Za makedonskite raboti - protobulgarians.comprotobulgarians.com/Macedonia/17 - 08 - 2010 - Misirkov.pdf · 7 Predgovor Sekoj ~ovek, kako ~len od nekoja op{tina ili od nekoe drugarstvo,

Krste Petkov Misirkov

Za makedonskiteraboti

Izdava:Fondacija Ramkovski

Skopje, maj 2007

Biblioteka:Vrvici

Uredile:Georgi Barbarovski

Goce Ristovski

Spored redaktiraniot tekst na akademikot Bla`e Ristovski

Kompjuterska obrabotka i korici:Marjan Delevski

Korektura:Suzana Mitrevska

Pe~ati:IPK Rodina AD, Sofija

Krste Petkov Misirkov

Za makedonskiteraboti

Prazna

5

Kon izdanievo

Da si ja sakame tatkovinata - toa e patriotizam. Votoa nema ni{to lo{o! Naprotiv. Bez patriotizam nitudr`avata ne mo`e da opstane.

Misirkov go napravi toa za Makedonija i ni osta-vi skapocen podarok. Objavuvaj}i ja Za makedonskiteraboti vo 40.000 primeroci i delej}i ja besplatno,nie samo go prenesuvame podarokot na Misirkov domladite generacii za da go za~uvame vo kolektivnatamemorija.

Velija Ramkovski

Prazna

7

Predgovor

Sekoj ~ovek, kako ~len od nekoja op{tina ili od nekoe drugarstvo, imaizvesen dolg i izvesni prava kon i od niv. Narodot ne e ni{to drugo, osven ednogolemo drugarstvo, osnovano na krvno rodstvo, na op{t proizlez, na op{tiinteresi. Pametuvaweto na toa rodstvo, toj proizlez i tie interesi go nateru-vaat sekoj ~len od nekoj narod da se odre~e od nekoi svoi prava i interesi zada mu posveti del od svoite sili na op{toto dobro. Toa e dolgot kon narodniteinteresi, za {to ~lenot od narodnosta dobiva za{tita na svoite li~ni intere-si tamu, kade {to ne se dosta samo negovite sili. Dolgot kon narodot e tesnovrzan so dolgot kon tatkovinata, za{to poimot narod e tesno vrzan so poimottatkovina. Dolgot kon narodot i tatkovinata zavisi od istoriskite priliki {togi preìvuva eden narod i edna zemja. Toj se primenuva spored prilikite.Dolgot kon tatkovinata i narodot, do negovoto ispolnuvawe, se vika narodenideal i kon negovoto ispolnuvawe treba da se stremi sekoj svesen ~ovek.Narodniot ideal se primenuva spored istoriskite priliki, i toa {to deneskabilo naroden ideal-utre, po negovoto osa{testvuvawe, }e mu otstapi mesto nadrug, za koj ponapred malku se mislelo. êsto pak od eden narod istoriskitepriliki baraat ili korenoizmenuvawe na narodnite ideali, korenen obrat naidealite vo drug pravec, ili go zagrozuvaat nego so polno uni{toùvawe.Narodnite ideali, ili dolgot kon tatkovinata, se razbiraat od razni ~lenovi nanarodot razli~no. Koj najverno go razbral vistinskiot i najpraviot narodenideal se gleda so poramnuvaweto na razbiraweto na narodniot ideal od raznilica. Za da moè da se napravi poramnuvawe i ocenuvawe na razli~no razbran-ite narodni ideali, treba tie da bidat iskaàni usno ili na kniga.Iskaùvaweto na svoeto razbirawe na narodnite ideali i kritikata na takvitene e prazna rabota, za{to idealite se du{ata na op{tata narodna rabota i odzdravosta na taa du{a zavisi i zdravosta i plodovitosta na samata op{tonaro-dna rabota. Lo{o razbranite narodni ideali samo gi zgolemuvaat narodnitenesre}i, bez da mu donesat polza na narodot.

Taka razbiraj}i go dolgot kon tatkovinata, jas se re{iv, prvo, da go izloàmmoeto razbirawe na narodnite ideali na Makedoncite vo eden red rasuduvawa,pro~itani vo petrogradskoto Makedonsko slovensko nau~noliteraturno drugarst-vo Sv. Kliment , a posle i da gi nape~atam vo ovaa kniga, kade {to se pomestenii rasuduvawa nepro~itani vo spomenatoto drugarstvo. So toa mislam deka ispol-nuvam, sproti moite sili, eden del od mojot dolg kon narodot moj i kon tatkovina-ta moja.

Mnozina od makedonskite ~ita~i }e bidat za~udeni od pojavuvaweto na taakniga. Za za~uduvawe }e im bide vo nea mnogu. Nekoi }e re~at: zo{to otcepuvaweod Bugarite, koga nie dosega sme se velele Bugari i soedinuvaweto, a ne rascepu-

8

K. P. Misirkov - ZA MAKEDONSKITE RABOTI

vaweto, ja pravi silata? Drugi }e rasuduvaat oti so polnoto otcepuvawe, od ednastrana, }e likuvaat na{ite neprijateli, koi{to gi naso~uvaat site svoi sili da gioslabnat balkanskite Sloveni za da si podgotvat po~va za razdeluvawe na balka-nskite zemji pome|u niv, a od druga strana, oti toa }e ne natera nas Makedonciteda se otkaème od na{iot prv dolg, da se borime za politi~ka slobodija, darazru{ime se dosega napraveno i da zafatime se odnovo, taka da se re~e, od azbu-ka. Treti }e najdat oti jas propoveduvam nekakva nade` za popravuvawe na Turcitesproti nas i na evropskite reformi vo na{ata tatkovina, koga dosega jasno bilodokaàno oti ni Turcija sakala, saka i }e saka reformi vo Makedonija, nigolemite dràvi se nakloneti da ja prinudat Turcija za da ni dade nekakvi, pa inajmali reformi. Golemite dràvi, velat mnozina, samo igraat diplomatska igraso reformi za da ne sklonat nas da se otkaème od oruènata borba so Turcija, odkoja se naru{uva nivniot mir, a koga }e se odre~eme od taa borba tie }e oslabatda baraat od Turcija reformi za Makedonija.

Tie se najglavnite prigovori {to gi o~ekuvam od mnozina od moite sonarodni-ci. Mi se ~ini oti oni ne se pravi i ete zo{to: Vo novata kniga se zboruva, visti-na, i za otcepuvawe i za soedinuvawe, no za otcepuvawe od tie {to sme ve}e otcepenii so koi nikojpat ne }e ni dozvolat da se soedinime, a za soedinuvawe so tie so koisme moralno zadolèni da se soedinime i so koi soedinuvaweto e vozmo`no. Akoso na{eto otcepuvawe od balkanskite slovenski narodi go postigneme soedinu-vaweto na seto makedonsko slovensko naselenie vo edno celo, nie ne }e oslabneme,tuku }e se usilime, taka {to od ispolnuvaweto na ideite {to se razvieni vo taakniga samo }e se opravda poslovicata deka silata e vo soedinuvaweto.

Sega se pra{uva: dali od na{eto otcepuvawe od balkanskite narodi }e sevospolzuvaat na{ite neprijateli i koi se tie? Sega vo Bugarija e moda da zboru-vaat deka najgolemi neprijateli na balkanskite Sloveni se: Rusite i Avstro-Ungarcite, koi sakaat na po~va na makedonskoto pra{awe da se zafati i da seprodolì edna borba me|u Srbite i Bugarite, koja }e gi oslabi silite i na ednitei na drugite do takva stepen {to }e treba da se nabrkaat vo balkanskite rabotiRusija i Avstro-Ungarija i prvata }e gi zavojuva Bugarija i Stambol, a vtorataSrbija i Solun. Jas }e si dozvolam da ne se soglasam so takvo dlaboko politi~kodalekoviduvawe. Moè Bugarite i se pravi koga mislat oti Rusija bez Bugarijane moè da sa{testvuva, ni politi~ki ni ekonomski, no toa e bugarska politika, ajas ne sum nameren da politikantstvuvam bugarski. Jas sum Makedonec i intere-site na mojata tatkovina mi se pretstavuvaat taka: ne Rusija i Avstro-Ungarija seneprijatelite na Makedonija, a Bugarija, Grcija i Srbija. Samo energi~nata borbaso tie tri dràvi }e ja izbavi od pogubuvawe na{ata tatkovina.

Borbata so trite balkanski dràvi ne im protivre~i na na{ite interesi,koi se dostigaat i so revolucija i so evolucija, ili postepeno razvivawe nana{iot narod vo moralno-religiozen pravec. Revolucijata stana i iako imanajuàsni posledici za nas, pak dade nekoi blagodatni rezultati so koi{tomoàt da bidat zadovoleni na{ite borci za nacionalna slobodija: toa se

PREDGOVOR

9

Mirc{tegskite reformi, koi }e bidat ra{ireni sproti nu`dite {to }e sepokaàt so vreme. Ideite za polno otcepuvawe na na{iot narod od drugite balka-nski narodi ne se protivre~je na dosega{noto rabotewe na na{iot narod za slo-boda, a samo prodolènie na negovoto dosega{no rabotewe, vrz evoluciona po~va.Dosega na{iot narod se interesuva{e pove}e samo za polna politi~ka avtonomi-ja, a vo nacionalnite na{i interesi dopu{ta{e ba{ibozu~ki da mu se nabrkuvaatrazni nekaneti gosti, kako: Bugari, Grci i Srbi. Po politi~kata borba ide zna~inacionalnata. No borbata so propagandite vo Makedonija ne e ~ekor nazad, tukunapred, za{to i tuka imame rabota so borba za sloboda, so borba so mra~nite sili{to ne & dozvoluvaat na na{ata tatkovina sama so svoi o~i da gi gleda svoiteinteresi, ami & navrzuvaat o~ila {to ja zamra~uvaat vistinata i & pridavaatbugarska, srpska i gr~ka boja. Vreme e da gi otfrlime od o~ite na{i mreìte {toni gi kladoa nacionalnite i verskite propagandi vo Makedonija.

Za na{ite odnosi kon Turcite jas moàm da re~am samo edno: nie smezadolèni da napravime se {to se bara od nas za da & dokaème na Turcija otinejzinoto ostanuvawe kako evropska dràva sre}ava vo nas polno so~uvstvo. Niesme zadolèni da bideme lojalni podanici na Negovoto Carsko Veli~estvoSultanot. No pritoa barame i }e barame od Negovoto pravitelstvo cel red refor-mi, koi }e ni gi so~uvaat najglavnite interesi na na{eto nacionalno i kulturnorazvivawe. Jas mislam oti nie treba da bideme lojalni kon Turcija, no pretpola-gaj}i oti turskoto pravitelstvo i narod }e razberat najposle oti interesite nanivnata dràva vo Evropa se sovpa|aat so na{ite i zavisat najmnogu od niv, a nesi protivre~at, i zatoa Turcite prvi }e treba da go dokaàt iskrenoto sakawe dase vo mir so nas i so toa da ja zasluàt na{ata poddr{ka na nivnite interesi. Akopak tie mislat so nas da ne se ceremonat i da ne laàt Evropa i nas so reformi{to ne gi ispolnuvaat, toga{ ne }e se za~udi Turcija ako i nie gi obrneme na{itepogledi kon Evropa i od nea barame da se vovedat vo na{ata tatkovina so sila tiereformi {to se priznavaat od silite evropski za vistinska trebnost za uspe-vaweto na religiozno-nacionalnoto i kulturnoto razvivawe na makedonskiterisjani. Evropa }e gi obrne pogledite na na{ite barawa, za{to taa e zadolènada go napravi toa so dva me|unarodni akta: proektot za reformi vo Makedonija odfevruari i Mirc{tegskiot proekt. Tie dva me|unarodni akta ni obe}avaat poste-peno ra{iruvawe na reformite vo Makedonija i so toa ni davaat pravo da seobra}ame do dvete reformatorski dràvi so memorandumi i po drugi pati{ta zada im ukaème na na{ite religiozno-nacionalni i ekonomski nu`di, kako i natoa {to go pravi Turcija, za da se ispolnat tie na{i nu`di.

Znam mnogu arno oti mnozina so ironija }e se odnesat kon moite nadeì zaevropski reformi. No na tie ironii eve so {to jas }e odgovoram: Ne e vistinakaùvaweto deka ne }e izleze ni{to od usilbite na Rusija i Avstro-Ungarija dase uredat rabotite vo Makedonija. Proektite za reformi i usilbata da se vove-dat tie ne se, kako {to mislat mnozina, samo igra da pomine vreme i da si ostanese kako {to si bilo. Proektite za reformi na Rusija i Avstro-Ungarija se

10


me|unarodni akti, neispolnuvaweto na koi od Turcija e nasme{ka i oskrbuvaweza reformatorskite dràvi i im dava polno pravo za represalii protivnaru{uva~ot na me|unarodnoto pravo. Da bilo taka lesno i beznakaànoprestapuvaweto na me|unarodnoto pravo, dosega dràvite deneska }e primaa nasebe razni zadolènija i utre }e se otkaùvaa od niv. No ne bilo taka.

