Embed Size (px)
Citation preview
Četrtek, 16. junija 2016, št. 115 www.finance.si O
GL
AS
NA
PR
ILO
GA
IKT−informator
Capljamo dve leti za najrazvitejšimi, in to je v digitalni ekonomiji zelo veliko
liko jih še čaka. Z anketo smo želeli preve-riti ne samo, kakšno je zavedanje o pome-nu preobrazbe, temveč tudi kakšne aktiv-nosti podjetja že izvajajo v tej smeri, kdo so odločevalci, kateri vidiki preobrazbe so najpomembnejši in podobno.
Ǫ Kdo so bili udeleženci ankete?Tomaž Poznič: V anketi so sodelovala podjetja iz različnih panog. Najbolj zasto-pana so bila podjetja iz storitvenih dejav-nosti, finančnega sektorja in javne upra-ve. V nekoliko manjšem obsegu so sodelo-vala proizvodna podjetja in ponudniki in-formacijskih tehnologij. Večinoma so torej na anketo odgovarjala podjetja, ki za svo-je poslovanje, tako z vidika notranjih pod-pornih procesov kot v procesih izdelave in prodaje izdelka ali storitve, uporablja-
Podjetji Comtrade in Housing sta aprila in maja med 96 podjetji izved-li spletno raziskavo o digitalni trans-formaciji v Sloveniji. Raziskavo sta pripravila prof. dr Matjaž B. Jurič, re-dni profesor na Fakulteti za računal-ništvo in informatiko Univerze v Lju-bljani in mentor start-up podjetij, in mag. Tomaž Poznič, glavni operativ-ni direktor (COO) zavarovalnice Ge-nerali. Z njima smo se pogovarjali o ugotovitvah ankete in digitalni preo-brazbi v Sloveniji.
Ǫ Kako je prišlo do ideje o anketi?Matjaž B. Jurič: O digitalni preobrazbi se pri nas v zadnjem času veliko govori, manjka pa jasna slika o tem, koliko pod-jetij dejansko že izvaja preobrazbo in ko-
jo informacijsko tehnologijo in se jih digi-talizacija neposredno dotika.
Ǫ Koliko anketiranih podjetij ima stra-tegijo in so že izvedla kake projekte?Matjaž B. Jurič: Anketa je pokazala, da je digitalno strategijo že izdelalo kar 60 od-stotkov anketiranih podjetij. Številka ka-že, da se je precejšen del slovenskih pod-jetjih preobrazbe že lotil. Strategija digi-talizacije je namreč običajno ena od zače-tnih aktivnosti. To potrjujejo tudi odgovo-ri o številu projektov, ki razkrivajo, da je slaba polovica podjetij doslej izpeljala ene-ga ali nekaj projektov digitalizacije. Dobra četrtina podjetij je že izvedla štiri ali več projektov digitalizacije, četrtina pa še no-benega. Številke so spodbudne in nedvou-mno kažejo, da slovenska podjetja ne ča-kajo, ampak se že konkretno pripravljajo na vstop v digitalno gospodarstvo.
Ǫ Katere pa so prioritete podjetij pri preobrazbi?Tomaž Poznič: Podjetja se zavedajo, da bodo spremembe v informacijski tehno-logiji in digitalizaciji v prihodnosti nujno vplivale na poslovanje in torej povzročile spremembo poslovnih modelov v večini, če ne že kar v vseh panogah. Danes podje-tja spremembe v digitalizaciji in informa-cijski tehnologiji vidijo kot možnost za po-večanje produktivnosti zaposlenih zaradi spremembe poslovnih procesov. Na drugi strani želijo nove tehnologije izkoristiti za dvig zadovoljstva strank in boljšo uporab-niško izkušnjo. Vse to pa na eni strani vo-di v nižje stroške in na drugi v povečanje prodaje. Spremembe se z uporabo novih tehnologij in navad z bliskovito hitrostjo dogajajo v našem vsakdanjem življenju. Podjetja se vse bolj zavedajo, da morajo svoje poslovanje prilagajati potrebam in navadam stranke.
