Za etni te aj DIGITALNE FOTOGRAFIJE - Jure Nastranjure.nastran.net/wp-content/uploads/zacetni-tecaj-digitalne... · Še slika tako imenovanega Full Frame DSLRja: Kaj pomeni Full Frame

UVOD

Na na š e m te č a j u d ig i t a lne ga fo to gra f i ra nja bo mo s poz na l i o s no ve z a j e ma s ve t lobe na t ip a lo . P r v i d ve s re č a n j i s t a na me n je n i t e o r i j i : z gra d ba fo toap a ra t a , ka j j e z a s lonka , z a ka j j e po me mb na , ka ko la hko z r a z l ič n i m č a s o m os ve t l i t ve izbo l j š a mo s l iko , z a ka j s o ne ka te re s l ike me g le ne , s t r e s e ne , o me n i l i b o mo o bč ut l j i vos t t ipa l a in z a ka j j o s p re min ja mo , na s t a v i t e v be l ine (W B ) , s poz na l i bo mo ve č na č ino v me r j e nj a s ve t lo be , ugo ta v l j a l i , z a ka j upora b l j a mo ko re kc i jo o s ve t l i t ve , ka j na m po me n i g lob ins ka os t r ina , do ta kn i l i pa s e bo mo t ud i ko mpoz ic i j e in o s t a le doda t ne op re me , k i na m po ma ga p r i fo to g ra f i ra nj u ( f l e š , s to j a lo , f i l t r i , ž ič n i s p rož i le c , …) . Ta de l na j b i b i l z a s no va n b o l j ko t r a zp ra va in ne s a mo ko t p re da va nje , z a to s o vs a vp ra š a n ja dobrodoš la . Na s le d nj i d ve s re č a nj i bo mo po ln i z na n ja t e o r i jo p re l iva l i v p ra ks o . V oko l i c i s t a roda vne ga me s ta Šk o fj e Loke j e ve l ik o z a n i miv ih mo t ivo v. Za d nj i da n d r už e nja bo mo p re g le do va l i na š a de la in s e o n j ih po go va r j a l i , ugo ta v l j a l i z a ka j s o ne ka te re fo to gra f i j e bo l j us pe le ko t d r uge . Se s t a v i l i bo mo ož j i izbo r fo to g ra f i j , k i j i h bo mo poka z a t i t ud i j a vnos t i . Č e bo č a s dop uš č a l , s i bo mo o g le da l i t ud i p ro je kc i jo moj i h fo to g ra f i j iz na ra ve , vs a k t e č a jn i k pa la hko p r ine s e do 5 fo t o -g ra f i j v oc e no in ko me n ta r.

www.foto-nastran.net

ZGRADBA FOTOAPARATA

R a z l ik u je mo d ve vr s t i fo toapa ra to v. Poz na mo ko mpa k t ne i n z rc a lno re f le ks ne apa ra t e . Na na š e m te č a j u s e bo mo bo l j pos ve t i l i t i s t i m ve č j i m, s e p ra v i z rc a lno re f l e ks n im, s k ra t ic o j i m p ra v i mo t ud i D S LR . (d ig i t a l s ing le - le ns re f l e x) . Ti apa ra -t i na m z a ra z l iko od ko mpa k to v do vo l j u j e jo popo lno s vo bod o p r i vs e h na s t a v i t va h, z n j imi s mo la hko k re a t ivn i , ka r pa ne po me n i , da s ko mpa k to m ne more mo na re d i t i dob re fo to g ra f i -j e . La hko , ve nda r s mo v mno g ih s i t ua c i j a h o me je n i . DS LR j i s o s vo je i me dob i l i z a ra d i n j iho ve z g ra dbe , na č ina , de lo va nja . Ti apa ra t i upo ra b l j a jo me ha ns k o vode no z rc a lc e i n pe nta p r iz mo , k i us me r j a t a s ve t lo bo , k i p r ide iz ob je k t iva , do ok u la r j a na z a d n je m de lu apa r a t a . Za la ž j o p re ds ta vo s i po g le j mo s pod n jo s l iko .