Reformite rusko-avstriski, {tom se me|unaroden akt, }e im davaat pravosekoga{ na Makedoncite da nastojuvaat pred golemite sili da se ispolnat vocelost. Neka ne mislat oti tie moàt da bidat zakopani, kako {to e zakopanBerlinskiot dogovor so negoviot 23 ~len za Makedonija. Berlinskiot dogovorvistina e zakopan, no ne od Evropa, a od Bugarija, koja go izvr{i soedinuvawetoso Isto~na Rumelija so nasilstven prevrat - bez soglasnost na dràvite {to gopotpi{aa Berlinskiot dogovor, a so naru{uvaweto na eden paragraf se naru{uvai celiot dogovor. Sega{nite rusko-avstriski reformi mnogu se razlikuvaat odBerlinskiot dogovor so toa {to tie se samo me|unaroden akt sklu~en me|u tridràvi. Osven niv, vaèn faktor se javuvame samo nie Makedoncite. Voljata nadvete sojuzni dràvi: Rusija i Avstro-Ungarija moè da sretne protivdejstvo samood Turcija i od nas, no najpove}e od nas, za{to so reformite se baraat, ne od nas,a od Turcija, zadolènija i ako nie so na{ite raboti pokaème oti tiezadolènija {to se baraat od Turcija ne n$ zadovoluvaat, toga{ nie samo }e &pomogneme na Turcija ni{to da ne vovede od reformite {to se baraat od nea.Turcija }e veli oti taa se {to moè da napravi }e napravi i napravila, a pove}ene moèla da napravi zatoa {to komitetite ne mu davaat na naselenieto da seuspokoi, a vo edna zemja kade {to se e vo voena sostojba site dobri nameri na vla-data se ru{at od sprotivstavuvaweto na nemirnoto naselenie; a ako voenata sos-tojba se prodolì pove}e od edna godina, reformite }e zastarat po na{a vina i}e se zakopaat. Takva edna slu`ba nie & isluìvme na Turcija po objavuvaweto nafevruarskite reformi. Isto taka, ako ne sakame nikakvi reformi, moème da &posluìme i za napred. I posle, kako i dosega, pak }e ja frlime vinata nagolemite sili, koi sekojpat izleguvaat krivi za na{ite gre{ki.

Nastanite {to se razvija dosega ni pokaàa jasno kolku nie samite moèmeda si napakostime, mislej}i oti postapuvame pravilno.

Za da se predupredat `rtvite od edno sekade{no vostanie, se izrabotifevruarskiot rusko-avstriski proekt za reformi, vistina ne sovr{en, no sodogovor oti toj }e bide postepeno ra{iren. Pominaa mesec, 2, 5, 7 i ni{to od negone izleze. Se pra{uva: zo{to? ]e odgovorat na{ite: za{to Turcija i Evropa nesakaat seriozno reformi. No ne e taka. Turcija moè i ne saka reformi, no sakaattie {to go izrabotija proektot. Se pra{a{e samo: komu prilikite }e mu dozvolatda naddeli? A vo tie priliki najvaèn faktor bevme nie. Da se sklonevme predvoljata na Evropa i ~etite ili da se predadea ili da se ottrgnea vo Bugarija, ilibarem da se napravea nekoi pregovori so reformatorskite dràvi, vo koi prostomoè{e da se re~e oti ili }e se ottrgnat ili }e se predadat, no neka ne go ma~atTurcite mirnoto naselenie zatoa {to moè nekade se imaat pu{ki, toga{ }e

PREDGOVOR

11

nastape{e vo Makedonija mirno vreme koga }e se bara{e od Turcija da se vovedatvo polnost reformite i da se otteglat vojskite od Makedonija. No {to napravikomitetot? Toj re{i 4 meseci da gi ~eka rezultatite od voveduvaweto na refor-mite i posle so ~ista sovest go objavi vostanieto. Vo vreme na objavuvaweto navostanieto komitetot moè{e da re~e oti toj ne im pre~el na golemite dràvi dagi vovedat reformite. No toa ne e to~no. Vistina, ~etite gi izbegnuvaa bitkite,no toa u{te ne zna~i deka ne pre~ea da se vovedat reformite. Tie gi izbegnuvaa,no Turcite baraa bitki i uspeaja pove}e od komitetot. Komitetot kaùva{e dekanema ~eti, nema protivdejstvo na reformite od negova strana, a pak Turcitekaùvaa deka ima ~eti, naselenieto deka ima oru`je i se gotvi za vostanie, vojska-ta ima postojani sudiri so ~etite, ~etite gi ubivaat mirnite ìteli {to ne gislu{aat i mu se verni slugi na padi{ahot. Ako gi zememe novinite od vremeto napublikuvaweto na fevruarskite reformi do i po objavuvaweto na vostanieto voBitolsko na 20 juli i gi pregledame vo niv telegramite od Stambol, toga{ }evidime oti Portata postojano im pretstavuva na ruskiot i na avstro-ungarskiotambasador spisoci od bitkite na turskiot asker so ~etite, spisoci od najdenooru`je pri pretresite kaj naselenieto, spisoci od ubistva izvr{eni od ~etitenad mirnoto naselenie. I najposle spisoci od vovedeni reformi. [to saka{e dare~e Turcija so tie spisoci e mnogu jasno: Jas sakam da vovedam reformi voMakedonija, no namesto reformi sega-zasega }e vovedam asker i maki, za{to zem-jata se gotvi za revolucija, podgotvuvana od prestapnoto rabotewe na komitetite,koi{to pretstavuvaat kako dràva vo dràva: }e mi dozvolite prvin da ja smiramzemjata i da vovedam mir, a posle }e se vovedat nu`nite reformi. So drugizborovi: komitetot mi dava vozmo`nost za edna godina da se izvinuvam za neis-polnuvaweto na reformite a posle ne }e gi vovedam, za{to tie }e ostarat. Etekakva usluga nie & napravivme na Turcija so na{eto nedoveruvawe kon avstro-ruskiot proekt od reformi. Sakame li u{te edna{ da ne & posluìme na Turcija ipak da ne gi napravime krivi drugite za na{ite gre{ki? Jas mislam oti ni{todrugo ne ni ostanuva da napravime, osven da se odneseme so polna doverba konreformatorskite usilija na dvete zainteresirani sili i so toa da gi angaìrame~as poskoro da se vovedat obe}anite reformi.

So ovie nekolku zborovi jas sakav da ja pojasnam sodrìnata napredloènata na makedonskite ~ita~i kniga za najva`nite za nas pra{awa. Kakosledbenik na idejata za polno oddeluvawe na na{ite interesi od interesite nabalkanskite narodi i za samostojno kulturno-nacionalno razvivawe, jas i janapi{av na centralnoto makedonsko nare~je, koe za mene otsega natamu ima dabide literaturen makedonski jazik. Neramnostite {to }e se pokaàt vo jazikotna mojata kniga se sosem prirodni i }e moè da se otstranat samo pri edno pod-laboko znaewe na centralnoto makedonsko nare~je, so {to ne moàm da sepofalam. No i pritoa se nadevam oti za Makedoncite vakviot jazik }e bidepoprijaten i pozvu~en od jazikot na na{ite sosedi, so koi nie sega-zasega sedigame nagolemo.

12


[to napravivme i {to treba da pravime vo idnina?

Dolgopodgotvuvanoto i mnoguo~ekuvanoto vostanie najposle izleze na jave.Na{ite zemjaci si ja pokaàa seta juna{tina i gotovnost da se po`rtvuvaat zainteresite na svojata tatkovina. Borbata be{e i e o~ajna. Siot evropski svet giobrna svoite pogledi na nea. Novinite se prepolnija so izvestija od teatarot navostanieto. Redum so izvestijata za borbata me|u ~etite i Turcite, vo novinite sepe~atat i izvestija za turskite yverstva nad mirni iteli. Evropejcite se potre-soa i se uàsija od tie izvestija i zafatija da im go ukaùvaat nu`noto vlijaniena svoite vladi za da se prese~e koleweto na mirnoto naselenie i da mu sepomogne na nesre}noto makedonsko ìtelstvo. Vo Birmingem vorsterskiotvladika napravi vo crkvata moleben za spasenieto na makedonskite hristijani.Kenterberiskiot arhiepiskop se obrna kon angliskiot minister-prezidentBalfur so molba od imeto na Anglikanskata crkva da im se pomogne naMakedoncite. Evropskoto op{testvo po~nuva da podgotvuva pomo{ti za makedon-skite stradalnici. Na patuvaweto na germanskiot imperator mu se pridava poli-ti~ko zna~ewe, me|u drugoto i za makedonskite raboti. Turcija, kako {to se gleda,kako da se najde na tesno, pa & predloì na Bugarija da se dojde me|u niv do ednosoglasuvawe za makedonskoto pra{awe. Razni vladi pravat oficijalnideklaracii po na{ite raboti. Od Stambol telegrafiraat vo razni evropskinovini (Standard) oti angliskata i francuskata sredozemna flota dobilepovela da se nao|aat blisku do makedonskite vodi. Pak od tamu telegrafiraat otivojnata me|u Bugarija i Turcija e neizbe`na. Od Sofija telegrafiraat otitamo{niot voen minister zel od oficeri na razni evropski i amerikanskidràvi predlog da se primat tie vo bugarskata armija.

[to pokaùvaat site ovie fakti? Dali pokaùvaat oti dvièweto jadostigna svojata cel? Dali moàt rakovoditelite na dvièweto da se pofalat souspeh? Dali prinesenite `rtvi za osloboduvawe ne se naprazno?

Moèbi nekoj, a moèbi i mnozina me|u nas }e re~at oti u{te e rano da sesudi za rezultatot na vostanuvaweto. Glavnata rabota na Komitetot i ~etite enapred. Dosega moè ne e ispolneta ni polovinata, ni ~etvrtinata od celiotplan izraboten od Komitetot i negoviot Glaven {tab.

Da. Sekoga{, po sekoe pra{awe imalo razni pogledi. Taka }e bide i vo dade-niov slu~aj.

Jas od moja strana }e si dozvolam so ~istosrde~na àl da vidam vosega{noto dvièwe polno fijasko. Site tie dopolnuvawa {to }e se pridodavaatkon ponapre{niot rusko-avstriski proekt za reformi ne samo {to ne ~inat100.000 obezdomeni du{i, 3.000-5.000 ~ove~ki `rtvi i polno obeskuraùvawena itelstvoto vo Makedonija, ami ne ~inea ni 100 ~ove~ki rtvi. Tie pridodav-

[TO NAPRAVIVME I {TO TREBA DA PRAVIME VO IDNINA

13

ki }e se dobieja i bez kapka krv. Po rezultatite {to }e se dobijat od sega{noto vostanie, poslednovo }e moè

da se nare~e edna od najgolemite, ako ne i najgolema nesre}a za na{iot narod. Nee rano da se predvidat rezultatite i krajot na na{eto vostanie. Tie moèa da sepridvedat u{te pred negoviot zafatok.

U{te vo vremeno na fevruarskoto rusko oficijalno soop{tenie be{e jasnooti Evropa nikojpat nema da gi zadovoli vo polna stepen barawata na Komitetot.Za da se ispolnat na{ite sakawa treba{e da se vojuva so Turcija; samo po pobedu-vawe }e moè{e da se natera Turcija da gi ispolni na{ite sakawa. A se pobedu-va Turcija ne od nas i ne od Bugarija, ami ili od golema sila ili od nas, Bugarija,Srbija i Crna Gora zaedno, pri neutralnosta na drugite dràvi. A ni ednoto nidrugoto toga{ za toga{ ne moè{e da se zamisli. Komitetot toa treba{e da goznae i mislam go znae{e. No, negovite rakovoditeli mislea drugo: tie vo idni-nata, kako i vo sega{noto, go gledaa samo toa {to im e prijatno da go vidat. Tievelea: Nie ne sakame ni edna dràva da vojuva za nas: tie moàt prosto da giispratat svoite floti vo Solun i da ja prinudat Turcija da ni dade reformi. Niesakame da napravat i so Makedonija kako {to napravija; so Krit. Ne edna{ smesporele oti ima razlika pome|u Krit i Makedonija, oti ima dràvi {to se zain-teresirani za status kvoto i }e napravat s$ vozmo`no da nema zame{uvawe vona{a polza. Ta i da ima zame{uvawe, ima li osnova da se misli oti toazame{uvawe, imeno, }e bide vo na{a polza, a ne na na{a pakost? Se pokaùva{eoti sega{niot moment e najneblagoprijaten za vostavawe. No, na{iterakovoditeli zamiàa pred vistinata i vostanieto se zafati; se zafati slavnoza da se zavr{i pla~evno i pogubno. Ne bev jas sam {to gledav na predvremenos-ta na vostanieto. Taka gledaa i mnozina drugi. No, nikoj ne si go kreva{e glasotprotiv. Kritikata na drèweto na Komitetot be{e samo vo doma{nite krugovi.No, taa be{e bespolezna, pa i opasna, ne samo za tie {to se kritikuvaat, ami naj-posle za tie {to kritikuvaat: Komitetot be{e sesilen; toj gi ima{e vo svoiterace ìvotot i smrtta na site gra|ani i ne prima{e nikakva kritika na svoitepostapki. Tie {to ne se so nego, se protiv nego i se negovi neprijateli {to trebada se istrebat. Da gi kritikuva rabotite na Komitetot moè{e samo drug komitet{to raspolaga so sila. Organizacijata pak na kontrakomitet be{e i docna ibespolezna. Me|u komitetite toga{ }e se zafate{e pogubna me|usebna borba.