Ǫ S kakšnimi izzivi se srečujejo podjetja med uvajanjem digitalne preobrazbe?Matjaž B. Jurič: Izzivov pri digitalizaci-ji je veliko. Slovenska podjetja so v anketi kot najpomembnejše navedla zagotavlja-nje ustreznih virov, kar vključuje tako lju-di, znanja kakor tudi tehnologije in ne na-zadnje finance, ter zagotavljanje podpore vodstva. Takoj zatem pa sledi spreminja-nje kulture podjetja, ki je pri digitalni pre-obrazbi pogosto eden trših orehov, a nujno potreben za uspešno digitalizacijo. Med iz-zive sodijo tudi dejansko razumevanje di-gitalne strategije in, še pomembneje, sode-lovanje med oddelki, ki je pri vpeljavi digi-talnih produktov praviloma obvezno. Za-nimivo je, da slovenska podjetja med naj-pomembnejše izzive niso postavila razu-mevanja potreb strank, kar lahko kaže na to, da svoje stranke že dobro razumejo, ali pa, da se še ne zavedajo, kaj dejansko po-meni razumevanje potreb strank v digital-ni dobi in vzpostavitev zmožnosti za indi-vidualno obravnavo strank v množičnem
obsegu. Če pa govorimo o tveganjih, so si slovenska podjetja edina, da je največje tveganje digitalizacije manko ustreznih znanj. Na drugem mestu sledi menjava vodstva, kar jasno kaže, da digitalizacija zahteva pogum za pomembne odločitve, ki ležijo na ramenih vodstva.
Ǫ Katere glavne prednosti prinaša pre-obrazba?Tomaž Poznič: Ključna prednost preo-brazbe je sprememba miselnosti in zave-danje, da se morajo v prihodnosti preob-raziti in delovati drugače. Podjetja spoz-navajo, da se tradicionalni poslovni mo-deli umikajo in da prihajajo novi, ki bo-do močno odvisni od sodobnih informa-cijskih tehnologij in kjer bo stranka oziro-ma njena potreba postavljena v ospredje. Proizvod ali storitev pa bo le sredstvo za izpolnjevanje potrebe kupca.
Ǫ Kako ocenjujete stanje na tem podro-čju v Sloveniji?Matjaž B. Jurič: Sodeč po rezultatih an-kete je stanje spodbudno, vsaj med pod-jetji, ki so sodelovala v anketi. Veseli me, da se podjetja dejansko zavedajo, da časa za čakanje ni in da se je treba čim hitreje prilagoditi izzivom digitalne ekonomije. Hkrati pa se moramo zavedati, da je veči-na naših podjetij še precej na začetku, saj pravih digitalnih produktov pri nas še ni veliko. Prav tako so le redka podjetja, ki bi že izvajala vključevanje strank po digital-ni poti ali pa imela svoje poslovne proce-se avtomatizirane do te stopnje, da bi bili pripravljeni za digitalno poslovanje. Vse to so izzivi, s katerimi se bodo tako rekoč vsa podjetja morala spopasti v kratkem, hkrati pa zagotoviti ustrezno agilnost IT oziroma razvoja, ali skozi vzpostavitev bimodalne-ga IT ali s pomočjo dejansko usposoblje-nih partnerjev.
Ǫ Katere ukrepe bi morala sprejeti dr-žava, da bi spodbudila digitalno preo-brazbo?Matjaž B. Jurič: Pred nekaj meseci je evropska komisija predstavila sveženj ukrepov za spodbujanje digitalizacije na ravni EU, ki sega od skupnega digitalne-ga trga do zelo konkretnih ukrepov, po-vezanih s tehnologijami IT, ki digitalizaci-jo omogočajo. Eden od pomembnih ukre-pov bo tudi poenotenje pravnih in drugih vidikov poslovanja. Kar se slovenske vla-de tiče, vidim predvsem dve možnosti. Po eni strani je država lahko zgled v smislu digitalnih storitev oziroma e-storitev, pri čemer imam v mislih novo generacijo di-gitalnih storitev, in ne takšne, kot smo jih bili vajeni pred desetimi leti. Hkrati je dr-žava lahko tudi vzor pri interoperabilno-sti in odprtih API, ki so temelj digitalizaci-je. Po drugi strani pa bi bilo smiselno pre-misliti tudi, s katerimi konkretnimi ukre-pi lahko država spodbuja podjetja, da bo-do na poti digitalizacije še hitrejša. Ne gre
INTERVJU: Z Matjažem B. Juričem in Tomažem Pozničem smo se pogovarjali o poteku digitalne preobrazbe v Sloveniji
Pravih digital-nih produk-tov pri nas še ni veliko. Le redka podje-tja imajo poslovne procese avto-matizirane do te mere, da so pripravljeni za digitalno poslovanje.
" Matjaž B. Jurič, redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani
ŽE
LJK
O S
TE
VA
NIĆ
Četrtek, 16. junija 2016, št. 115 www.finance.si
Capljamo dve leti za najrazvitejšimi, in to je v digitalni ekonomiji zelo veliko
INTERVJU: Z Matjažem B. Juričem in Tomažem Pozničem smo se pogovarjali o poteku digitalne preobrazbe v Sloveniji
Uspešna bodo podjetja, ki bodo sposobna prilagajati svoje poslovanje digitalnim tehnologijam ter se bodo s pomočjo IT povezovala in delovala globalno.