1 . Ob je k t iv 2 . Zrc a lo 3 . Za k lo p 4 . Se nz or 7 . Pe ntap r iz ma 8 . Oku la r


Ko g le da mo v apa ra t , na m z rc a lc e s ve t lobo us me r i v pe ntap -r iz mo , t a pa s koz i ok u la r d o na š e ga oč e s a . M e d e ks poz ic i j o ( t a k ra t , ko p r i t is ne mo na s p rož i le c ) , s e z a s lonka zap re na na s t a v l j e no vre d nos t , z rc a lc e s e dv igne , z a k lop od pre i n s pus t i s ve t lobo na s e nz or. Vs e to s e z god i v č a s u ne ka j mi l i s e k und . Bo l j š i DS LR j i na re d i j o t ud i 10 pos ne tko v v e n i s e kund i . Ne ka j n j iho v ih p re d nos t i p re d kompa k t n i mi a pa ra t i : 1 . o mo goč a jo t oč e n p re do g le d na š e ga mot iva . Za s no va

ko mpa k to v j e d r uga č na , t a m ne g le da mo s koz i ob je k t iv, a mpa k d i re k t no s koz i is ka lo . P r i b l i ž ins k ih pos ne tk i h z a ra d i t e ga p r ide do pa ra la ks e ,

2 . izb i ra mo la hk o me d ra z l ič n i mi ob je k t iv i , 3 . i ma mo na dz or na d g lo b ins ko os t r ino , 4 . s e nz o r j e ve č j i , z a ra d i t e ga s o pos ne tk i k va l i t e t ne j š i ,

obč u t l j i vos t s e nz o r j a j e la hk o v iš j a 5 . o s t re nje j e h i t r e j š e . P re d nos t ko mpa k ta pa j e , da la hk o upo rab l j a mo z a s lo n na z a dnje m de lu apa ra t a ko t is ka lo , ž e ne ka j č a s a pa tud i D S LR -j i o mo goč a jo t a ko i me no va n i L iv e Pre v ie w. Z gra d ba ko mpa k ta :


Še s l ika t a ko ime no va ne ga Fu l l F ra me DS LR ja :

Ka j po me n i Fu l l F ra me DS LR ? D ig i t a lna fo to gra f i j a iz v i ra iz a na lo gne . Ta kra t j e b i l f i l m La ic a fo r ma ta , t o j e 24× 3 6 mm. F i l m j e z a me n ja l s e nz o r. N j e g o v a c e n a p r e d s t a v l j a na j ve č j i de le ž s t ro š ka iz de la ve apa ra t a , z a to s o ra z v i l i s e nz o r, k i j e ma n j š i od ne kda n je ga f i l ma in s e ime nu je APS -C s e nz or. Ta k s e nz or i ma ve č ina DS LR je v.

Z ra s t jo p r oda je d ig i t a ln ih apa ra to v s e j e c e na zn iž a la i n pe š č ic a d ig i t a lk na da na š nje m t rgu i ma fu l l f r a me s e nz or, t o re j v ve l ikos t i ne kda n je ga f i lma . Spod nja s l ika p r ika z uje ra z l ič ne ve l ikos t i s e nz o r j e v.


Ve č ina z a hte vn ih a ma te r s k ih a l i po l p ro fe s io na ln ih fo to g ra -fo v upo rab l j a apa ra t e z APS -C s e nz or j e m. Ke r s o b is t ve no c e ne j š i i n z a dos t i k va l i t e t n i z a n j iho vo de lo . Ka j s e z god i , č e z a me nja mo s t a r i a na lo gn i apa ra t z a no ve ga d ig i t a lne ga z o me n je n i m s e nz o r j e m in up orab l j a mo š e nap re j o b je k t ive , k i s mo j ih i me l i ? Ke r j e s e nz o r ma nj š i o d f i l ma , ob je k t i v do loč e n de l s l ike r iš e mi mo . P r i fo to g ra f i ra nj u p r ide do t a ko i me no va ne ga c r op fa k to r j a . P r i C a no nu j e t a fa k to r 1 . 6 , p r i N iko nu in So ny j u pa 1 . 5 .

Po g le j mo s i c ro p fa k to r š e v s l ik i :

R de č okv i rč e k p r ika z uje s e n-z o r v po ln i ve l ikos t i , mode r pa v APS -C ve l ikos t i . V p ra ks i t o po me n i , da bodo na š i t e le -o b je k t iv i p os t a l i z a fa k to r 1 . 5 a l i 1 . 6 š e bo l j » t e le «, ž a l pa š i ro koko t n ik i z a ra vno to l iko iz gub i j o p r i s vo je m k o t u .