I taka borbata se zafati protiv baraweto na sekoe blagorazumie. Taa dademnogu rezultati, samo ne onie {to se o~ekuvaa. Me|u site pojavi {to gopridruùvaat dvièweto najgolemo vnimanie zasluùva ruskoto Vladinosoop{tenie od 11 septemvri ov.g. Po nego promemoriite od ruskiot i od avstro-ungarskiot pratenik do Portata i vo Sofija i pismoto na angliskiot minister-prezident Balfur do kenterberiskiot arhiepiskop.

Vladinoto soop{tenie izjavuva oti ruskata vlada }e gi bara zaMakedonija onie reformi {to se izraboteni vo mesec fevruari od Zinovjev iKali~e i oti tie reformi se samo po~etokot i }e bidat razvieni ponatamu soo-

14


brazno so nu`dite na ìtelstvoto. Toa mesto be{e i vo fevruarskoto Vladinosoop{tenie. Ne pokaùva li toa oti po{iroki reformi od onie {to ni beadadeni }e moèvme da dobieme i bez revolucija, a samo so ve{ti, mali narodnidvièwa? Ako e taka, toga{ sega{noto vostanie ni za edna jota ne ja izmenipolo`bata.

No, vo Vladinoto soop{tenie ima u{te edno mnogu va`no mesto: revolu-cionernite komiteti, spored izrazuvaweto na ruskata vlada, sakaat da sozdadatBugarska Makedonija, a Rusija, za koja{to se bliski i interesite na drugitehristijanski narodnosti vo Makedonija, ne moè da gi `rtvuva nivnite intere-si za Bugarite.

Razbraa li vo Bugarija {to ozna~uvaat tie zborovi? Razbraa li voMakedonija? Razbravme li, najposle, nie?

Rusija otvoreno ni kaùva zo{to taa ne raboti i ne moè da raboti inaku.Dali e prava Rusija vo svoite tvrdewa? Dali moè taa da postapi inaku?

Ako se postavevme vo polo`bata na ruskata vlada, i nie ne }e moèvme dapostapime inaku.

Do 1878 god. site, pa i ruskata vlada, velea oti Makedoncite se Bugari. PoBerlinskiot dogovor Srbite istapija so svoite pretenzii na Makedonija. Pravili se tie ili ne, ne e va`no za diplomatite. Srbite vo tekot na 25 godini,osobeno vo poslednive 20 godini uspeaja, ako ne da gi napravat MakedonciteSrbi, toga{ barem da sozdadat vo evropskoto javno mislewe ubeduvawe oti voMakedonija ima i Srbi. Ako selskoto naselenie i sega si zboruva kako {to sizboruvalo i ponapred i zboruva odred niz cela Makedonija samo na eden sloven-ski jazik, - vo gradovite, redum so bugarskite ma{ki i ènski gimnazii iosnovni u~ili{ta; nasekade }e najdeme i srpski. Edni sela imaat srpski, drugibugarski u~ili{ta. Edni selani so nivnite u~iteli i popovi ja priznavaatPatrijar{ijata i se pod pokrovitelstvoto na srpski ili gr~ki konzuli, a drugigo priznavaat bugarskiot egzarh i gi slu{aat bugarskite trgovski agenti. Seto sefakti za diplomatijata, koja{to ima da se soobrazuva so dejstvitelnosta, a ne soteorijata za narodnosta na Makedoncite. Politikata nema rabota so naukata. Pai da ima rabota, zar e dokaàno, kako dva i dva se ~etiri, oti se MakedonciteBugari? Do Rusko-turskata vojna ima{e samo edna teorija za na{ata narodnost.Sega se dve. Kon niv se pridodava i treta - oti Makedoncite se ne{to sredno me|uSrbite i Bugarite Privrzanicite na taa teorija pak se podrazdeluvaat: 1. nakoi{to kaùvaat oti toa sredno e ednakvo daleku i od Srbite i od Bugarite; 2.oti toa e poblisko do Srbite; 3. oti e poblisko do Bugarite; 4. oti del e pobliskodo Bugarite, del - do Srbite. Ne e va`no za diplomatite kade e vistinata. Vaène faktot oti vo makedonskoto pra{awe se zainteresirani etnografski, redum soBugarite i Grcite, u{te i Srbite. Osven toa, i politi~ki Srbija e ne pomalkuzainteresirana za sudbinite na Makedonija. Poslednava za Srbija ima pogolemozna~ewe, otkolku za Bugarija, oti Bugarija moè da izleze na Egejskoto More ipreku Kavala i Dede-Aga~.


15

Ako e taka, zar moème da se ~udime na povedenieto na Ruskata vlada pomakedonskoto pra{awe i na nejzinata izjava oti Rusija nema da mu pomogne naKomitetot da se sozdade Bugarska Makedonija?

Nekoj od nas moè naivno }e zabeleì: Komitetot ne saka da ja napraviMakedonija bugarska; toj saka pravina za site Makedonci, bez razlika na vera inarodnost.

Kako moè komitetot da dokaè oti toj raboti vo takva smisla? So ednizborovi ne se dokaùva. Povedenieto na samiot Komitet zboruva protiv negovitetvrdewa. Za da se digne revolucija vo polza na site narodnosti vo Makedonija,treba Komitetot da bide obrazuvan od pretstavnici na site makedonski narod-nosti. Inaku, koj mu dal pravo na Komitetot da raboti od imeto na site Makedoncii vo polza na site niv?

Komitetot moè{e da raboti i od imeto i vo polza na eden ogromen del odMakedoncite, t.e. od najsilnata narodnost. No, treba{e da ima cel reddokaùva~ki oti rabotata na Komitetot ne e vrzana so interesite na sosednitedràvi i narodnosti, a im protivre~i i e vo polza ne samo na gospodstvuva~kite,no i na site drugi nacionalnosti.

Ni{to sli~no nema. Organizacijata e tesno vrzana so Bugarija. [umot odorganizacionoto dvièwe otprvin se digna vo samata Bugarija. Toa pokaà kojnajmnogu e zainteresiran za makedonskoto dvièwe zatoa go prenesoa centarotnegov vo Makedonija i napravija u{te eden cel red fokusi za da se pokaè otibrkanicata e odnatre i e samorodna pojava. No, kogo go izlagaa so taa manevra?Ne e li jasno kako bel den oti brkanicata e tesno vrzana so Bugarija, so bugarsko-to ime i so bugarskite pari?

]e re~ete oti narodot gi napravil najgolemite `rtvuvawa vo polza nadvièweto. Toa e taka, no ne treba da se zaborava oti organizatorite nadvièweto vo pove}eto slu~ai bea ~inovnici egzarhiski. Se razbira samo odsebe oti tie so svoeto u~estvo vo revolucionernite raboti odea vo ras~ekor sointeresite na Egzarhijata; no, pri se toa, tie bea bugarski ~inovnici.

I taka Revolucionerniot komitet be{e ~isto makedonska organizacija poproizlez i po negoviot sostav, no toa be{e samo rabota na eden del od edna odmakedonskite nacionalnosti, vrzana po ime i po crkovno-u~ili{nite raboti sobugarskiot narod i dràva i nivnite interesi. Toj komitet, vo su{nost makedon-ski, za nadvore{niot svet i za hristijanite vo Makedonija neegzarhisti be{ekomitet bugarski.

Komitetot ne moè da im dokaè ni na nadvore{niot svet, ni na samiteMakedonci neegzarhisti oti toj ne e bugarski.

Radev so svojot Movement Macedonien misle{e da ja ubedi Evropa otidvièweto e ~isto makedonsko i nema ni{to op{to so Bugarija. Istoto sakaa dago dokaàt i Pravo i drugite makedonski i bugarski vesnici. No, ja dostignaali tie celta? - Ne.

Pokojniot A. A. Rostkovski ne edna{ vele{e: Bugarite mislat oti samo tie

16


imaat um na svetov, a site drugi se budali. Kogo mislat da go izlaàt tie so sta-tiite vo 'Pravo' i vo drugite vesnici oti Makedoncite ja sakaat Makedonija zaMakedoncite? Znaeme nie mnogu arno {to sakaat tie! A kakov vpe~atok mu praveana diplomatskiot svet novinarskite uveruvawa na komitetot i na Bugarite zamakedonskoto dvièwe? Ne treba da se zaborava i toa kako se izrazuvaa voevropskite vesnici za bitkite na ~etite so Turcite: ~etite se vikaa bandi i toabugarski, a ne makedonski. Za ubienite ~etnici ne kaùvaa: Ubieni se tolkudu{i Makedonci, ami tolku du{i Bugari.

Se pra{uva, kogo go ubedija Movement Macedonien, Pravo,Avtonomija i dr. vo toa oti se borat za sloboda Makedoncite, a ne onie {to sevikaat Bugari i se od Makedonija i Bugarija? - Nikogo.

Moèbi Komitetot uspea vo samata Makedonija da bide op{tomakedonski,samo ne dobi priznanie od nadvor, vo Evropa? - Odvaj li.

Revolucijata treba da bide rabota na site Makedonci, ili na mnozinstvotood niv, za da moè da se nare~e op{ta. Vo samiot Komitet treba da bidatzastapeni site, ili nekolku narodnosti. Inteligencijata na tie narodnostitreba da si podade edna na druga raka i sekoja od niv da zeme da ja populariziraidejata vo svojot narod. A {to vidovme vsu{nost? Ne samo inteligencijata nasite narodnosti, ne i na mnozinstvoto od niv, ami pa i inteligencijata nanajsilnata makedonska narodnost - Slovenite, ne seta be{e zastapena voKomitetot: srbomanskata i grkomanskata makedonska slovenska inteligencijabe{e nastrana od Komitetot, pa i neprijatelska. Zna~i, Komitetot vopatrijar{iskite sela i gradovi, i vo delovi od sela i gradovi, be{e nekanetgostin. Patrijar{istite Sloveni moèa i da mu so~uvstvuvaat, no zatoa {to niv-nata inteligencija be{e protiv Komitetot, nema somnenie oti i samite selanitroa mu so~uvstvuvaa, no toa so~uvstvo be{e pobrkano so neuverenost i so som-nenie vo ve}avawata na Komitetot. Kon toa neopredeleno ~uvstvo se prisoedinii strav. Selanite se najdoa me|u dva ogna: vojskata i komitetskite ~eti.

Koga edno dvièwe vo edni mesta se rasprostranuvalo so ubeduvawe, a vodrugi so sila, moè li da se nare~e op{to?

Nie moème da go velime kako {to sakame, no vo dejstvitelnost toa be{esamo ~asti~no. Toa be{e i e rabota na egzarhistite, koi{to se veli~aat Bugari,pa sledstveno, toa e bugarski manevar za da se re{i makedonskoto pra{awe samovo bugarska polza; toa e da se sozdade edna Bugarska Makedonija. Moè da ne eu{te jasno oti ako se zadovolat sakawata na Komitetot, Makedonija i navistina}e se napravi bugarska? ]e se postaram da pokaàm pojasno kako reformitemoàt da ja pobugarat Makedonija.

Se pra{uva: koj jazik }e bide oficijalen? Odgovaraat: jazikot na mnozin-stvoto. - Na koe mnozinstvo? - Toga{ }e se vidi.

Ne se zapra{uvaat potamu: kako }e uznaat koe e mnozinstvoto. Da si pretstavime nie sega oti ja kade Mitrovden doa|a me|unaroden odred

i ja okupira zemjata. Toj, me|u drugoto, }e treba da go re{i i pra{aweto za ofi-


17

cijalniot jazik, a pak da go ostavime oficijalniot, pra{aweto za jazikot vou~ili{tata.

Za nekoi toa pra{awe e mnogu lesno: neka se priznaat nekolku oficijalnijazici, t.e. i turski, i bugarski, i srpski, i gr~ki, i vla{ki i albanski, sporednaselenieto na oblasta. Zboruvaat pritoa: kako {to be{e vo Isto~na Rumelija(Ju`na Bugarija), a tamu }e se vidi kade ima Grci, kade - Srbi, Bugari, Turci,Vlasi i Arnauti. Nekoi u{te dodavaat: i za Isto~na Rumelija velea oti imaloGrci vo nea, no po osloboduvaweto se pokaà kolku Grci ima tamu. So drugizborovi, dajte im ja vie vlasta vo racete na Makedoncite, toa treba da se razberena onie od niv {to se vikaat Bugari, ta od nekolku godini posle vie }e viditeoti i vo Makedonija od drugite narodnosti }e ostane toa {to ostana od Grcite voIsto~na Rumelija, po osloboduvaweto na poslednava. So drugi zborovi, celaMakedonija }e stane bugarska.

Od tuka ne e li jasno oti Bugarija i Komitetot sakaat da sozdadat BugarskaMakedonija na {teta na drugite hristijanski makedonski narodnosti?

Ama zo{to bugarska, zo{to ne srpska? ]e stane bugarska, za{to i e takva; daima{e vo nea pove}e Srbi, }e se stane{e cela srpska i bugarskiot element }eoslabne{e. Seto toa e jasno i spravedlivo od bugarsko gledi{te. No, neka ne sezaborava deka ima i drugo, i pritoa mnogu drugi gledi{ta na makedonskotopra{awe, kako: srpskoto, gr~koto, vla{koto, ruskoto, slovenskoto, avstriskoto ina drugite zapadnoevropski dràvi. Ako e taka, toga{ pretpolaganiot okupacis-ki odred na ~ie gledi{te }e treba da zastane?