" Tomaž Poznič, glavni operativni direktor zavarovalnice Generali
se slepiti, kljub obetavnim rezultatom an-kete, Slovenija še vedno caplja za najrazvi-tejšimi državami z zaostankom vsaj ene-ga do dveh let. In to je v digitalni ekono-miji zelo veliko.
Ǫ Kaj pa bi morala narediti podjetja?Tomaž Poznič: Podjetja se morajo zave-dati, da so spremembe dejstvo in da se jim ne da izogniti. Poiskati morajo načine, ka-ko se v okviru svoje dejavnosti odzvati na hitre spremembe na trgu, pri konkurenci in v tehnologiji. Odzvati se morajo na teh-nološke izzive in uporabiti digitalno teh-nologijo, da jim bo omogočala ostati kon-kurenčen in preživeti na trgu.
Ǫ Kaj torej lahko pričakujemo v Slo-veniji?
Tomaž Poznič: Podjetja v Sloveniji se bo-do morala na sodobno globalno dogaja-nje ustrezno odzvati in stopiti iz lokalnih okvirov v globalni svet. Pri tem je upora-ba digitalnih tehnologij odločilnega po-mena. Vse več bodo morala vlagati v infor-macijsko tehnologijo in to uporabljati tu-di v procesih, v katerih so se v preteklosti uporabljale tradicionalne metode dela. V prihodnosti lahko torej pričakujemo, da bodo uspešna predvsem tista podjetja, ki bodo sposobna prilagajati svoje poslova-nje uporabi digitalnih tehnologij, ki se bo-do s pomočjo informacijskih tehnologij povezovala in delovala globalno. Priča-kujemo lahko vse krajše cikle sprememb poslovnih modelov, zato bodo nenehne spremembe v poslovanju podjetij stalni-ce in nujne za preživetje.
P red tremi tedni so na Brdu pri Kranju že desetič podelili nagrado CIO leta.
Dobil jo je Miha Kovač, di-rektor oddelka informatike v skupini Studio Moderna. Pred letom dni je podoben uvodnik nosil naslov »Deset let nagrade CIO leta« in bi lahko marsikdo letos menil, da gre za pomoto. Ta bi se lahko zdela še večja, če bi pri tem vedel, da se je prva nagrada imenovala CIO leta 2005 in bi torej morala biti letošnja že dvanajsta. V resni-ci se je priznanje do leta 2010 redno imenovalo po predho-dnem letu, v katerem so bili tudi ustvarjeni dosežki, na podlagi katerih je strokovni odbor ocenjeval kandidate. Leta 2010 nagrade CIO leta 2009 sploh nismo podelili, ker smo v odboru ocenili, da takrat ni bilo posebnih do-sežkov. Položaj se je nato do konca leta 2010 izboljšal in tako so leta 2011 nadaljevali podeljevanje nagrade. Tedaj smo priznanje tudi začeli imenovati po tekočem letu.
V anketi na naslednji strani boste opazili, da nam manj-kajo CIO leta 2005 (ki ga žal zadnja leta ne najdemo), CIO leta 2009 (ki leta 2010, kot rečeno, ni bil izbran) in CIO leta 2010 (ko je bila nagrada podeljena, ampak smo jo že preimenovali v CIO leta 2011). Ko že omenjam lanski uvodnik, naj še spomnim na v njem navedene besede Gregorja Jemca, direktorja podjetja Housing Co., ki je ustanovitelj in organizator nagrade, da se »skupaj s stro-kovnim odborom že aktivno pripravljamo na jubilejno, deseto podelitev nagrade CIO leta /…/, ki bo gotovo najbolj-ša doslej tako po vsebinski kot organizacijski plati«.
Po oceni strokovnega odbo-ra in številnih udeležencev letošnje podelitve se je ta napoved uresničila, saj je bila udeležba vodij informatike
na dogodku na Brdu doslej največja, izbor tematike pre-davanj in okrogle mize (Digi-talna preobrazba v Sloveniji) skoraj »samoumeven«, se-znam predavanj in preda-vateljev odličen, odmevi (in objave) v javnosti pa večji kot kdaj prej.
Predvsem pa so bili letos pri-javljeni odlični kandidati in je bil na koncu izbran izreden CIO leta. Vse to nedvomno potrjuje, da sta postali sreča-nje vodij informatike na Brdu in nagrada CIO leta resnično pomembni za informatike in informatiko oziroma IKT. Vse skupaj verjetno napove-duje vnovično rast vloge in pomena CIO v podjetjih in ustanovah, v smislu podpore poslovnim potrebam in digi-talizaciji poslovanja. Razlog za to je digitalna preobraz-ba, ki kljub tradicionalnim zamudam in premajhnim vlaganjem poteka tudi že v Sloveniji.
