, različna predstava pri opisu stanja premoţenja, problem pravočasnosti
popisa, zato menim, da bi bila potrebna vključitev cenilca, ki bi to nalogo opravil
strokovno in neodvisno.
Problem pa predstavlja tudi dodatna obremenitev strokovnih delavcev centra za socialno
delo pri prevzemu skrbniške funkcije. Povečata se odgovornost in obremenitev,
posamezne naloge so lahko naporne, teţavne in povezane s finančnimi izdatki. Povrnejo
se le utemeljeni stroški, to so tisti, ki so izkazani. Menim, da bi bilo večje varstvo
50
varovančevih koristi, če bi skrbnika za poseben primer brez potrebnega znanja, kot ga
določa naša zakonodaja zamenjal skrbnik, ki bi to nalogo opravljal profesionalno in bi
bil za svoje delo tudi plačan, kot pa, da to delo skrbnika za poseben primer opravljata
usluţbenec ali sorodnik, častno, prostovoljno, brezplačno, ki sta za svoje delo tudi
odškodninsko odgovorna varovancu. Vse to pa je razlog za pomanjkanje motivacije pri
skrbniku. ZZZDR sicer predpisuje nagrado, vendar je redka, skrbnik pa mora izkazovati
nadpovprečno zavzetost pri opravljanju svoje funkcije.
Centri za socialno delo so tako rekoč prepuščeni sami sebi, praksi in svoji iznajdljivosti.
Po pogovoru s predstavnico izbranega centra za socialno delo ugotovim, da je ravno to
razlog, da se delo med centri nekoliko razlikuje, vendar je njihov cilj poenotenje dela na
področju skrbništva.
51
16. BIBLIOGRAFIJA
Literatura:
Caharijaz Ferme Nada, Skrbnik za posebni primer ali začasni zastopnik, v: Pravna
praksa, letnik 3/11, št. 3, Ljubljana 2011.
Geč-Korošec Miroslava, Kraljić Suzana, Druţinsko pravo, III. Spremenjena in
dopolnjena izdaja, Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Institut za civilno,
primerjalno in mednarodno zasebno pravo, Maribor, 2000.
Kriţnik Alenka, Prostovoljna in častna funkcija skrbnika: v: Pravna praksa, letnik 3/11,
št. 8, Ljubljana 2011.
Rijavec Vesna, Dedovanje, Procesna ureditev, Gospodarski vestnik, zaloţniška skupina,
d.d., Zaloţba, Ljubljana, 1999.
Šinkovec Janez, Tratar Boštjan, Veliki komentar zakona o dedovanju s sodno prakso,
Zaloţniška hiša Primath, Ljubljana, 2005.
Šinkovec Janez, Tratar Boštjan, Veliki komentar zakona o pravdnem postopku s sodno
prakso, Zaloţba Oziris, Lesce, 2003.
Zupančič Karel, Barbara Novak, Zakon o zakonski zvezi in druţinskih razmerjih, s
predlogom sprememb in pojasnili, 7. spremenjena izdaja, Uradni list Republike
Slovenije, Ljubljana, 2003.
Zupančič Karel, Druţinsko pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1999.
Zupančič Karel, Ţnidaršič Skubic Viktorija, Dedno pravo, Stvarno kazalo, Tretja,
spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2009.
Ţupančič Karel, Predpisi o dedovanju, 6. dopolnjena izdaja, Uradni list Republike
Slovenije, Ljubljana, 1999.
52
Viri:
Zakonodaja
Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33I/1991, 33I/1991-I-UZIU, 42/1997,
66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006, 47/2013, 47/2013.Zakon o
dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 17I/91-I-ZUDE, 13/94-
ZN, 40/94 Odl.US: U-I-3/93-17, 82/94-ZN-B, 117/00 Odl.US: U-I-330/97-28, 67/01,
83/01-OZ, 31/13 Odl.US: U-I-212/10-15.
Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001.
Zakon o denacionalizaciji, Uradni list RS, št. 27/91, 56/92 Odl.US: U-I-10/92-19, 13/93
Odl.US: U-I-25/92-27, 31/93, 24/95 Odl.US: UI 72/93, 29/95-ZPDF, 74/95-ZZDZVP,
20/97 Odl.US: U-I-81/94, 23/97 Odl.US: U-I-23/93, 41/97 Skl.US: U-I-107/96, 49/97,
87/97, 65/98, 76/98 Odl.US: U-I-326/98, 83/98 Skl.US: U-I-387/98, 11/99 Odl.US: U-I-
144/97 (16/99 popr.), 31/99 Odl.US: U-I-309/98, 60/99 Odl.US: U-I-387/98, 1/00
Odl.US: U-I-22/99, 66/00, 66/00, 11/01 Odl.US: U-I-138/99-41, 54/02 Odl.US: U-I-
130/01-18, 54/04-ZDoh-1 (56/04 popr., 62/24 popr., 63/04 popr.), 18/05 Odl.US: U-I-
58/04-7, 6/08 Skl.US: U-I-251/07-6, 113/08 Odl.US: Up-1734/07-26, U-I-149/07.
Zakon o matičnem registru, Ur.l. RS, št. 37/2003, št. 39/2006, 59/2006-UPB1,
106/2010, 11/2011-UPB2.