Nema somnenie deka najlesno toj }e go re{i pra{aweto za jazikot vou~ili{teto i vo mesnata uprava vo tie mesta kade {to ìveat patrijar{isti sogr~ki jazik, Arnauti muslimani i katolici i Turci muslimani. Poma~no }e moèda se re{i pra{aweto vo tie mesta kade {to ima: 1. patrijar{isti Arnauti, 2.patrijar{isti Vlasi, 3. patrijar{isti Sloveni, 4. Sloveni muslimani i 5.egzarhisti Sloveni.

Sakaj}i da go napravat pogolemo zna~eweto na slovenskiot jazik voMakedonija, Slovenite }e baraat od okupaciskiot odred da se priznae za ofici-jalen vo mestata so Sloveni Muslimani - slovenskiot jazik: a samite SloveniMuslimani, po religiozni pri~ini, moàt da go baraat turskiot jazik.Okupacionite vlasti kogo poskoro da go zadovolat? Ako postapat pravilno bezsoobrazuvawe so religioznite potrebi, }e napravat nasilstvo. Istata te{kotijai vo u{te posilna forma }e se sretne pri re{avaweto na pra{aweto - koj jaziktreba da se priznae za vo u~ili{tata i vo op{tinskata uprava vopatrijar{iskite reoni. Romanskata vlada }e bara za Vlasite romanski jazik, aPatrijar{ijata so vidnite parohijani }e baraat gr~ki. Ako ne se zadovolatbarawata na romanskata vlada, }e se postapi nepravilno i nepravedno; ako pakse zadovoli baraweto na romanskata vlada, protiv elbata na parohijanite, }e senapravi nasilstvo.

Patrijar{ijata }e bara gr~ki jazik i za pravoslavnite Albanci - Toskite.

18


Samite Toski nemaat dozreano do nacionalno samosoznanie, zatoaPatrijar{ijata }e uspee. No drugite makedonski narodnosti, zaedno so drugiteAlbanci, }e pozaviduvaat na usiluvaweto na gr~kiot jazik za smetka na drugite i}e organiziraat partija protiv gr~kiot jazik. Nema somnenie deka tuka nema dabide taka lesno okupacionite vlasti da se orientiraat.

No najma~no e pra{aweto za oficijalniot i u~ili{niot jazik vo sloven-skite delovi na Makedonija. Tuka se: edni patrijar{isti, drugi egzarhisti poveroispoveduvawe, ako ne se zboruva za katolicite i muslimanite.Patrijar{istite se priznavaat od Turcite za Grci-urummilet, a od Srbite iBugarite za Srbi i za Bugari. Egzarhistite, sami i od turskite vlasti, se brojatza Bugari, Srbite pak gi brojat Srbi. I taka, Patrijar{ijata }e saka vopogolemiot del na Makedonija so slovensko naselenie da go ustanovi gr~kiotjazik za vo u~ili{tata i vo upravata. Vo svoite poèlbi Patrijar{ijata }esretne otpor od Srbite i Bugarite. No poslednive, osporuvaj}i mu go pravoto nagr~kiot jazik vo slovenskite kraini, sami ne }e moàt da se razberat i da opre-delat kade }e treba da bide bugarskiot i kade srpskiot jazik.

Misli li komitetot oti ako toj saka da go ignorira pra{aweto za jazikot vorazni delovi na fantaziranata, barem sega za sega, avtonomna Makedonija, goignoriraat istoto pra{awe i zainteresiranite balkanski narodnosti, osobenoSrbite? Misli li toj oti Srbite mu veruvaat deka se raboti na Makedonija zaMakedoncite, ako se ignorira pra{aweto za jazikot na Makedonskite Sloveni, ideka toa pra{awe lesno i pravedno }e se re{i so dobivaweto na avtonomniprava? Ako mislat taka, mnogu se laàt.

Ako avtonomijata na Makedonija se javi kako rezultat na sega{notovostanie, toga{ makedonskoto pra{awe }e se re{i ne vo polza na Makedoncite, avo polza na Bugarite, za{to komitetot, kako {to vidovme pogore, raboti podbugarska firma. Tie od Makedoncite {to dobija obrazovanie vo Bugarija ja zedoainicijativata za osloboduvawe i tie dosega ja igraa, moè da se re~e, ne samoglavnata, ami i isklu~itelnata uloga. Ako nivnoto rabotewe se oven~a so uspeh,tie, a so niv zaedno i bugarskite interesi, }e zemat vrv nad tu|ite interesi voMakedonija. Ako vostanieto uspee, ne e li jasno oti za nego }e ima da se blago-dari na Bugarite, i zatoa tamu, kade {to sega Srbite konkuriraat so svoite parii svojata propaganda so bugarskite pari i propaganda, }e go izgubat sekoe vli-janie na svoite klienti? Zar ne mu mislat Srbite oti so uspehot na vostanieto,ako se pra{a: na koj jazik }e treba da zboruva sudijata, da re~eme, vo Tetovo? -avtonomnata vlada {to }e bide od mnozinstvoto }e odgovori: na bugarskiot:istoto }e go odgovorat i mesnite ìteli, za{to vo nivnite o~i Bugarite, a neSrbite izlegoa heroi. Isto taka vo polza na Bugarite }e se re{i i pra{aweto zajazikot vo gradskite i selskite u~ili{ta. A bidej}i vo avtonomna Makedonija }enema mesto za propagandite, toga{ Srbite }e treba da im otstapat mesto naBugarite. No }e se soglasat li na toa Srbite? Tie moè i bi se soglasile da etetovskiot govor mnogu blizok so bugarskiot literaturen jazik. No tie znaat oti


19

ne e taka. Tie znaat oti vo toj govor vistina se imaat osobini op{ti sobugarskiot jazik, no isto taka se imaat i osobini op{ti so srpskiot jazik, pa itakvi {to se nemaat ni vo srpskiot ni vo bugarskiot jazik, a im se svojstvenisamo na makedonskite nare~ja. Se pra{uva: }e dozvoli li i moè li da dozvoliSrbija vo tetovskiot govor da se razvivaat namesto makedonskite i srpskite-bugarski osobini, a zaedno so jazikot da se razvivaat vo Tetovsko namesto make-donski i srpski-bugarskite interesi? Ima li taa pravo da protestira protivbugariziraweto na Tetovsko i da bara za{tita na svoite interesi tamu protivbugarskite posegnuvawa? Ima li Rusija moralno pravo da gi za{tituva naramnoso bugarskite i srpskite interesi?

Ottuka jasno se gleda deka pra{aweto za jazikot, osobeno za jazikot vooblastite so slovensko naselenie, e edno od najva`nite pri razre{uvaweto namakedonskoto pra{awe. Da ima{e me|u Slovenite vo Makedonija nacionalno ireligiozno edinstvo i da ima{e soznanie za niv vo itelstvoto, dosega napolov-ina }e be{e re{eno makedonskoto pra{awe. A do koga edni Makedonci sekaùvaat patrijar{isti, drugi egzarhisti: edni Bugari, drugi Srbi, treti Grci igo baraat pokrovitelstvoto kaj razli~ni balkanski dràvi, davaj}i im so toapravo da se brkaat vo makedonskite raboti, do togaj ne moè da se misli za op{tovostanie: do togaj }e bide samo parcijalno: so bugarski, srpski ili gr~ki, nonikako ne so ~isto makedonski karakter.

Toa ne{to e jasno za site, samo ne za nas Makedoncite i za rakovodcite nasega{noto vostanie. Tie rakovodci gi pravat site usilbi da gi pokaàt motivitei samoto dvièwe kako {to im se saka nim; ama rabotata e oti ne samo nie, amii drugite imaat razum i o~i da vidat i da razberat kako e vistinata. Komitetotse srdi zo{to konzulite ne gi osvetluvaat rabotite kako {to se. No ako se osvet-lat tie kako {to se, toa ne }e mu se bendisa na komitetot. Komitetot, so drugizborovi, bara evropskite vladi da gledaat na rabotite vo Makedonija so make-donski o~i, t.e. so o~ite na komitetot: a da be{e taka rabotata, nema{e zo{toevropskite vladi da imaat svoi agenti vo Makedonija.

No ako imavme nie moralno pravo da barame od pretstavnicite na evrop-skite dràvi vo Makedonija to~no i nepristrasno da gi osvetluvaat svoite vladii evropskoto op{testveno mnenie za rabotite vo Makedonija, toga{ na{ moralendolg be{e da sme i nie osvetleni za evropskite interesi vo na{ata tatkovina,osobeno za interesite na balkanskite dràvici.

Nie treba{e da znaeme oti protiv na{eto vostanie }e bidat: i Karavla{ko,i Srbija i Grcija. Karavla{ko ne moè ramnodu{no da gleda na zasiluvaweto naBugarija so davaweto avtonomna uprava na Makedonija. Na avtonomijata se gledakako na preoden stepen kon soedinuvawe na Makedonija so Bugarija. Karavla{kone moè da go dopu{ti na negovite granici sozdavaweto na edna golema Bugarija,koja, moè, posle }e ja bara od nea Dobruxa! Po tie politi~ki soobrazuvawa, i daima vo Makedonija ~isto bugarsko i samo bugarsko naselenie, taa ne }e godopu{ti soedinuvaweto me|u turski i bugarski Bugari, taa ne moè da go dopu{ti

20


vo svoja {teta naru{uvaweto na teritorijalnata celost na Turcija. A Karavla{koe vo sojuz so Trojniot sojuz, koj{to }e gi pokrovitelstvuva karavla{kite intere-si na Balkanskiot Poluostrov.

Interesite na Grcija vo Makedonija se u{te pogolemi. Iako nema mnogu Grcivo Makedonija, pak Grcija e ne pomalku zainteresirana vo na{ite raboti oddrugite balkanski dràvici. Sekoja dràva se ma~i, ako ne da pravi novizavladuvawa, politi~ki, ekonomski i kulturni, toga{ da gi za~uva onie {to senapraveni od ponapred. Grcite so svojata Carigradska patrijar{ija im go imaatnaloèno gr~kiot jazik vo u~ili{tata i crkvite na mnogu makedonski krai{ta,kade {to nema Grci. Prirodno e deka }e gi upotrebi Grcija site diplomatskipati{ta za da se zadrì vo Makedonija na tie pozicii, kade {to se nao|a od sred-nite vekovi, osobeno od vremeto na turskoto zavladuvawe na Makedonija, agr~kite interesi vo Makedonija se branat ne od edna Grcija, a i od golemite sili{to ne sakaat da se zasili slovenskiot element.

No, najmnogu e zainteresirana vo makedonskite raboti Srbija. Taa projavu-va etnografski i istoriski pretenzii na Makedonija. No osven niv, ima i poli-ti~ki pri~ini {to nikojpat ne }e & dadat na Srbija da dopu{ti da se re{i make-donskoto pra{awe vo polza na edna od balkanskite dràvi, osobeno vo polza naBugarija. Avtonomna Makedonija, kako pat po koj{to }e se dojde do soedinuvawe-to na Makedonija so Bugarija, Srbija nikojpat ne }e ja dopu{ti. Zgolemuvaweto naBugarija od prisoedinuvaweto na Makedonija ne moè da bide dopu{teno odSrbija ne samo zatoa {to so toa }e se naru{i ramnoteàta na BalkanskiotPoluostrov, a najmnogu zatoa {to po negovoto izvr{uvawe Srbija }e se najdepome|u dve posilni od nea dràvi: Avstro-Ungarija i Bugarija taa }e bide od nivpoliti~ki i ekonomski zadu{ena i }e treba da & se pot~ini ili na ednata ili nadrugata. Zna~i, dràvnite interesi na Srbija nikojpat ne }e dopu{tat da seobrazuva bugarska Makedonija. Nema somnenie oti i srpskite interesi, kako iinteresite na Karavla{ko i Grcija, si imaat svoj pokrovitel.

Zna~i, malite balkanski dràvi, iako na vid i da ne igraat uloga vore{avaweto na makedonskoto pra{awe, koe kako da e samo vo racete na golemitedràvi, vsu{nost imaat najgolemo zna~ewe.

Golemite dràvi izjavuvaat oti nemaat neposredni interesi voMakedonija, a rabotat samo vo imeto na pravednosta. No taa pravednost, kako{to rekovme, se razbira inaku od Grcite, Srbite, Vlasite, Bugarite, pa igolemite dràvi, pokrovitelki na malite, se javuvaat kako pretstavni~ki nasvoevidni pravednosti. Ottuka i ne moè da se o~ekuva op{to rabotewe pomakedonskoto pra{awe. Zadru`na rabota e vozmo`na samo vo najmali refor-mi.