V nedavni anketi podjetij Comtrade in Housing Co. je vlogo CIO v digitalni preobrazbi kot najbolj po-membno ocenilo 42 odstot-kov anketirancev, kot bolj pomembno 34 odstotkov in kot pomembno 19 odstotkov, torej skupaj kot vsaj po-membno kar 95 odstotkov. Zato ni čudno, da smo ravno digitalni preobrazbi posvetili uvodno temo te IKT-priloge, v kateri predstavljamo mne-nja dobitnikov nagrade CIO leta in avtorjev omenjene ankete. Digitalni preobrazbi pa je skoraj v celoti posve-čena tudi strategija razvoja informacijske družbe »Digi-talna Slovenija 2020«, ki jo je slovenska vlada sprejela 10. marca letos. Skoraj ironično pa je, da se na skupaj 84 stra-ni zelo podrobnega besedila informatiki omenjajo zelo redko, direktorji informatike (CIO) pa sploh ne (?!).
" Esad Jakupović je član stro-kovnega odbora CIO leta.
CIO leta desetičUvodnikEsad Jakupović[email protected]
Urednik priloge: Branko Žnidaršič Tel.: (01) 30 91 526 E-pošta: [email protected] Stalna zunanja sodelavca: Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: [email protected] Miran VargaTel.: 040 427 333E-pošta: [email protected]
Trženje:Boris Savić Tel.: (01) 30 91 534 E-pošta: [email protected] Prelom: Finance Lektoriranje: Finance Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič
IKT–informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja enkrat na mesec.
Naslednji IKT-informator bo izšel 7. julija 2016.
konferenca o e-podpisu
www.finance.si Četrtek, 16. junija 2016, št. 11524 OGLASNA PRILOGA
Dosedanje dobitnike nagrade CIO le-ta smo povprašali, kako vidijo digi-talno preobrazbo ter njene prednos-ti in pasti.
Kdor bo zamudil ta vlak, bo lahko obstal samo še v muzeju, Pa še tam bo moral prepričati generacijo Y, da je vreden ogleda
"Mag. Miloš Požar, vodja kadrov v Mahle Letriki, CIO leta 2007: »Zahteve trga so danes močno podobne trgu v 18. stoletju. Kupci nismo več zadovoljni z izdelki množične proizvo-
dnje in si želimo zelo poosebljene izdelke in storitve. V teh 300 letih se je razvojni cikel za-vrtel od obrtniške izdelave prek serijske proizvodnje do industrijske proizvodnje ene-ga kosa. Danes se tako srečujemo s tremi priljubljenimi temami: generacijo Y, digitaliza-cijo in industrijo 4.0. Dejansko gre za tri poglede na prihodnji razvoj industrijskega sveta: milenijska generacija, ki ji je življenje v brezmejnih povezavah nekaj naravnega, je pos-
tala motor povpraševanja in generator ponudbe. Tako je popolnoma naravna tudi preo-brazba industrije v kiberfizični proizvodni sistem. Kdor bo zamudil ta vlak, bo lahko obstal
samo še v muzeju. Pa še tam bo moral prepričati generacijo Y, da je vreden ogleda.«
"Simona Kogovšek, direktorica družbe Mikrocop, CIO leta 2006: »Spremembe, ki jih prinaša digitalizacija, vplivajo na vse vidike po-
slovanja. Na eni strani gre za transformacijo delovanja na trgu, po-slovnih modelov in odnosov s kupci, na drugi strani se je treba preobraziti tudi navznoter. V Mikrocopu organizacijam pomaga-mo pri notranji preobrazbi in digitalizaciji internih procesov, ki je nujna, če želimo biti učinkovitejši, hitrejši in prilagodljivejši. Pri
tem rešitve vedno uvedemo in preizkusimo tudi v lastnem okolju. Zavedamo se, da ne gre le za uvajanje tehnoloških rešitev, ampak je
treba spremeniti način razmišljanja in delovanja ter ne nazadnje tudi kulturo v podjetju. Manjša podjetja so v prednosti, saj lahko spremembe uvedejo hitre-je in z večjimi koraki. Preobrazba v večjih sistemih bo potekala postopno in bo zato dol-gotrajnejša.«
A N K E TA : Kaj o digitalni preobrazbi menijo dobitniki nagrade CIO leta
"Boštjan Robežnik, direktor IT v podjetju Akrapovič, CIO leta 2008: »Globalni tren-di govorijo, da bo prihodnost močno digitalizirana, in temu moramo znati slediti. Vendar