50 mi l i me t r s k i ob je k t iv na A P S - C s e n z o r j u s k r o p fa k to r j e m 1 . 6 r iš e is to s l iko ko t 80 mi l i me t r s k i ob je k t iv n a a p a r a t u s f u l l f r a m e s e nz o r j e m. Še fotografija full frame senzorja:


ZASLONKA

Za s lo nka j e odp r t ina v ob je k t ivu , k i p rep uš č a s ve t lobo s koz i ob je k t iv na s e nz o r v apa ra t u . Z na s t a v l j a nje m z a s lo nke na apa ra t u la hko to odpr t ino ve č a mo a l i ma n j š a mo in t ako p rep uš č a mo s koz i z a s lo nk o ve č a l i ma nj s ve t lo be . Zas lo nke i ma jo s vo jo vre d nos t , k i j o iz r a ž a š t e vi lo . Na jbo l j odp r t a z a s lo nka ima v re d nos t 1 . To j e de j a ns ko ra z me r je med f i z ič no odpr t ino z a s lo nke in go r iš č n ic o . P r i me r : Č e ima ob je k t iv z go r iš č n ic o 50 mm f iz i č no odp r t ino z a s lo nke 50 mm, z naš a v re d nos t z a s lo nke 1 . Ta k i ob je k t iv i i ma jo z a h te vno ko ns t r uk -c i j o , s o t e ž k i in d ra g i . Za s lo nka z vre dnos t jo 2 p rep uš č a 2× ma n j s ve t lobe , ko t t i s t a z v re d no s t jo 1 , z a s lo nka z v re d nos t j o 4 pa 4× ma n j in t a ko da l j e . I ma j o pa z a s lo nke t ud i vme s no , po lo v ič no v re d nos t . Vre d nos t i b i s i t o re j o d na jbo l j odp r t e p ro t i z ap r t i s le d i le t a ko le : 1 , 1 '4 , 2 , 2 '8 , 4 , 5 '6 , 8 , 11, 16 , 22 , 32 , 45 . To s o tud i š t e v i lke , k i j i h z a s le d imo na apa ra t u , ko na s t a v l j a mo z a s lo nko . Ko t v id i mo , j e vs a ka na s le d nj a dva k ra t n ik p re d hod nje , z a to s i j i h n i t e ž k o z apo mn i t i . Za s lo nko ob l ik u je jo t a nke la me le , k i j i h p re mika me ha n iz e m, k i ga k r mi l i e le k t ro n ika . La me le s o ob l iko va ne t a ko , da z a s lo nko ob l ik uje j o v n-k o t n ik , odv is no od š t e v i la la me l . Ob ič a j no š t e v i lo la me l j e me d 5 in 9 . Ve č ko t j ih j e , bo l j j e n -ko t n ik podobe n k ro gu, ka r da j e fo to gra f i j i pos eb no me hkobo . Na s pod nj i s k ic i v id imo , ka ko s e z z ap ira nje m z a s lo nke ma nj š a po vrš ina , k i p rep uš č a s ve t lobo .


f 2.8 f 16

f 2.8 f 16

Zakaj toliko govorimo o zaslonki? Je velikega pomena, saj z njo bistveno vplivamo na fotografijo. Odprta zaslonka nam ozadje naredi neostro, zamegljeno. S tem poudarimo ostrino glavnega motiva, ki ga slikamo. Ko slikamo na primer portret, uporabimo odprto zaslonko. S tem dobimo neostro ozadje, portretiranec je bolj poudarjen. Oznaka zaslonke na objektivu nam pove svetlobno moč objektiva. Označujemo jo s črko f. Za objektive z večjo svetlobno jakostjo pravimo, da so bolj svetli. Ko je objektiv nameščen na fotoaparat, je zaslonka ves čas maksimalno odprta. Ko gledamo v iskalo, gledamo skozi objektiv, slika je pri takih objektivih bolj svetla, zato lažje ostrimo. V trenutku, ko pritisnemo na sprožilec, se zaslonka zapre na nastavljeno vrednost. Naslednji primeri nam kažejo, kako lahko z zaslonko vplivamo na sliko. Na levi so slike z odprto zaslonko in manj ostrim ozadjem, na desni pa z zaprto zaslonko, kar nam ozadje izostri.


f 2.8 f 32

Na s podnj i s l ik i j e ne ka j ob je k t ivo v z ra z l ič n i mi s ve t lob n i mi j a kos t mi . I z s topa ra z l ika v š t e v i lu le č v ob je k t ivu in s t e m ra z l ika v t e ž i i n ra z l ika v c e n i .


O me ni l b i š e , da j e op t ima lna na s t a v i t e v z a s lo nke ne k je me d 5 . 6 in 8 . Ta k ra t ob je k t iv i r iš e jo na j lepš e , napa k na s l ik i j e na j ma nj .