Ako e taka, toga{ na kogo se nadevavme vo vostanieto? Ne na Rusija li? No,Rusija nekolku pati oficijalno si gi izmi racete pred krvoprolevaweto. Nie,namesto da im se lutime na ruskite pretstavnici I. D. Zinovjev, A. A. Rostkovskii Ma{kov, poarno }e napravevme da se pozamislime za ruskata politika na


21

Balkanskiot Poluostrov. Rusija e slovenska i pravoslavna dràva. Taa gi oslo-bodi Srbija i Bugarija; taa im pomogna na Karavla{ko, Grcija i Crna Gora da seoslobodat. Taa sekoga{ go pokrovitelstvuvala pravoslavjeto i slovenstvoto. Akoe taka, toga{ {to moè da napravi za nas Rusija, koga vo makedonskite raboti sezabrkani nekolku slovenski i pravoslavni narodi? Moè li taa za ater naBugarija da gi navredi drugite balkanski samostojni pravoslavni dràvi, ~ijasamostojnost e izvojuvana so ruska krv i so ruski pari i da gi napravi tiedràvi da se odvratat od nea kon drugite zapadnoevropski dràvi i da se napra-vat vo nivnite race orudija naso~eni protiv Rusija? Moè li Rusija so svojatapolitika da gi otkloni od sebe balkanskite pravoslavni dràvi? I {to dobivataa za taa zaguba? Blagodarnosta na Bugarija. Moè! No, bugarskata blagodarnoste samo eden den do pladne, a posle Bugarite }e re~at oti toa go napravi Rusija sosvoi planovi da go zavladee Balkanskiot Poluostrov, spasuvaweto na koj }e senao|a vo Anglija, i zatoa Bugarite, namesto da se vo sojuz so velikata osvobod-itelka, }e se frlat vo skutovite ili na Anglija ili na drugite neprijateli naRusija i na slovenstvoto. Zna~i, pri sovremenata postavka na makedonskotopra{awe, nie o~ekuvavme za na{ ater Rusija so svoi nepromisleni postapki dase otkaè od nejzinite interesi na Dale~niot Istok i zaedno so toa da pretrpiporaz na Bliskiot Istok. Arno ama, ne bilo taka kako {to mislevme nie.

I taka, neuspehot na vostanieto e jasen kako bel den. Toa od samiot po~etoke postaveno na lo{a osnova: ne e op{tomakedonsko, tuku e parcijalno, i imabugarska boja. Vo nego imaat rakovodna uloga samo Makedonskite Sloveni {to sevikaat Bugari. Inteligencijata ne samo na drugite makedonski narodnosti, amii na samite Makedonski Sloveni be{e bez u~estvo vo upravata na komitetot.Komitetot kako trajna organizacija, se pla{e{e da pu{ti kaj sebe ramnopravni~lenovi od drugite narodnosti, od Sloveni srbomani i grkomani, ili pak i samoso srpsko i gr~ko obrazovanie, od strav negovite tajni da ne im stanat dostapnina balkanskite dràvici. Organizacijata be{e i e zaviena vo tajna, taka {todolnite nejzini ~lenovi se slepi orudija za ispolnuvawe samo na raboti dikti-rani od gorni pri~ini i interes. Tie pri~ini im se poznati samo na nekolcina,tukure~i samozvanci ili slu~ajno isplivani na povr{inata Makedonci. Tie lu|ese vr{itelite na sudbinite na Makedonija. Nivnata dejnost ne podleì na kri-tika. Ako se osmeli nekoj da ja kritikuva dejnosta na takvite lica, se re{ava dazagine od Organizacijata. I takvata organizacija se vika idealna! Razbiram otine site ~lenovi moàt da gi znaat site raboti. No ako i ima ograni~uvawa, tieograni~uvawa treba da bidat razumni. Vo Organizacijata treba da bidat sosredo-to~eni najdobrite inteligentni sili vo Makedonija. Treba da ima lu|e {to moàtpo{iroko da poglednat na pra{aweto i nepristrasno i bez zanos da gi izmeratrezultatite na sekoj eden ~ekor na komitetskite raboti.

Ima li ne{to sli~no vo Organizacijata? Koi se vo Bugarija glavnite pret-stavnici na Organizacijata? - Tatar~ev i Matov.

Moèbi i edniot i drugiot se lu|e so visok patriotizam i znaewe na

22


polo`bata vo Makedonija. No, tie se privrzanici na krajni merki, bez dagledaat na politi~kata polo`ba. Posle, kako {to se gleda, tie ja mislat zaedinstveno pravilna gledna to~ka na pra{aweto za narodnosta naMakedonskite Sloveni - bugarskata; a moè si mislat oti pra{aweto za naro-dnosta na Makedoncite e vtorostepeno i lesno }e se razjasni so oslobodu-vaweto na Makedonija. No, tie treba da ja gledaat vo idninata realnosta, a netoa {to im se bendisuva.

I site drugi rakovoditeli, kako Radev, Stani{ev, Karajovov i dr. i dr., se odistata kategorija. Tie si mislea, dosta e edno izjavuvawe oti Makedonija }e bideza Makedoncite.

Komitetot moè da se pofali i so poumereni rakovoditeli, no i tie misleaoti spasenieto na Makedonija e samo vo duhovnoto obedinuvawe, pa i gospodstvu-vawe na Bugarite vo Makedonija.

Moè toj da se pofali i so lu|e {to sakaa duhovno da se oddelatMakedoncite od Bugarite. No, tie lu|e ili se ograni~ija so izdavaweto nanekolku kni{ki na makedonski jazik, ili pak se ograni~ija so zboruvawe make-donski doma ili so svoite zemjaci.

I taka, bugarskata boja na dvièweto e glavnata pri~ina za neuspehot. Akoe taka, toga{ {to se bara od makedonskata inteligencija za da se olesnatnesre}ite na Makedoncite od sega{nata nesre}na avantura?

Prvoto ne{to {to se bara od nas e: da gi znaeme nu`dite na{i i na na{iotnarod.

Ne edna{ na mitinzite vo Sofija i vo drugite gradi{ta se imaat primanorezolucii so izlagawa na nu`dite na Makedoncite. No tie rezolucii se imaatprimano vo Bugarija, pod vlijanieto na bugarskoto op{testvo i od makedonskataemigracija vo Bugarija. Na tie mitinzi ne be{e pretstaven siot makedon-skoslovenski narod so negovata inteligencija, zatoa rezoluciite bea i nepolnii ednostrani.

Makedonskiot narod ne tolku ima nu`da, barem sega-zasega, za oficijalenjazik na mnozinstvoto, za general-gubernator od narodnosta so mnozinstvo i zasloboden pe~at, kolku: za otstranuvawe ili paralizirawe na dejnosta nanacionalnite i religioznite propagandi; za otstranuvaweto na neprijatelstvo-to me|u privrzanicite na raznite nacionalni i religiozni propagandi; zaotstranuvawe na taa nedoverba i obosobenost {to e sega me|u makedonskatainteligencija vospitana vo razni balkanski dràvici i im sluì na reli-giozno-nacionalnite propagandi vo Makedonija; za oficijalno priznavawe namakedonskata narodnost i za vnesuvawe na imeto Makedonec vo nufuzite i vodrugite oficijalni dokumenti na licata od slovensko poteklo vo Makedonija;ima nu`da za zemji{ten del, kako {to na selanite im be{e dodelena zemja priukinuvaweto na kreposni{tvoto vo Rusija, Galicija i vo dr. zemji. Tuka doa|aat icel red drugi reformi, vo koi vleguvaat i onie {to bea izraboteni od ruskiot iavstro-ungarskiot ambasador vo Stambol i bea primeni od N.I.V. sultanot.


23

Zada~ata na makedonskata inteligencija otsega natamu }e treba da bide dase oddelat nagledno za site: za samite Makedonci, i za Turcija, i za balkan-skite dràvi i za golemite sili, interesite na Makedoncite od interesite nadrugite balkanski dràvi i narodi i da se izu~at podrobno site pra{awasvrzani so izbavuvaweto na na{iot narod i na{ata tatkovina od sega{natagolema nesre}a i so procvetot na na{iot narod vo duhoven i vo materijalenodnos.

Taa zada~a e mnogu te{ka i bara golemi zaedni~ki usilbi. Zatoa izu~uvawe-to na taa zada~a i ispolnuvaweto nejzino baraat u~estvo na site MakedonskiSloveni vo nea, bez razlika na verska i nacionalna boja. Zatoa makedonskatainteligencija treba da prestane da se odnesuva me|u sebe so nedoverba. Od pro-pagandite vo koi sluì }e treba da bara sloboda da se nao|a vo postojanoop{tewe so inteligencijata i op{testvoto od drugite propagandi. Vo slobodnitebalkanski dràvici, odvreme-navreme, makedonskata inteligencija, bez razlikana propagandite, treba da organizira svoi makedonski sobiri, na koi }e se raz-gleduvaat i }e se re{avaat pra{awa za duhovniot i nacionalniot rascvet naMakedoncite. Makedonskata inteligencija sekoga{ koga e nadvor od svoite ofi-cijalni raboti treba da zboruva me|u sebe na centralnoto makedonsko nare~je/vele{ko-prilepsko-bitolsko-ohridsko/, koe }e treba da se vovede vo site reli-giozni i nacionalni propagandni i turski u~ili{ta kako zadolìtelen pred-met. Toa nare~je ima da bide literaturen jazik na Makedoncite.

Ako religioznite i nacionalnite propagandi ne posakaat da go vovedatna{iot jazik vo svoite u~ili{ta, se razbira deka samo tamu kade {to ìveatSloveni, i ako im zabranuvaat na svoite u~iteli i popovi da drugaruvaat somakedonskata inteligencija i op{testvo od drugite propagandi, toga{ makedon-skata inteligencija i narodot, bez razlika na propagandite, treba da iznajdat patso koj{to }e moè da se kazni taa propaganda. Ako taa propaganda se vospolzuvaso spletkarewa protiv nejzinite neprijateli, toga{ inteligencijata treba da mugo objasni na narodot nedostojniot obraz na raboteweto na taa propaganda i dago povika samiot da si gi brani ìvotnite svoi interesi. Ako narodniot protestvo verskite i u~ili{nite raboti, vo koi op{tinite treba da se priznaat slobod-ni, se pokaè od zainteresiranata propaganda kako bunt so dràvna boja i sebaraat dràvni merki protiv buntovnicite, toga{ narodot i inteligencijatatreba da se obrnat kon konzulite, kako kon arbitra`ni sudii.

Ako nekolku ili site propagandi se sprotivstavat na tie na{i barawa i nas-tojuvaat vo u~ili{tata i crkvite da se izu~uvaat i pominuvaat samo jazicite napropagandite, toga{ da se prezemat op{ti i energi~ni merki protiv site i reli-giozni i nacionalni propagandi vo Makedonija.

Slobodata na sovesta e priznaena nasekade; taa e i }e bide priznaena i kajnas. Eksploatacijata na taa sloboda se progonuva nasekade i treba da bide pro-gonuvana i kaj nas. Jezuitite se isterani tukure~i od site evropski zemji zatoa{to ja eksploatiraa narodnata sovest. Crkovnite ordeni vo Francija se

24


ograni~eni vo u~ili{nite raboti, oti so niv zloupotrebuvaat. [to bilonasekade vo Evropa, moè da bide i kaj nas, vo Makedonija.

Sekoj }e ima pravo da ispoveduva i muslimanstvo i hristijanstvo vo triteglavni formi: pravoslavjeto, katoli{tvoto i protestanstvoto. Religioznitepotrebi i ubeduvawa za site se neprikosnoveni. No religijata nikako ne trebada bide sredstvo za prestapni politi~ki i nacionalni celi, kako {to e sega voMakedonija.

Ako gi razgledame sega rasprostranetite vo Makedonija religiozni propa-gandi, toga{ tamu }e gi najdeme religioznite propagandi vo pove}eto slu~ai dasluàt kako orudie za nacionalni i politi~ki celi.

Protestantstvoto i katoli{tvoto vo Makedonija imaat samo religiozniceli, oti pretstavnicite na ovie propagandi so uvaènie se odnesuvaat spre-ma site i najdrobni nacionalni osobini na site makedonski nacionalnosti.Ete zo{to nikoj nema pravo da se sprotivi protiv rabotata na tie propagandi.

Pravoslavjeto - najstarata, najrasprostranetata i osnovnata religija nasite makedonski narodnosti, za soàluvawe, sosem ja zagubilo od vidot svojataglavna cel da see bratstvo me|u narodite, da gi oblagoroduva srcata na ver-nicite. Namesto tie blagorodni zada~i, pravoslavjeto see samo razdor i omraza.Toa e sega samo najglavnoto sredstvo vo racete na razni propagandi so ~istonacionalni i politi~ki zada~i. Pravoslavjeto vo Makedonija sega do tolku eiskrivokol~eno {to i ne moè da stanuva zbor za edna pravoslavna crkva, - segatamu ima 3 crkvi, no ne pravoslavni, a: gr~ka, bugarska i srpska. Zo{to toa dabide taka? Zar i crkvata ne treba da bide: Edina, Soborna, Vselenska iApostolska?

- Da. Crkvata treba da bide imeno Edina i Soborna, a ne srpska, gr~ka ibugarska. Crkvata kaj nas si ja zagubila svojata glavna cel, pa zatoa makedon-skata inteligencija i narodot imaat polno pravo da gi upotrebat site svoisili za da ja li{at crkvata vo Makedonija od ~isto nacionalnite celi i da &gi vratat onie celi {to & gi zapovedal nejze nejziniot Boèstven Osnova~: dago propoveda evangelieto na site jazici, t.e. na site narodi i nivnite jazici.

Ako religioznite propagandi se postaraat da mu popre~at na zdruùvawetona makedonskata inteligencija i makedonskiot narod me|u sebe, toga{ prvotone{to {to }e potreba, toa e da se obrazuva vo Makedonija: Edina, Soborna iApostolska crkva, t.e. da se vostanovi Ohridskata arhiepiskopija {to }e bideArhiepiskopija vseja Makedonii.