sam pri odločitvah glede različnih trendov in novih tehnologij vedno poskušam ohrani-ti zdrav odmerek razuma. Enako kot velja za druge industrije, recimo modno industri-jo, velja tudi za informatiko. Poskuša ustvariti nove modne zapovedi, ki naj bi jim kupci slepo sledili. Prav zaradi tega sem trdno prepričan, da je ravno CIO tisti, ki mora biti spo-
soben slediti tehnologiji in jo tudi kritično ovrednotiti. Glavno pri vrednotenju je razu-mevanje svojega podjetja, kje digitalna transformacija podjetju lahko pomaga, in pozna-
vanje omejitev pri tem, kakšno tehnologije je podjetje sposobno sprejeti.«
"Gregor Kastelic, direktor Solutions & Consulting v podjetju Bintegra, CIO leta 2012: »Di-gitalna preobrazba podjetij v Sloveniji je po mojem mnenju na zelo različnih ravneh, odvis-
no tudi od področja, na katerem podjetje deluje. Vsekakor so podjetja, ki ponujajo servi-sne storitve, praviloma naprednejša pri uvajanju digitalizacije v svoje poslovanje, najde-mo pa svetle izjeme tudi v proizvodnji. Sam sem dolga leta deloval znotraj telekomunika-cijskega operaterja, kjer smo se že zelo zgodaj zavedali nujnosti digitalizacije in transfor-macije poslovanja. Zdaj sem že nekaj časa na strani dobavitelja IT-storitev, tako da imam
vpogled v več zelo različnih podjetij in opažam velike razlike. Meje med samim IT in po-slovnimi oddelki podjetja izginjajo, v modernem podjetju mora IT delovati oziroma raz-
mišljati kot marketing, naročniška služba ter finance in obratno. Sam vidim obdobje digitalne preobrazbe, v katerem smo, kot odlično priložnost za informatike, ki so že stopili iz okvirov klasič-
nega IT, da pomagajo vodstvu podjetja pri preobrazbi poslovanja in se s tem tudi sami dokažejo.«
"Boris Šušmak, področje upravljanja in razvoja poslovnih procesov v Luki Koper, CIO leta 2013: »Digitalna preobrazba je razmeroma nov termin, aktivnosti pa potekajo že vrsto
let. V logistiki seveda proces digitalne preobrazbe vključuje različne izzive, predvsem lahko v ospredje postavim pomanjkanje ali neusklajenost standardov, socialni in var-nostni vidiki sprememb ter ne nazadnje različno zrelost oziroma stopnjo razvitosti po-sameznega akterja v logistični verigi. Vsekakor gre za tok, ki se mu ne moremo izogniti, hitrost prilagajanja novim razmeram pa je seveda različna. Uspešna digitalna transfor-
macija vsekakor pripomore k večji konkurenčnosti podjetja. Dejstvo pa je, da uporaba so-dobnih tehnologij zahteva spremenjene poslovne modele in velikokrat tudi velika vlaga-
nja. Ravno zato spremembe niso vidne čez noč.«
"Anton Kavčič, direktor informatike v RC IKT (Iskratel), CIO leta 2014: »V skupini podjetij Iskratel je digitalna preobrazba zelo močna – kaže se v spremembi kulture, nastajanju novih
poslovnih modelov, izkoriščanju novih prodajnih kanalov in tehnoloških zmožnosti ter transformaciji produktnega portfelja in rešitev, s katerimi vstopamo v nove industrijske vertikale. Kaže se tudi v višji stopnji povezovanja ter iskanju sinergij z drugimi podjetji in krepitvi partnerskega modela. V Sloveniji so nekatera podjetja že stopila na pot digital-
ne preobrazbe, veliko podjetij pa se še vedno oklepa tradicionalnih vzorcev in oblik po-slovanja. Digitalna preobrazba močno spreminja pričakovanja in potrebe kupcev – v pri-
hodnosti bodo zato po mojem mnenju na globalnem trgu preživela le tista podjetja, ki bodo pravočasno in uspešno stopila na to pot.«
"Jurij Bertok, generalni direktor direktorata za informatiko ministrstva za javno upra-vo, CIO leta 2015: »Modernizacija javne uprave je ena izmed prioritet slovenske vlade. Pri
doseganju načrtovanih ciljev je ključna inovativna uporaba digitalnih tehnologij. Vlada že izvaja različne projekte za povečanje učinkovitosti delovanja javne uprave in zagotovi-tev ugodnega okolja za gospodarstvo in zadovoljstva državljanov. Prizadevamo si poeno-titi razvoj sodobnih e-storitev, naša nova platforma računalništva v oblaku lahko pomeni