ZAKLOP

Zaklop si lahko predstavljamo kot pregrado pred tipalom, ki onemogoča svetlobi, da bi padla na tipalo. Čas zaklopa določa, za koliko časa se bo ta pregrada odprla, ter s tem svetlobi omogočila, da pade na tipalo. Vrednost zaklopa izražamo časovno, recimo 1/125, kar pomeni ena stopetin-dvajsetinka sekunde. Čas zaklopa lahko traja tudi nekaj sekund, imamo pa tudi vrednost zaklopa B, s katerim zaklop držimo odprt za toliko časa, kolikor imamo pritisnjen sprožilec fotoaparata. Torej, v tem primeru se zaklop odpre, ko na sprožilec fotoaparata pritisnemo, zapre se pa takrat, ko sprožilec fotoaparata sprostimo. Vrednosti zaklopa, ki jih najpogosteje uporabljamo so: 1/30, 1/60, 1/125, 1/250, 1/500, 1/1000, 1/2000. Z zaklopom uravnavamo čas osvetlitve. Daljši kot je čas osvetlitve, večja je možnost, da bodo zaradi tresenja rok fotografije neostre. Spodnji primer kaže dva različna osvetlitvena časa, na levi je bil čas predolg in posnetek je zaradi tresenja rok neoster.

0,5s 1/30 s


Zaradi tega obstaja pravilo, ki pravi, da je dobro, če zaklop nastavimo na 1/goriščna razdalja objektiva. V praksi to pomeni, da če je goriščna razdalja objektiva 200mm, zaklop nastavimo vsaj na 1/200 ali manj, pri širokokotniku z goriščnico 24mm pa lahko uporabimo čas osvetlitve do 1/30s. V zadnjem času nekateri proizvajalci (Canon, Nikon) vgrajujejo v objektive stabilizatorje, ki nam omogočajo daljše čase osvetlitve za 3 stopnje. Pri teleobjektivu 200mm nam torej ni več potrebno uporabiti 1/200s, zadostuje že 1/25s. V teoriji. Drugi proizvajalci, npr. Sony, pa vgrajuje stabilizator v ohišje aparata.*

Osvetlitveni čas pa je pomemben tudi pri objektih, ki se gibljejo. Paziti moramo, da ne uporabimo preveč dolge čase osvetlitve, ker bo potem objekt razmazan. Pešca, ki hodi moramo slikati vsaj z 1/60s, psa, ki teče pa vsaj z 1/500s. S kratkimi časi lahko namreč zamrznemo gibanje. Primer:

1/8s 1/4000 s

Včasih pa lahko namenoma uporabimo daljši osvetlitveni čas in s tem dobimo posebne efekte. Panning je tehnika slikanja, pri kateri objektu z aparatom sledimo in uporabimo ravno prav dolg čas (odvisno od hitrosti objekta in goriščnice objektiva). S tem dobimo oster objekt z zamazanim ozadjem. Dolge čase osvetlitve lahko uporabimo tudi pri fotografiranju vode, ponoči, pri fotografiranju zvezd je lahko zaklop odprt tudi pol ure in več. V tem primeru je uporaba stojala obvezna. Primeri:

Panning, 1/30 s Panning, 1/25 s

Zaklop je ves čas zaprt, sprosti se v trenutku, ko pritisnemo na sprožilec.


Primerjava med dolgim in kratkim osvetlitvenim časom:

1/4s, f? 1/1000 s, f2.8


POVEZAVA MED ZASLONKO IN ZAKLOPOM Omenili smo, da je zaslonka odprtina v objektivu, ki prepušča svetlobo, bolj je odprta, več je spusti. Ta svetloba nadaljuje pot proti senzorju aparata. Vmes je zaklop, ki za točno določen čas spusti svetlobo skozi, potem pa se zapre. Pravilno razmerje med zaslonko in zaklopom nam da pravilno osvetlitev. Bolj, ko zaslonko zapiramo, bolj moramo podaljšati čas osvetlitve. Če odpremo zaslonko za eno stopnjo, moramo čas skrajšati na polovico, ali obratno, če zaslonko zapremo za 1 stopnjo, čas osvetlitve podaljšamo za faktor 2. Naj spomnim, kako si sledijo zaslonke: 1, 1'4, 2, 2'8, 4, 5'6, 8, 11, 16, 22, 32, 44, 64. Premik od ene cifre do druge pomeni eno stopnjo. Primer je lahko kar zgornja slika vode. Koliko je razlike v času osvetlitve med slikama? Z 1/4 sledi 1/8, 1/15, 1/30, 1/60, 1/125, 1/250, 1/500, 1/1000. Torej je razlike za 8 stopenj. Če želimo najti zaslonko slike na levi, moramo zas-lonko 2'8 zapreti za 8 stopenj: 4, 5'6, 8, 11, 16, 22, 32, 44. Torej je zaslonka leve slike 44. Redko kateri objektivi imajo tako majhno zaslonko. Tudi objektiv, s katerim je bila slikana voda, je nima. Zaslonka je bila nastavljena na 22. Kako to? Tu pridemo še do enega faktorja, ki vpliva na osvetlitev.