Religioznite propagandi moàt da imaat ne{to protiv zdruùvaweto namakedonskata inteligencija i narodot samo od nacionalni pri~ini. Ako etaka, toga{ prirodno e oti so baraweto crkovna reforma }e se soedini ibaraweto u~ili{na reforma, t.e. Arhiepiskopijata }e ja zeme vo svoi raceu~ili{nata rabota i }e se soobrazuva vo nea so narodnosta na svojata pastva;vo gr~kite eparhii i parohii }e se u~i vo u~ili{teto i }e se sluì vo crkva-ta na gr~ki jazik; vo vla{kite - na vla{ki; vo slovenskite - na makedonski.


25

Toga{ site nacionalni i religiozni propagandi, koi{to go cepea narodotna razni grupi, neprijatelski edna kon druga, }e se otstranat i }e nastapi mir zanarodot, za Makedonija, za Turcija i za Evropa.

I vistina, odvaj li ima ne{to poarno od vakvoto svr{uvawe na makedonska-ta kriza: za narodot toa e arno, bidej}i }e se oslobodi i od intrigantite odrazni narodnosti i }e se otkaè od razni poddupuvawa {to go odvlekuvaat odnegovite mirni raboti: crkvata }e go pomiri neosnovanoto neprijatelstvo me|uraznite narodnosti.

Takviot izlez od krizata e ne{to najarno i za Turcija. Turskite diplomatise laàt mnogu ako mislat deka pove}e }e ja za~uvaat Turcija vo Evropa ako sepridrùvaat spored politikata: divide et impera. Dodeka ima vo Makedonijapo~va za nacionalni propagandi, dodeka ne se otstranat pri~inite tu|ite dràvida imaat vo Makedonija pove}e vlijanie od samata Turcija, do toga{ Turcija }eima samo rashod vo Makedonija, a ne }e ima od nea nikakva polza, do toga{ seko-ja minuta }e treba da se pla{i da ne ja zagubi Makedonija; a ako se priznae ofi-cijalno oti vo Makedonija nema nekolku slovenski narodnosti, ami ima samoedna oddelna, ni bugarska ni srpska, i ako se oddeli Makedonija vo samostojnaarhiepiskopija, naedna{ Turcija }e se oslobodi od me{aweto vo makedonskiteraboti od site 3 sosedni dràvi.

Na{ite nacionalni interesi & diktiraat na makedonskata inteligencija ina makedonskiot narod da & se pomogne na Turcija da izleze od ote`natatapolo`ba vo koja{to ja kladoa religioznite i nacionalnite propagandi voMakedonija i dràvite zainteresirani za niv. Nam ne ni treba prisoedinuvawekon Bugarija, ni kon Srbija, ni kon Grcija. Celosta na Turcija za nas e pova`na,otkolku za Rusija i za Zapadna Evropa. Turcija e zemjata {to se nao|a vo najdobrageografska polo`ba. Turskoto podanstvo i za~uvuvaweto na celosta na Turcija nidava pravo na Makedoncite niz cela Turcija da se polzuvame so pravoto nagra|anstvo. A toa pravo moè da ni dade golema materijalna polza. Ete zo{tomakedonskata inteligencija, ako gi prou~i podrobno svoite interesi, toga{ naprvo mesto treba da postavi i za sebe i za svojot narod: so site svoi moralnisili da ja za~uva celosta na Turcija. Vo zamena za toa nie }e imame lice i pravoda se nadevame od na{iot velikodu{en gospodar da dobieme polna avtonomija vocrkovnoto i u~ili{noto delo i polna ramnopravnost pred zakonot i vo mesnatasamouprava vo Makedonija. Takvata samouprava nikako ne e, opasna za celosta naTurcija. Naprotiv, taa }e gi uredi odnosite me|u makedonskite narodi za ve~nivremiwa.

I taka, usilbite na makedonskata inteligencija i na narodot treba da seobrnat kon nacionalnoto obedinuvawe na Makedonskite Sloveni vo edno celo ina obedinuvawe na interesite na site makedonski narod.

Nacionalnoto i religioznoto neprijatelstvuvawe treba da stanat samo edenàlen spomen. Solidarnata rabota na makedonskite narodnosti treba da seobrne kon za~uvuvawe na celosta na Turcija. Vo zamena za toa Turcija }e gi

26


pro{iri pravata na site makedonski narodnosti pred zakonot i vo administra-tivnoto upravuvawe i }e go pokrovitelstvuva nacionalniot razvitok na sitemakedonski narodnosti.

Takvata mirna programa na Makedoncite }e sretne poddr{ka i odobruvawekaj golemite sili zainteresirani za za~uvuvaweto na celosta na Turcija.Golemite sili }e & pomoàt na Turcija da se oddale~at site nepravini za make-donskite narodnosti od nacionalnite i verskite propagandi i da se obezbedinivnoto samostojno postoewe i razvivawe.

Male~kite balkanski dràvici, {to se zainteresirani i gi poddrùvaatpropagandite, vo prvo vreme }e & se rasrdat na Imperatorskata sultanska vladazatoa {to }e im gi prese~e vekovnite privilegii, no }e pomine vreme i tie }ese primirat so otstranuvaweto na propagandite, za{to toa otstranuvawe }e bidevo nivna polza: }e prestanat da gi pra}aat vo Makedonija svoite milionifrankovi, od koi za niv nikoga{ nemalo i ne }e ima nikakva polza. Tie milionine samo {to se propadnati dosega bez polza, no imaat poddrùvano neprijatel-stvo pome|u balkanskite dràvi, koga tie po svojata geografska blizost iednakvite interesi treba edna so druga da go pomagaat zaedni~koto ekonomskorazvivawe.

Pogore, koga zboruvav za neuspehot na Vostanieto, jas rekov oti neuspehotse dolì na negovata parcijalnost. Jas zboruvav oti koga se pravi vostanie odimeto i vo polza na site makedonski narodnosti, toga{ za toa treba da se imapolnomo}nost i u~estvo na site narodnosti vo organizacijata.

Sega, koga zboruvam jas za isteruvaweto na propagandite od Makedonija, zaprimiruvaweto i obedinuvaweto na makedonskata inteligencija i narodnostite,moè nekoj da si pomisli oti toa obedinuvawe }e ni pomogne da se postigne ednoop{to vostanie {to }e ima pogolem uspeh. ]e pogre{i onoj {to }e napravi takovzaklu~ok.

Jas u{te pogore rekov oti nie sme zainteresirani za celosta na Turcija. Ivistina, kakva polza za nas od prisoedinuvaweto so Bugarija, ili so Srbija iliso Grcija? Tie dràvi se pokulturni od nas, a kako takvi samo tie }e imaat polzaod prisoedinuvaweto na Makedonija kon niv. Posle, takvoto prisoedinuvawe nacela Makedonija kon edna od balkanskite dràvi~ki ne e vozmo`no - drugitedràvi~ki }e mu pre~at. Vozmoèn e deleòt na Makedonija pome|u malitedràvi~ki ili okupiraweto na Makedonija od Avstrija. No moè li da imapogolema nesre}a za Makedoncite od razdeluvaweto ili okupacijata?

Male~kite balkanski dràvi~ki bez ceremonija }e gi zemat vo svoi racesite dohodi od zavojuvanite delovi na Makedonija, a Makedoncite }e se obrnatvo prosjaci, otkako }e si gi zagubat prvin svoite nacionalni osobini.

Moè li da se pretskaè kakva }e bide sudbinata na Makedonija pod Avstro-Ungarija: Bosna i Hercegovina jasno ni pokaùvaat oti ne }e pominat ni 10 godi-ni od avstriskata okupacija koga }e zafatat Makedoncite, bez razlika na vera inarodnost da si gi ostavuvaat svoite katovi i da se iseluvaat.


27

A ni prisoedinuvaweto kon edna od balkanskite dràvi~ki, {to ne e niko-jpat vozmo`no, ni deleweto ni okupacijata ne se vozmo`ni bez revolucija odna-tre. I imaat li smisla tie revolucii koga }e ni go obezbedi N.I.V. Sultanotnacionalnoto i religioznoto postoewe i }e ni garantira ramnopravnost predzakonot i vo oblasnata samouprava so Turcite? A ima osnovi da misli otiImperatorskata vlada e ispolneta so dobri nameri za svoite makedonski narod-nosti. Istorijata mu pomaga na sekoj narod da si gi vidi gre{kite {to gi imapraveno i da se ~uva da ne se povtoruvaat. Sega{noto vostanie e mnogu pou~no,kako za nas isto taka i za Turcite. Jas ne moàm da dopu{tam Turcite da ne sepou~at od nego: jasno e za sekoj, pa i za Turcite, oti Turcija ne moè pove}e da jaza~uva Makedonija ako prodolùva so istata politika kon nas {to ja vode{edosega. Turcija ne moè da ja za~uva taa svoja provincija bez sodejstvoto na mes-noto ìtelstvo. Samo vojskata ne e dosta, kako {to ne e dosta ni zadovolstvoto namalcinstvoto od naselenieto. Turskoto gospodstvo vo Makedonija }e se za~uvasamo toga{ ako vo nea ima mnogubrojno naselenie {to ja gleda svojata blagosos-tojba obezbedena samo pod vlasta na Turcija. Toa naselenie }e ja pretstavuvaglavnata opora na turskite interesi vo Makedonija. A poddr{kata na mnozin-stvoto Turcija }e ja dobie samo ako se pogriì da vovede vo Makedonija vistin-ski reformi, sposobni navistina da gi za~uvaat nacionalnite i religiozniteinteresi na podanicite, nivnite gra|anski prava i snosnoto ekonomsko pos-toewe. Ako tie potrebnosti na podanicite ne se za~uvaat i ako Turcijaprodolùva da bide neiskrena vo prilagaweto na reformite, toga{ od toa }e:nastrada najmnogu pak taa: 1/ taa }e bide prinudena so sila da vovede nekoireformi, 2/ ako i potoa naselenieto ne bide ogradeno vo nacionalno-reli-giozen i ekonomski odnos, toga{ toa }e go iskoristat neprijatelite na Turcija danapravat brkanica vo Makedonija za da lovat riba vo matna voda.

I taka, prvoto ne{to {to }e treba makedonskata inteligencija da go izvoju-va toa e: otstranuvaweto na nedoverbata me|u inteligencijata so raznonacionalno i religiozno obrazovanie; obedinuvaweto na taa inteligencijakako vo samata Makedonija taka i zad nejzinite granici; zaedni~koto opsuduvawena op{tite interesi na Makedoncite; otstranuvaweto na nacionalno-religioz-nata omraza; vospituvaweto na Makedonskite Sloveni vo ~isto makedonskinacionalen duh; zadolìtelnoto izu~uvawe na makedonskiot jazik i literaturavo sredno-u~ebnite ustanovi vo gradovite so slovensko naselenie; obu~uvawetovo selskite u~ili{ta so slovensko naselenie na makedonski jazik. Vo sloven-skite sela vo crkvata slovenska bogoslu`ba. Ako ovie barawa sretnat otpor odnekoja od propagandite, toga{ da se moli turskata vlada i golemite sili da seoddale~at od Makedonija demoraliziruva~kite propagandi, da se vostanoviOhridskata arhiepiskopija, vo racete na koja }e premine crkovno-u~ili{notodelo za site hristijanski narodnosti vo Makedonija. Drugoto ne{to {to se baraod nas e da se obrneme kon na{ite bra}a {to vojuvaat vo tatkovinata na{a da gopoloàt oru`jeto za da im se dade vozmo`nost na Rusija i na drugite sili da gi

28


prezemat site merki {to zavisat od niv za da se zadovolat site na{i religiozni,nacionalni i ekonomski interesi.

Jasno mi e so kakvo negoduvawe }e se odnesat mnozina kon ovoj moj predlog.Moè }e go nare~at i predavstvo. Moè da se najdat i lu|e {to }e re~at oti trebada se mavnat od ovoj svet licata so takvi misli.

Koj kako saka neka re~e, neka misli i neka pravi protiv mene. Dolgot konnarodot i tatkovinata mi diktiraat da se iskaàm vo takva smisla. Jas sum edna{uveren oti vo mojata postapka nema ni{to predavni~ko: 1/ oti mislite, ne samona privatni lica kako mene, no i na site Makedonci od bojnoto pole i odBugarija, i mislite, barawata i predlozite na celiot bugarski narod i nabugarskata vlada ne se vo sostojba da gi izmenat pogledite na golemite sili i naRusija vrz potrebite na makedonskiot narod; 2/ site usilbi ponatamu odvaj li }ego promenat povedenieto na dràvite po na{eto pra{awe. Najmnogu {to moè dabide toa e - evropska konferencija; no taa konferencija ne moè da se zafatiporano od proletta; i toa toga{ }e se zafati samo ako vostanieto toga{ bideposilno od sega{noto. No moè li da se predvidi odot na vostanieto? Pak i dase dopu{ti oti vostanieto toga{ }e bide i posilno od sega i }e ja prinudi Evropada svika evropska konferencija, moè li nekoj da predre~e oti re{enijata nataa konferencija }e bidat vo na{a polza? - Odvaj li.

Evropejcite dosega si imaat napraveno nepravilen zaklu~ok za narodnostana Makedoncite i ete zo{to poslednive, koi{to gi nosat na svoj grb sitete{kotii i nesre}i od sega{noto vostanie, }e imaat najmalku polza od re{eni-eto na konferencijata. Treba da bideme slepi za da ne go vidime toa {to eo~igledno. Na konferencijata }e se zemat cel red merki vo polza na makedon-skite narodnosti. No, koi se tie narodnosti? - Turci, Bugari, Srbi, Grci, Vlasi,Arnauti.