pilotno platformo za celotno regijo in EU. Imamo razvojno priložnost, da postanemo refe-renčna država in dejaven akter v digitalni Evropski uniji. S tem sledimo predvsem cilju de-
janske uporabe sodobnih rešitev kot del javnih sistemov, ki so tudi splošno dostopne.«
"Miha Kovač, direktor oddelka informatike v skupini Studio Moderna, CIO leta 2016: »Digitalna preobrazba se začne s samo besedo preobrazba. Gre predvsem za nujno
potreben miselni preskok ključnih uporabnikov v podjetju. Sistem Studio Moderna se je v preteklosti kar nekajkrat poslovno preoblikoval, glede na zahteve časa, v katerem živimo, je podjetje spremenilo poslovni model, skladno s tem pa se je prilagajal razvoj tehnologije in z njo povezane ključne rešitve. Zadnja preobrazba je v celoti usmerje-
na v našega kupca in povezana z dejstvom, da smo 'kanalno neopredeljeni', kar kupcu omogoča samostojno odločitev, kako in prek katerega kanala želi sodelovati z nami. To-
rej, digitalna preobrazba omogoča to celostno izkušnjo nakupa ne glede na kanal komu-nikacije. Moramo se zavedati, da današnji čas ne dopušča nikakršnih izgovorov. Ni več ovir.
Tehnologija je na voljo danes in tu. Nenehno moramo pogumno razmišljati, si upati in biti inovativni. Kon-kurenca razmišlja podobno. Glavni odločevalec v tej igri je čas.«
"Jure Peljhan, direktor informatike v NLB, CIO leta 2011: »V NLB se z digitalizacijo sre-čujemo že vrsto let, odločneje smo na to pot stopili po uspešno izvedeni sanaciji. Smo v
sklepni fazi priprave nove poslovne digitalne strategije, ki temelji na poslovanju v digi-talnem gospodarstvu. Pri tem se zavedamo, da so za celostno izvedbo odločilni regula-torna ureditev okolja, vzpostavitev enotne varnostne infrastrukture in povečanje kon-kurenčnosti okolja. Vloga NLB kot sistemske banke bo v tem delu temeljila na povezova-
nju vseh deležnikov in vzpostavitvi digitalnega ekosistema, kjer bomo vključenim v sis-tem pomagali s preobrazbo poslovanja, omogočili hitro prilagajanje zahtevam kupcev in
povečali učinkovitost poslovanja.«
MOJa EKO zgodba
Naj botudi vaša!
Pridružite se nam na družinskem dogodku, ki bo
18. junija med 10. in 15. uro na idiličnem posestvu Lambergh v Begunjah na Gorenjskem.
za vas in vašo družino pripravljamo:Malo šolo boksa z Dejanom ZavcemDegustacije lokalnih in ekoloških živilSpoznavanje japonske kulture skozi izdelovanje pismenk in origamijaIskanje izgubljenega zakladaTestne vožnje s Toyotinimi hibridnimi voziliPredavanja in delavnice o eko življenjskem slogu kopanje v bazenu in terasa za sončenjeAnimacija & igre za otrokeGlasbeni program
Pokrovitelja:
Partnerji:
Glavni pokrovitelj:
Prijave in dodatne informacije:
pro.finance.si/ekozgodba
Vljudno vabljeni na dogodek in k spremljanju vsebin v reviji Moje finance
in časniku Finance!
Udeležba in aktivnosti na dogodku so za vse družinske člane brezplačne.
Eden od udeležencev prejme
v brezplačno uporabo Toyotin
hibrid, s katerim se lahko odpeljete na
dopust
25www.finance.si Četrtek, 16. junija 2016, št. 115
Službe v informatiki
Agencija Access KellyOCG išče za Bosch tehničnega strokovnjaka multi-medije avtomobilov za razvijanje navigacije, telematike in drugih funkcij za pomoč voznikom.
Pričakujejo visokošolsko izo-brazbo s področja informacijske tehnologije, poznavanje podatkov-nih baz SQL, SLAM, osnovno zna-nje s področja geoinformatike, po-znavanje oblačnih tehnologij, odlič-no znanje angleščine, odlične anali-tične, komunikacijske sposobnosti.
Prijave na http://skrci.me/bosch-de ali [email protected] do 10. julija.
Banka Sparkasse v Ljubljani išče sodelavca z vodstveni-mi izkušnjami za vodenje razvoja aplikativnega dela in-formacijske podpore banki.