ISO

Občutljivost senzorja na svetlobo označujemo z vrednostjo ISO. Izraža se s številko, manjša je, manj je senzor občutljiv na svetlobo. Vrednosti si sledijo takole: 100, 200, 400, 800, 1600, boljši aparati ponujajo tudi ISO 3200, 6400, 12800.

Vrednost ISO je torej tesno povezana z zaslonko in časom osvetlitve. Če se spremeni kateri izmed teh treh faktorjev, moramo spremeniti še enega izmed ostalih dveh. Primer: ISO 400, f2.8, 1/125s ISO 200, f2.8, 1/60s ISO 100, f2.8, 1/30s ISO 100, f4, 1/15s ISO 100, f5.6, 1/8s ISO 100, f8, 1/4s……… Vseh šest kombinacij nam prinese enako osvetlitev. ISO ima pri višjih vrednostih neželeno lastnost, prinesem nam namreč šum. Šum smo omenili že pri zaklopu, daljši ko je čas osvetlitve, več šuma dobi fotografija, tako kot pri ISO. Višji je, več šuma nam prinese. Zato se pri fotografiranju izogiba-mo daljšim časom osvetlitve in višjim ISO nastavitvam. Spodnji primer nam pokaže ekstremno razliko v ISO nastavitvi, šum je na desni sliki očiten.

GLOBINSKA OSTRINA

Globinska ostrina je področje okoli nastavljene razdalje, ki je še sprejemljivo ostro.


Lastnost objektiva je, da lahko točno izostri le na eno razdal-jo. Pomanjkanje ostrine se stopnjuje od te razdalje v obe smeri, dokler ne preide v ne ostrino. 2/3 za in 1/3 pred točko ostritve. Globinska ostrina je odvisna od razdalje fotografiranega objekta, goriščne razdalje in, kakor smo že omenili, od zaslonke. Ker sta razdalja do objekta in goriščna razdalja povezani, lahko rečemo, da globinska ostrina odvisna od povečave objekta in zaslonke. Poenostavljeno: večje predmete slikamo, več je globinske ostrine. Na primer, kadar slikamo pokrajino, imamo vse na sliki ostro. Kadar pa se posvetimo makro fotografiji in slikamo na primer metulja, imamo izredno malo globinske ostrine, samo par mm. Za zaslonko smo že povedali, kako vpliva na globinsko ostrino. Bolj je odprta manj jo je, bolj jo zapiramo, večje polje ostrine dobimo. Prikaz:


Primer, kako malo globinske ostrine je v makro fotografiji:

Globinska ostrina pa je odvisna še od velikosti senzorja. Manjši senzor, tak, ki ga imajo kompakti, nam da več globinske ostrine, kot večji. To lahko izkoristimo v makro fotografiji, saj je tam več globinske ostrine dobrodošlo. Vendar je pri teh aparatih zelo malo kontrole nad globinsko ostrino, že zaradi omenjene majhnosti senzorja, na razpolago pa imamo tudi manj zaslonk, sploh tistih bolj odprtih.

Tak posnetek, kjer portreti-ranca izoliramo iz ozadja je mogoče narediti le z DSLR-jem, primerno goriščno raz-daljo in odprto zaslonko. V našem primeru f2'8.

N A ČI N I ME RJ ENJ A S VETLOBE

Fotoaparati nam v glavnem ponujajo tri načine merjenja svetlobe. Točkovno (spot), centralno uravnoteženo (center weighted average) in uravnoteženo (average). Zraven navajam tudi izraze v angleščini, ker so pri nas navodila za uporabo velikokrat samo v angleščini, ali pa prevedejo v slovenščino le določen, najnujnejši del. Različni načini merjenja svetlobe nam omogočajo izbrati najbolj primernega v različnih svetlobnih pogojih.