Kogo treba da go brojat na konferencijata: Bugarinot, Srbinot, Grkot? Kadee granicata me|u niv? Najposle, koj }e zasedava na taa konferencija? Koj }e davapodatoci za makedonskite narodnosti i za nivnite potrebi? Zar ne e jasno kakobel den oti pretstavnici od nas nema da ima, oti }e gi re{avaat na{ite sudbinibez da n$ pra{aat nas {to barame nie, a zatoa }e gi pra{aat na{ite neprijateli{to imaat svoi dràvi i svoi diplomati i koi }e ja izvle~at seta polza odna{ata proleana krv?!

Ne, bra}a! Nikakva konferencija ne n$ spasuva. Mnogu podobro }e bide daim se doverime na najzainteresiranite dràvi za na{ite raboti, osobeno napravoslavna Rusija, koja{to gi znae ubavo na{ite potrebi, a ne da se nadevame nasamite sebe i na nekoi konferencii. Da be{e bilo taka lesno i arno svikuvawe-to na konferencija, i sega }e imavme drug na~in za tretirawe na na{ite rabotii namesto Evropa da gi ostavi Rusija i Avstrija da go re{avaat na{eto pra{awe- site evropski golemi sili }e sakaa vo nego da igraat ednakva uloga. A {to mupi{uva angliskiot minister pretsedatel na kenterberiskiot arhiepiskop zapolitikata na golemite sili vo na{ite raboti: U~estvoto na site sili vo


29

razre{uvaweto na makedonskoto pra{awe samo moè da go zadrì, namesto da gozabrza, negovoto razre{uvawe. Vo dadeniov slu~aj najarno e inicijativata inajglavnata uloga da e vo racete na najzainteresiranite golemi dràvi, koi{tonajarno gi znaat nu`dite na Makedoncite. - Da, nie treba da znaeme oti odu~estvoto na siot koncert moè da se o~ekuva golemo neblagozvu~je, pomal pri-tisok vrz Portata, otkolku {to moè da se o~ekuva od rabotite na dvete najmnoguzainteresirani dràvi. Dràvite razli~no gledaat na pra{aweto, a toa razno-glasje pre~i za ednodu{en pritisok vrz Portata. Moè li da se misli oti na kon-ferencijata }e ima pogolemo ednoglasje od ona {to go gledame sega vo postapkitena dvete zainteresirani dràvi?

Sega{nata konferencija }e bide vo sosem drugi uslovi od onie vo koi{torabote{e konferencijata pred poslednata rusko-turska vojna.Sega{nata kon-ferencija }e izigra samo vo polza na malite dràvi~ki {to baraat za smetka naMakedoncite da si gi zasnovuvaat i pro{iruvaat pravata na nivnite narodnosti.Ako e taka, a inaku ne moè ni da bide, toga{ nalet neka mu e i konferencijata!

[tom e taka, toga{ nema smisla i ponatamo{noto sprotivstavuvawe. Znaeteli {to mislat tie {to se za ponatamo{no sprotivstavuvawe? - Edno imaat nade`za zame{uvawe na silite; drugo, se nadevaat na konferencija, i treto, velat dekaako ne bide ni ednoto ni drugoto, toga{ }e napravat Turcija ekonomski dapropadne so dolgoto odrùvawe golema vojska. Vedna{ se gleda oti dvete prvninadeì ne }e bidat vo na{a polza. A tretata u{te pomalku. Zo{to, }e pra{ate?

Evropa ima interes da se za~uva Turcija, ete zo{to }e & dava sredstva za dase za~uva. A koj }e gi pla}a tie pari i procentite od niv? - Pak nie. No, da pret-postavime oti turskoto ekonomsko razoruvawe ne }e se odrazi na nas. No, ne e lijasno oti ako Turcija oslabne ekonomski - nie }e oslabneme nekolku pati pove}e?Ne znaeme li nie oti seto vreme do koga }e se prodolùva borbata so ~etite,turskiot asker }e grabi, }e siluva i }e mu pravi sekakvi drugi pakosti na nase-lenieto? Narodot ne }e moè da si ja vr{i svojata rabota, a, od druga strana, }etreba da gi rani gladnata turska vojska i ~etite?

Borbata ima ne tolku nacionalen, kolku religiozen karakter. Kako takva,taa e opusto{uva~ka za nekolku pati pove}e od obi~nata vojna! Toa opusto{uvaweima smisla ako se ima nade` za uspeh. Seta na{a nade` e vo evropskotozame{uvawe. No jasno e oti takvo zame{uvawe nema da dojde. Nie mislime otiEvropa }e se soàli nad mirnoto naselenie i zaradi nego }e se zame{a vo na{iteraboti. No tokmu na{ite smetki ne im davaat na evropejcite mo`nost da mupriteknat na pomo{ na mirnoto naselenie. Evropejcite kaùvaat oti ne moàt danapravat ni{to, oti sekoja merka od Evropa komitetot }e ja primi za zaostruvawena negovata agitacija.

Zna~i, do toga{ do koga }e prodolì dvièweto im nie ne moème da o~eku-vame vistinsko zame{uvawe vo na{ite raboti i do toga{ na{iot narod }e bideprinuden da trpi najgolemi bespolezni i besmisleni nesre}i.

Vo takov slu~aj, ima li smisla ponatamo{nata borba? - Po moeto mislewe,

30


nema. Nie nemame izli{ni narodni sili za da gi prineseme na `rtva zabugarskite, srpskite i gr~kite interesi, za{to sega{nata borba e samo vo tu|apolza. Na{ite narodni sili se nu`ni i za kulturna borba.

Da go dopu{time i sprotivnoto, deka sega{nata borba najposle }e ja prinu-di Evropa da se zame{a vo turskite raboti i da ja prinudi Turcija da im daderamnopravnost na makedonskite narodi. Dali nie Makedoncite /Slovenite/ votakov slu~aj }e moème da se pozdravime so uspeh? Mislam, ne. Ramnopravnosta}e bide za site narodi, pa i za Turcite, Grcite i dr. i dr. Zna~i, na{ata krv seprolevala za pravata na tie narodnosti {to ili si sedea mirno vo vreme na bor-bata ili bea protiv nas. Malku e toa {to nie ja prolevavme krvta na na{iot narodza tu|ite, pa i za interesite na na{ite neprijateli, no so na{ata krv i so razoru-vaweto }e se vospolzuvaat na{ite neprijateli od slobodnite dràvi~ki za daprodolùvaat so svoite religiozni i nacionalni propagandi da ne delat nasprotivstaveni i neprijatelski lageri: Srbi, Grci i Bugari.

Po borbata na bojnoto pole }e nastapi vreme da se borime na kulturnapo~va, i vo toa vreme, namesto da imame mo`nost da gi polzuvame plodovite odproleanata krv i da napreduvame kulturno, nie i toga{, kako i sega, }e trebana na{a {teta da gi pomagame tu srpskite, tu gr~kite, tu bugarskite interesi.

Pri takvata nacionalna razdvoenost i pri polnoto ekonomsko razoruvawebesmisleni }e stanat sekakvi konferencii, zame{uvawa i reformi, za{to site}e vodat kon eden dele` na Makedonija.

Po site tie pri~ini, kako i po polnata ubedenost vo toa oti ne samobespolezno i nevozmo`no e ponatamo{noto uspe{no sprotivstavuvawe, jas mis-lam deka na{ dolg e da ja zamolime makedonskata inteligencija {to ima vli-janie vrz sega{noto dvièwe da go obrne svojot pogled kon serioznosta napolo`bata, da go izmisli patot i site sredstva kolku {to moè poskoro za daiskaè polna doverba sprema postapkite na zainteresiranite golemi sili vopolza na Makedoncite i, otkako }e im dade vetuvawe, da ja prekineponatamo{nata borba, da gi zamoli da mu se pomogne moralno i materijalno napostradanoto naselenie da se popravi; da zamoli da se vovedat sitepredloèni reformi i tie {to }e najdat silite za nu`no, kako pro{iruvawena izraboteniot proekt; da se otstranat propagandite i da se vostanoviOhridskata arhiepiskopija so crkovno-u~ili{nata avtonomija; amnestija naemigrantite i na site ~etnici; priznavawe na Slovenite vo Makedonija za odd-elna narodnost: Makedonci, i vnesuvawe na toa ime vo oficijalnite knigi itn.

So polnoto prekratuvawe na vostanieto }e se vostanovat me|u nas i Turciteodnosi {to im odgovaraat i na na{ite i na nivnite interesi. Toga{ }e se imamo`nost da se vidi oti na{ite interesi se taka spleteni so nivnite {to sozagubuvaweto na ednite gubat i drugite, a seta polza od na{eto neprijatelstvu-vawe ja izvlekuvaat treti, }e se re~e, malite balkanski dràvi. Toa se gledaosobeno jasno od mo`nite posledici na vostanieto, koi, za na{a i turska sre}a,ne posleduvaa. Zborot mi e za deleweto na Makedonija me|u malite balkanski


31

dràvi~ki. Vostanieto se digna i ne razori i nas i turskata dràva. [tetata od nego i

za nas i za Turcija e ogromna, no pak pomala otkolku {to moè{e da bide. Sre}ai za nas i za Turcija e {to me|u Bugarija i Srbija nema{e nikakvo soglasuvawepo makedonskoto pra{awe. A takvo soglasuvawe nema{e, za{to Bugarija misle{eda si ja prisoedini kon sebe cela Makedonija sama, bez pomo{ na drugite sosed-ni i na golemite dràvi. Bugarija se izlaga vo smetkata. Vo toa se sostoi na{atasre}a i sre}ata na Turcija. Bugarija do sega{noto vostanie nema{e politi~kiopit za re{enieto na makedonskoto pra{awe, ete zo{to site manevri da se re{itoa izlegoa jalovi. Bugarija dosega ne znae{e oti re{enieto na makedonskotopra{awe ne e isklu~ivo vo Sofija, ami kolku vo Sofija tolku i vo Belgrad, t.e.vo soglasuvawata me|u Sofija i Belgrad. Toa soglasuvawe dosega se smeta{e zadràvno predavstvo, no otkako bugarskite diplomati si go ispitaa seto bessilie,i pri najgolemite svoi usilbi sami da go re{at makedonskoto pra{awe, }e se naj-dat cel red bugarski diplomati {to }e poglednat na toa soglasuvawe kako naneizbe`no zlo. Sega{niot politi~ki opit da be{e bil kaj Bugarite ponapred, }ese pristape{e prvo kon razdeluvaweto na sferite za vlijanieto vo Makedonijame|u Srbite i Bugarite, a posle, vo vreme na vostanieto, srpskite i bugarskitevojski }e navlezea vo Makedonija. Takov }e be{e izlezot od vostanieto pripogolem opit me|u bugarskite diplomati. Za na{a sre}a, ovojpat nie se izbavivmeod deleòt na na{ata tatkovina i Turcija od zagubuvaweto na edna od prekras-nite svoi provincii.

Vostanieto ne go donese deleweto na Makedonija: toa e pozitivniot rezul-tat od nego. No toa delewe sre}no e izbegnato samo od slu~ajnata neopitnost nana{ite neprijateli. Deleweto n$ zagrozuva u{te pove}e: vo idnina od pogolema-ta opitnost na na{ite neprijateli: Bugarija moè da sklu~i so Srbija dogovor zarazdeluvawe na sferite za vlijanieto vo Makedonija. Takvoto razdeluvawe nasferi za vlijanieto neminovno }e & donese dele` na Makedonija. Ete zo{to, edenod najglavnite dolgovi na makedonskata inteligencija e da se otstranat edna{ zasekoga{ od Makedonija bugarskata i srpskata propaganda, da se osnova voMakedonija svoj duhoven centar za Makedoncite i toj centar, kako i samiteMakedonci, da nema nikakvo zemawe-davawe so sosednite balkanski dràvi inarodi. Vo taa merka se sostoi predodvra}aweto na deleòt na Makedonija iza~uvuvaweto na taa provincija za Turcija. Ottuka e jasno oti dobro razbraniteinteresi na Turcite i na Makedoncite im diktiraat ne da si gi tro{at nivnitesili vo me|usebna borba vo polza na zaedni~kite nivni neprijateli, ami da sipodadat eden na drug raka i da gi otstranat site faktori {to im pre~at vonivnite prijatelski odnosi i zaedni~ki interesi.

So prekratuvaweto na vostanieto }e se zapo~ne vo Makedonija mirna kultur-na rabota. Taa }e bara od nas vo vospostavuvawe dobri odnosi kon site narodnos-ti {to ja naseluvaat Makedonija. Na{ata inteligencija dosega ne moè{e davospostavi najpoèlni odnosi pome|u nas i drugite makedonski narodnosti. Toa

32


delumno ne zavise{e od nea. Taka, odnosite na na{iot narod kon Turcite i mus-limanite voop{to pove}e zavise{e od poslednive otkolku od nas: ako musliman-ite gledaa na hristijanite kako na lu|e ramni na niv, toga{ nema somnenie otine samo }e bea najarni odnosite me|u hristijanite i muslimanite, ami moè i danema{e vostanie. Za soàluvawe, muslimanite i do posledno vreme ne moèa dase oslobodat od svojata stara predrasuda da gledaat na hristijanite kako napodolna rasa od niv. ]e se nadevame oti turskata vlada i turskata inteligenci-ja }e se uverat vo seta {teta {to ja pri~inuva takvata predrasuda i }e se potru-dat da ja iskorenat i so toa }e gi popravat odnosite me|u hristijanite i musli-manite.