Pričakujejo izobrazbo ustrezne smeri, vodstvene iz-kušnje, vsaj pet let delovnih izkušenj na področju razvo-ja informacijske tehnologije, dobre organizacijske in ana-litske sposobnosti, komunikativnost, samoiniciativno-st, znanje angle-ščine.
Prijave na [email protected] do 22. junija.
2.1.
V rubriki TOP JOB vam bomo vsak te-den prinesli svež izbor najboljših služb doma in v tujini, predstavili nasvete, kako dobiti sanjsko službo, ki si jo želite,
kako postati najbolj zaželen kader, pog-ledali bomo, kako lahko najdete najbolj-
šo službo v tujini ...
Rubriko ureja Lana Dakić, ki vse vaše predloge in pobu-de sprejema na spletnem naslovu ([email protected]) in po telefonski številki (01/30 91 527).
Podjetje Celtra enega najbogatejših Slo-vencev išče v Ljubljani razvijalca spletnih aplikacij.
Od kandidatov pričakujejo pozna-vanje Javascript, CSS in HTML ter oro-dij (PHP, Ruby on Rails, Python), izkušnje s programiranjem, odlično znanje angle-ščine, poznavanje trendov na področju razvoja spleta, visokošolsko izobrazbo s področja računalništva.
Več informacij in prijave prek spleta
http://skrci.me/celtra-lj.
3.
ARGO
Razvijalec
OPIS: Pričakujejo večletne izkušnje s programiranjem z orodjem Ruby on Rails s konkretnimi rezultati projektov, veselje do programi-ranja, odlično znanje angleščine, veselje do dela v timu.KRAJ: Berlin, Nemčija oziroma delo od domaPRIJAVE: http://skrci.me/argo
AMAZON
Projektni vodja za igralniške igre
OPIS: Od kandidatov pričakujejo večletne izkušnje na področju digi-talnega marketinga, SEO, zaželeno v igralniški industriji, odlične ana-litične sposobnosti, odlično znanje Excela in SQL, zaželena je viso-košolska izobrazba tehnične smeri, odlične komunikacijske sposob-nosti.KRAJ: München, NemčijaPRIJAVE: http://skrci.me/amazon-pc
DOBA
InformatikOPIS: Med pogoji so visokošolska izobrazba, vsaj tri leta izkušenj, od-lično znanje angleščine, dobro poznavanje Microsoftove sistem-ske programske opreme in sistemov za upravljanje vsebin (Micro-soft SharePoint, Silverstripe), podatkovnih baz (Microsoft SQL Server, Access), sporočilnih sistemov (Microsoft Exchange, Lync), oblačnih tehnologij (Microsoft Office 365, Azure), informacijskih storitev (ITIL).KRAJ: MariborPRIJAVE: [email protected] (http://skrci.me/doba)
SOLVERA LYNX
Produktni vodja
OPIS: Od kandidatov pričakujejo računalniško izobrazbo, vsaj tri leta izkušenj iz projektnega vodenja, poznavanje področja energetskega menedžmenta, izkušnje na področju prodaje.KRAJ: LjubljanaPRIJAVE: http://skrci.me/solvera
ERICSSON
Razvijalec TV/mediji
OPIS: Pričakujejo visokošolsko izobrazbo in večletne delovne izku-šnje na področju programiranja, znanje programskih orodij in jezi-kov JavaScript, HTML5, CSS, C#, poznavanje Android in iOS, pozna-vanje področja video in multimedije in analitičnih programov Hado-op, ElasticSearch. Kibana.KRAJ: Dublin, IrskaPRIJAVE: http://skrci.me/ericssonir
S & T
Junior ERP razvojnik
OPIS: Od kandidatov pričakujejo visokošolsko izobrazbo informatike, matematike ali elektrotehnike, znanje C#, C++, .NET in izkušnje na po-dročju programiranja različnih aplikacij, odlično znanje angleškega jezika, znanje drugega tujega jezika je prednost, zaželeno poznavanje različnih programskih jezikov in programiranja različnih aplikacij.KRAJ: LjubljanaPRIJAVE: http://skrci.me/snt-erp
ADACTA
.NET razvijalec
OPIS: Pričakujejo znanje C#, .NET in poznavanje SQL-serverja, univer-zitetno izobrazbo tehnične smeri, dobro konceptualno znanje pro-gramiranja s praktičnimi izkušnjami, dobre analitične sposobnos-ti, aktivno znanje angleščine, prednost znanje ruščine, srbščine, hr-vaščine.KRAJ: LjubljanaPRIJAVE: [email protected]
GFK SE
Razvijalec spletnih aplikacij