Točkovno merjenje Pri točkovnem načinu merjenja svetlobe aparat izmeri le majhen del motiva. Med 1 in 5% celotne površine, ki jo vidimo skozi okular. Ponavadi je ta točka v središču, nekateri aparati pa imajo možnost nastaviti, kje naj bo ta točka. Ta način merjenja je izredno natančen, nanj ne vpliva okolica slikovne površine. Uporabljamo jo za fotografiranje izredno kontrastnih motivov. Na primer ko slikamo obraz osebe proti vzhajajočemu soncu. V tem primeru je obraz bistveno temnejši od ozadja. S točkovnim merjenjem lahko izmerimo samo svetlobo, ki se odbija od obraza. Na fotografiji bo obraz pravilno osvetljen, ozadje pa bo presvetlo. Ta način merjenja svetlobe lahko uporabimo tudi pri fotografiranju lune ali sonca. V obeh primerih je motiv zelo kontrasten. Svetla točka na temnem ozadju. Pri običajnem načinu merjenja bi bilo sonce presvetlo in brez detajlov. Točkovno merjenje nam omogoča, da izmerimo samo svetlobo, ki se odbija od sonca, ozadje pa bo zaradi tega temnejše.

Centralno uravnoteženo merjenje

Točkovno merjenje

Točkovno merjenje. Vidni so detajli lunine površine, ki jih pri uravnoteženem merjenju ne bi videli.


Centralno uravnoteženo merjenje Pri tem načinu je merjenja svetlobe da centralni del 60-80% vrednosti. Prednost takega merjenja je, da izloči izredno svetle ali temne dele, ki se običajno nahajajo na robovih slikovne površine. Glavni motiv je v veliki večini na sredini, zato ja tak način merjenja najpogostejši. Uravnoteženo merjenje Fotoaparat uporablja celotno slikovno polje in izračuna povprečje. Nobenemu delu ne daje poudarka. Korekcija osvetlitve.*

NASTAVITEV BELINE

Večina svetlobnih izvirov ni 100% belih. Imajo določeno barvno temperaturo, ki jo izražamo v Kelvinih. Na primer opoldanska svetloba je dosti bližje beli, kot rumeno-oranžna jutranja ali večerna svetloba. Poglejmo si, kakšne barvne temperature nam dajejo različni svetlobni viri.

Vrsta svetlobe

Plamen sveče Žarnica

Sončni vzhod, zahod Opoldansko sonce, fleš

Jasno nebo Oblačno nebo

Senca, močno oblačno

Temperatura v K

1.500 3.000 3.500

5.500 6.000

7.000 9.000

Naše oko je sposobno kompenzirati svetlobne pogoje z razli-čnimi svetlobnimi temperaturami, digitalni fotoaparat pa tega ni zmožen. Potrebuje referenčno točko, ki predstavlja belino. Na podlagi te točke izračuna vse ostale barve. Primer: halogenka osvetljuje belo steno. Stena dobi rumeno barvo, čeprav bi morala biti bela. Če fotoaparatu povemo, da bi ta stena morala biti bela, bo primerno temu prilagodil vse ostale barve na sliki.


Seveda lahko nastavimo tudi avtomatsko nastavitev beline (AWB), ki nam zadostuje v večini svetlobnih situacij. Pri tem načinu aparat izračunava povprečje barvnih temperatur. Včasih pa je motiv osvetljen na primer z eno dominantno barvo s prisotno drugo barvo, ali pa motiv nima naravne beline. Takrat ravnovesje beline naravnamo ročno. V aparatu imamo že pred nastavljene vrednosti: sončno, oblačno, fluorescentno, žarnica…Večina digitalk pa omogoča, da ji povemo kaj je bela. Preden naredimo posnetek, izostrimo in slikamo del slike, ki naj bi bil bel, aparat pa bo pri naslednjem posnetku sam naravnal ravnovesje beline glede na referenčni posnetek.

Sneg v senci dobi moder pridih. S pravilno nastavitvijo beline, nam bela ostane bela. Ostale teme: • Kompozicija • Fleš fotografija in kompenzacija

• Nočna fotografija

• Stojalo, žično sprožilo, bulb

• Spominske kartice

• Namembnost različnih objektivov


Documents

Za etni te aj DIGITALNE FOTOGRAFIJE - Jure Nastranjure.nastran.net/wp-content/uploads/zacetni-tecaj-digitalne... · Še slika tako imenovanega Full Frame DSLRja: Kaj pomeni Full Frame