Zakon o pravdnem postopku (ZPP-UPB3), Uradni list RS, št, 73/07, 47/09 Odl.US: U-I-
54/06-32 (48/09 popr.), 57/09 Odl.US: U-I-279/08-14, 12/10 Odl.US: U-I-164/09-13,
50/10 Odl.US: U-I-200/09-14, 107/10 Odl.US: U-I-161/10-12, 43/11, 58/11 Odl.US: U-
I-277/09-8, Up-1333/09-7, U-I-287/09-10, Up-1375/09-9, 75/12 Odl.US: U-I-74/12-6
(76/12 popr.).
Zakon o prijavi prebivališča, Uradni list RS, št. 9/01, 39/06, 59/06-UPB1, 111/07.
Zakon o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 54/92, 56/92, 42/94, 1/99, 41/99, 60/99,
36/00, 54/00, 26/01, 110/02, 2/04, 7/04, 36/04, 21/06, 105/06, 114/06, 3/07, 23/07,
41/07, 112/07.
Zakon o umeščanju prostorskih ureditev drţavnega pomena v prostor, Uradni list RS, št.
80/10.
53
Zakon o upravnem postopku, Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/20, 73/04, 22/05-
UPB1, 119/05, 24/06-UPB2, 105/26-ZUS-1, 126/27, 65/28, 47/29 Odl.US: U-I-54/06-
32 (48/29 popr.), 8/10.
Zakon o zakonski zvezi in druţinskih razmerjih, Uradni list SRS, št. 15/1976, 30/1986-
ZNP (20/1988 popr.), 1/1989, 14/1989, RS, št. 13/1994-ZN, 82/1994, 29/1995,
26/1999-ZPP, 60/1999 Odl.US: U-I-273/98, 70/2000-ZZNPOB, 64/2001, 110/2002-
ZIRD, 42/2003 Odl.US: U-I-312/00-40, 16/2004, 69/2004-UPB1, 101/2007 Odl.US: U-
I-328/05-12, 122/2007 Odl.US: U-I-11/07-45, 90/2011 Odl.US: U-I-85/10-10, 84/2012
Odl.US: U-I-30/12-12.
Pravilnik o postopku za popis in ocenitev premoţenja oseb pod skrbništvom ter o
pripravi skrbniških poročil, Uradni list SRS, št. 18/89.
Drugi viri
Dopis Ministrstva za delo, druţino in socialne zadeve in enake moţnosti, št. 1224-
24/2013/3 z dne 7.5.2013.
Dopis Ministrstva za delo, druţino in socialne zadeve, št. 0075-35/2011/1 z dne
9.11.2011.
Dopis Ministrstva za delo, druţino in socialne zadeve, št. 0075-37/2012/1 z dne
6.11.2012.
Dopis Ministrstva za delo, druţino in socialne zadeve, št. 1201-42/2010/3 z dne
4.1.2011.
Dopis Ministrstva za javno upravo, št. 021-38/2011 z dne 13.4.2011.
Dopis Ministrstva za notranje zadeve št. 900-280/2008/13 (1322-01) z dne 6.10.2009.
Dopis MNZ, Direktorat za upravne notranje zadeve, z dne 24.11.2009.
Druţinski zakonik, http://www.super-referendum.com/referendum-druzinski-zakonik-
skrbnistvo-za-posebne-primere.html (24.4.2013).
54
Druţinsko pravo,
http://sl.scribd.com/doc/58732576/12/XIISKRBNI%C5%A0TVO#page=40
(24.4.2013).
Mezgec Andreja, Diplomska naloga, Skrbništvo za poseben primer, Univerza v
Ljubljani, Pravna fakulteta, 2007.
Narat Tamara, Kobal Tomc Barbara, Boljka Urban, Ureditev skrbništva v mednarodni
perspektivi,
http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&ved=0CCcQFj
AA&url=http%3A%2F%2Fwww.irssv.si%2Findex.php%3Foption%3Dcom_docman%
26task%3Ddoc_download%26gid%3D212%26Itemid%3D&ei=_xGMUdiDFqqk4gTJ
moHgBg&usg=AFQjCNGv3qx-
APox5mh2nWzba1h1AXENyQ&bvm=bv.46340616,d.bGE (24.4.2013).
Neobjavljeno delo za notranje potrebe Centrov za socialno delo, mag. Nada Caharijaz
Ferme, Skrbništvo – sodelovanje CSD z drugimi institucijami.
Sodna praksa, http://www.sodnapraksa.si/ (24.4.2013).
Sodna praksa
Sklep Višjega sodišča Celje Cp 990/2010 z dne 24.3.2011.
Sklep Višjega sodišča Ljubljana I Cp 1681/2013 z dne 17.7.2013.
Sklep Višjega sodišča Ljubljana I Cp 263/99 z dne 6.10.1999.
Sklep Višjega sodišča Ljubljana II Cp 3146/2010, z dne 16.11.2010.
Sklep Višjega sodišča Ljubljana II Cp 769/2009, z dne 19.5.2009.
Sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 529/2009, z dne 6.10.2011.
Sodba Upravnega sodišča I U 809/2010 z dne 14.12.2011.
Sodba Upravnega sodišča RS U 1100/2000 z dne 5.6.2003.
Sodba Upravnega sodišča RS U 2059/2004 z dne 26.1.2005.
55
Sodba Višjega sodišča Ljubljana I Cp 431/2010, z dne 23.3.2010.
Sodba Vrhovnega sodišča II Ips 13/2011 z dne 15.9.2011.
Sodba Vrhovnega sodišča II Ips 870/2009 z dne 30.5.2013.
Sodba Vrhovnega sodišča RS I Up 720/2002, z dne 9.4.2003.
Priloga: 1
Priloga: 2
Priloga: 3