Dobrite odnosi pome|u Grcite i nas Makedoncite /Slovenite/ pak pove}ezavisat od prvite otkolku od nas. Za da se popravat tie, Grcite }e treba da seotkaàt od svojata megali ideja i da & go priznaat pravoto na postoewe i namakedonskata narodnost redum so gr~kata vo Makedonija. OsobenoPatrijar{ijata, kako ustanova vselenska, treba da prestane da postapuva kakoustanova so gr~ki karakter. Taa treba sveto da gi ~uva pravata na site hristijani,a ne da gi `rtvuva pravata na ednite vo polza na drugite. Osobeno e nu`noPatrijar{ijata sveto da go ~uva pravoto na nacionalnoto postoewe na seta svojapastva. Toga{ }e se izbegne konfliktot pome|u i Grcite i Makedoncite, za{toposlednive ne baraat tie {to zboruvaat gr~ki da imaat vo svoite crkvi staro-makedonski jazik a vo u~ili{tata sega{niot makedonski jazik, ami toa se barasamo za onie {to zboruvaat makedonski. Ako pak Patrijar{ijata go prodolìprogonuvaweto na makedonskiot jazik me|u Makedoncite i namesto nego go propa-gira gr~kiot jazik, so toa }e gi natera Makedoncite da gledaat na nea kako naorudie na gr~kata nacionalna propaganda. Vo takov slu~aj i Grcite iPatrijar{ijata }e ni se objavat za neprijateli na na{ata narodnost i na{ svetdolg }e ni bide da gi odbieme site gr~ki napadi na na{ata narodnost. Za taaborba me|u hristijani nie ja simnuvame od sebe odgovornosta na Grcite iPatrijar{ijata, bidej}i nie vo toj slu~aj ne napa|ame, ami se branime od tu|inapadi.

Najarni moàt i treba da ni bidat odnosite so Vlasite. Na{ite interesinikade ne se presre}avaat so vla{kite. Vlasite pove}e ìveat vo gradovite ise trgovci, a nie pove}e sme vo selata i sme selski stopani. Onie od Vlasite{to ìveat vo selata, se zanimavaat so ov~arstvo. Vlasite i na{iot narod serazlikuvaat po jazikot, nosijata, karakterot, taka {to nikojpat Vlasite nemoàt da pretendiraat na na{i sela; isto taka nikojpat nie ne sme kaùvaleoti vla{kite sela se na{i. Me|u nas i Vlasite nema nikakvo istorisko nedo-razbirawe. Vlasite nikojpat ne imale nikakva vlast nad nas i nikojpat ne nistorile nikakva pakost. Isto taka, tie nemaat ni{to pateno od nas. Obratno,u{te od srednite vekovi i me|u nas i Vlasite imalo sekojpat soglasnost. Vrztakva po~va moè da se razvie najsrde~na dru`ba pome|u nas i Vlasite. Taadru`ba treba da pu{ti dlaboki koreni pome|u dvata bratski naroda za da im


33

dade mo`nost raka za raka da odat po te{kiot pat na kulturniot progres. [tom }e se ustanovat pravilni odnosi pome|u nas i drugite makedonski -

hristijanski i muslimanski narodnosti, {tom }e se priznae na{ata narodnost odvladata na N.C.V. Sultanot, }e se vnese vo nufuzite imeto Makedonec, }e se napra-vat prvite postapki za na{eto nacionalno i religiozno osloboduvawe od propa-gandite i }e se vovedat politi~kite preobrazuvawa predvideni od reforma-torskite sili, {tom }e se prezemat merki za ekonomskoto popravuvawe na na{iteselski stopani, pa i do voveduvaweto na site tie podobruvawa vo na{etonacionalno religiozno i ekonomsko ìveewe, nie - makedonskata inteligencija}e treba da napravime u{te edno, a toa }e bide i najva`noto: da gi vloìme sitesvoi fizi~ki, intelektualni i moralni sili vo na{ata nacionalna prerodba.

Poslednoto vostanie ni pokaà oti ovoj pat po koj{to odevme sega epogre{en i opasen. Toj bara{e mnogu rtvi, a dava{e malku polza. Revolucijatane kompromitira pred na{ata vlada i ne n$ pretstavi vo dobra boja pred evrop-skiot svet. No vo seto toa nie sme malku krivi. Od edna strana, ne poddupuvaakon vostanie, od druga nie sme mlad narod i se zanesovme so eden nezrel pot-fat. Kako mladite lu|e {to vo raboteweto pretpo~itaat skokovi namesto poste-peno, no postojano rabotewe vo eden ist pravec, i mladite narodi gipretpo~itaat skokovite pred postojanata uporna rabota vo eden ist pravec.Dosega{noto na{e rabotewe, osobeno vostanieto, be{e neobmislena mlade{karabota, no toa ni se prostuva, edno, za{to dosega nie bevme mlad narod {toodvaj se proniknuva so svoeto nacionalno samosoznanie, a drugo, za{to dosega,ne ìveej}i kako oddelna nacionalno-religiozna edinica, se nao|avme podvlijanieto na razni nacionalni i religiozni propagandi. No toa {to ni sepro{tava{e dosega, ne moè da ni se oprosti za napred.

Sega nie ne moème pove}e da gledame na sebe i na svojot narod kako na edennedorasten narod bez politi~ki opit. Nie pominavme vo svoeto istorisko raz-vivawe ve}e va`ni stadiumi {to moàt da pretstavuvaat epoha vo istorijata nakoj i da e narod. A novata epoha ni nalaga nam nova potreba - kulturno rabotewe.

Dosega rabote{e narodot so inteligencijata; zadru`no, no rabotewetobe{e raspredeleno neednakvo: narodot se javuva{e ispolnuva~ na planovite nainteligencijata, koga poslednava ne prave{e ni{to pove}e od sostavuvaweplanovi ili organizirawe revolucionerno dvièwe.

Organizatorskata rabota e pak rabota, no ne moè da se re~e deka e od te{kite.Podgotvuvaweto revolucija e rabota {to moèbi bara umstveno rabotewe, no toarabotewe ne e tolku ma~no i tolku ceneto kolku {to si mislat revolucionerite - mla-data na{a inteligencija. Podgotvuvaweto na edno vostanie se prodolùva 5-10 godi-ni i posle site zame{ani vo nego ili umiraat ili pak, ako ostanat ìvi, treba daostanat bez ni{to i da si izberat nekoja druga rabota {to }e treba da ja zafatatodnovo i za koja moèbi i ne se sosem podgotveni. Organizatorskata rabota ne etolku ma~na zatoa {to organizatorite ~esto, mislej}i oti nivniot ìvot e povaènod ìvotot na selanite, gi postavuvaa na najma~nite raboti prostite rabotnici ili

34


narodot. Zatoa organizatorskata rabota, od edna strana, e rabota za eden ~ovek {to gopretpo~ita privremenoto napregnuvawe na silite pred postojaniot uporen i ma~entrud; od druga strana, taa e i nemoralna, za{to vo nea ~ovek ne `rtvuva vo polza naop{testvoto, na narodot svoj ili na ~ove{tinata, a so narodot pravi opiti za svoitefantasti~ni planovi. Makedonska inteligencijo! Vreme e da se pomisli deka egre{no da se pravi opit so tu|i ~ove~ki ìvoti za na{ite fantasti~ni planovi.

No, so toa jas ne sakam da kaàm nie da prestaneme da idealizirame i daìveeme so narodni ideali. Ne! Nie ne moème da ìveeme bez ideali: samona{ite ideali otsega }e treba da bidat po~isti od ponapre{nite Otsega nie }etreba so na{ata patriotska rabota da iskupuvame na{ite grevovi pred na{iotnarod. Otsega nie }e treba da se `rtvuvame za negovite interesi i so toa da muotplatime za negovata vera vo nas i za negovoto poslu{no i to~no ispolnuvawena planovite na organizacijata. Kako moè na{ata inteligencija da seoddolì pred na{iot narod za dadenite od nego `rtvi? Na toa pra{awe jasodgovoriv koga zboruvav pogore za borbata so propagandite i za postavuvawena na{iot narod vo dobri odnosi sprema site makedonski narodnosti.

No glavno, kako {to napomnav pak pogore, }e mu se pomogne na na{iot narodso kulturno rabotewe, a najpove}e so prosvetuvaweto.

Naukata i literaturata se najva`niot faktor za razvivaweto na eden narodkako narod. Po stepenot na razvivaweto na naukata i literaturata kaj eden narodse meri negovata kultura i po niv se delat narodite: na kulturni i nekulturni;kulturnite narodi vladeat, a nekulturnite robuvaat. Samo so znaewe i prosvetu-vawe, samo so kulturna rabota }e moè na{ata inteligencija da gi popravi i dagi iskupi svoite gre{ki pred na{iot narod.

]e re~at nekoi oti kulturnata rabota e vozmo`na samo koga ima poli-ti~ka sloboda; bez nea taa e nevozmo`na. - Vistina, vo taa zabele{ka imaeden del vistina, no samo eden del. Glavniot uslov za kulturna rabota nee polnata politi~ka sloboda, a moralnata vospitanost na narodot i nanegovata inteligencija, soznavaweto na moralniot dolg pred narodot kajsekoj ~len na toj narod. Polnata politi~ka sloboda ne ~ini za ni{to, akoeden ~ovek ne soznava oti negoviot ~ove~ki dolg, negoviot dolg pred svo-jata tatkovina i svojot narod e: trud, trud i pak trud. Slobodata ~ini samoza polzuvawe na rezultatite od svojot trud, no ne tolku za samiot trud. Aza da moè ~ovek da gi polzuva rezultatite od svojot trud, treba prvo da sepotrudi. Da raboti i da se trudi moè ~ovek i pri postesneti politi~kiuslovi.

Za da si ja o~istime sovesta pred narodot na{ za dadenite od nego `rtvi,treba, zna~i, da se zafatime za kulturna rabota. A pri toa da go cenime svoe-to rabotewe ne po nadvore{niot negov vid, a po negovata vrednost, a cenata natrudot se meri so potrebnite za nego sili. Ako gledame taka na trudot i akoiskreno sakame da se oddolìme pred na{iot narod, toga{ ne }e se izvinu-vame deka nema po~va za kulturno rabotewe. Po~va za nego ima, no nema


35

sakawe. Pri sakaweto, ako ne }e moème da pe~atime mnogu raboti na na{iotjazik, zatoa pak na{ata inteligencija }e moè da posluì kako ìva narodnaenciklopedija vo koja }e se imaat to~ni i provereni informacii po site odd-eli na naukata i literaturata.

No to~ni i provereni informacii se dobivaat pri mnogugodi{no upornorabotewe, i toa koga se raboti so svesta deka so raboteweto se ispolnuva dolgotkon tatkovinata i kon svojot narod. A takvoto mnogugodi{no uporno rabotewe epopolezno poma~no i pomoralno od revolucionernoto. Toa e porazumno.

Polzata za narodot od nau~noto rabotewe na na{ata inteligencija }e sevidi od toa {to na{iot narod sam so svoi o~i }e moè da pogledne na sebe i nadrugite narodi, }e gi izu~i svoite i tu|ite dostoinstva i nedostatoci. Edenprosveten narod moè da se sramni so eden umen ~ovek; zatoa na{ dolg e da givloìme site svoi sili so svoeto rabotewe da go prosvetime na{iot narod.

Kulturnoto rabotewe e poma~no od revolucionernoto, za{to prvoto eumstveno, a vtoroto pove}e fizi~ko. Za ilustracija zemete go izu~uvaweto naklasi~nite i novite jazici i korespondencijata na komitetot ili raspredelu-vaweto na ~etite. Revolucionernata dejnost e privremena i razru{uva~ka, a neve~na, soyiduva~ka. A kulturniot ~ovek, za da ima pravo da se nare~uva takov,treba da gradi, a ne da ru{i. Za da bide gradbata zdrava treba temelot da & bideubav. Zatoa ~ovek ne treba, samo za olesnuvawe na svojata rabota, negativno da seodnesuva kon mnogu nauki ma~ni, kako starite jazici, no {to pretstavuvaat osno-va za mnogu pozitivni informacii i nauki. Celta da se dobijat pozitivni poda-toci od site oddeli na naukata, ne samo za nas li~no, a kako narodni ~lenovi, }etreba da go natera sekogo od nas da gi posveti svoite sili, seto svoe slobodnovreme za izu~uvawe na site tie nauki {to se najnu`ni za na{iot narod i {tobaraat najmnogu rabota, za{to za polesnite sekojpat }e se najdat dosta dobrovol-ci. Nie ako sakame da imame ~ista sovest pred na{iot narod i pred sebe, trebada gi zememe na sebe i najma~nite nau~ni raboti za da mu pomogneme, a ne da seizgovarame, izbiraj}i go najlesnoto, deka nemame sposobnosti ili vle~ewe zaonie nauki {to baraat najmnogu trud i èlba za rabota.

Kulturnoto rabotewe e pomoralno od revolucionernoto, za{to so prvotointeligencijata se ~ini vistinski sluga na svojot narod, a so revoluc

Documents

Za makedonskite raboti - protobulgarians.comprotobulgarians.com/Macedonia/17 - 08 - 2010 - Misirkov.pdf · 7 Predgovor Sekoj ~ovek, kako ~len od nekoja op{tina ili od nekoe drugarstvo,