OPIS: Zahtevane so vsaj triletne delovne izkušnje na področju progra-miranja, odlično poznavanje programskega jezika PHP, tekoče zna-nje angleščine in nemščine, zaželeno konceptualno znanje progra-miranja.KRAJ: Berlin, NemčijaPRIJAVE: http://skrci.me/gfk-berlin
TRIGLAV RE
Programer
OPIS: Pričakujejo poznavanje metod razvoja programske opreme in relevantnih programskih jezikov (denimo Java, C, C++, shell, PHP, HTML, JavaScript, VB for Applications ali podobni), najmanj temelj-no poznavanje zbirk podatkov, vsaj leto dni delovnih izkušenj, zna-nje angleščine.KRAJ: LjubljanaPRIJAVE: http://skrci.me/triglav-re
ISKRAEMECO
Projektni vodja
OPIS: Med pogoji so visokošolska izobrazba elektrotehnične smeri ali računalništva in informatike, pet let delovnih izkušenj na področju vodenja kompleksnih projektov v mednarodnem okolju, dobro zna-nje angleščine, zaželen mednarodno priznan certifikat iz projektne-ga vodenja, poznavanje razvoja programske opreme.KRAJ: KranjPRIJAVE: [email protected]
PREDLOGE,
PONUDBE IN
POBUDE POŠLJITE
NA SPLETNI NASLOV:
[email protected] [email protected]
Robert Bosch Car Multimedia
Tehnični strokovnjak multimedije
SparkasseSodelavec na področju razvoja informacijskih tehnologij
CeltraRazvijalec spletnih aplikacij
KONTAKT V OGLASNEM TRŽENJU:
MATEJA [email protected]
tel.: 01 30 91 459
MojeDelo.com
www.finance.si Četrtek, 16. junija 2016, št. 11526 OGLASNA PRILOGA
Več kot 600 udeležencev, predvsem gospodarstveni-kov, poslovnežev in infor-matikov, je v torek na SAP Forumu prisluhnilo doma-čim in tujim strokovnjakom o priložnostih in pasteh di-gitalnega gospodarstva. Di-gitalna preobrazba prinaša nove ali nadgrajene poslov-ne modele, temelječe na ino-vativnih tehnologijah in sto-ritvah, ki ustvarjajo razliko.
Udeležence je pošteno pred-ramila Anna Sienko iz analit-
skega podjetja Pricewaterhou-seCoopers, ki je svoje predava-nje naslovila kar »digitalno bo-jišče«. Pokazala je, kako močno tehnologija spreminja človeško vedenje. Ljudje danes delamo, se izobražujemo in nakupuje-mo drugače, tem spremembam pa se morajo prilagoditi tudi podjetja – strateško in praktič-no. »Brez digitalne strategije v prihodnje ne bo šlo. Podjetja se danes digitalne preobrazbe lo-tevajo z ločenimi projekti, a so od vzpostavitve resnično digi-talnega ekosistema še zelo od-
daljena. Na digitalnem bojišču pa so zgolj zmagovalci in pora-ženci,« je sklenila Anna Sienko.
Fintech podjetja so nova konkurencaO pravih poteh in vzvodih us-peha v digitalnem gospodar-stvu so se pod taktirko Igorja E. Berganta pogovarjali pomemb-ni domači gospodarstveniki. Ja-na Benčina Henigman, članica uprave UniCredit Bank, je po-hvalila slovenske porabnike in njihovo dovzetnost za digi-talne rešitve in komunikacijo
prek digitalnih kanalov. Hkra-ti je pojasnila, da digitalizacija bančnemu sektorju, čeprav je močno reguliran, prinaša no-ve tekmece v obliki finančno- tehnoloških, torej fintech pod-jetij. Valter Leban, član uprave Kolektor Group, je komenti-ral, da je digitalizacija podob-na vesolju in potrebuje usme-ritev, ter pojasnil, da prihod-nje poslovanje zahteva odprto inoviranje. V tej luči je povsem logična tudi poteza Kolektorja, da ustanovi sklad za inovativna zagonska podjetja.
Vedno je bolje voditi kot sleditiMilan Dragič, direktor SAP Slovenija, je ob sogovornikih sklenil, da v svetu sicer obsta-ja vrsta tehnoloških ponudni-kov, a da je SAP tisti, ki že da-nes lahko podpre vse procese preobrazbe, prednost podje-tja pa je tudi v tem, da izrazi-to dobro pozna različne indu-strijske vertikale in premore zelo multidisciplinarno zna-nje. »Digitalna preobrazba je neizbežna, zgodila se bo z na-mi ali brez nas. Vedno je bolje
voditi kot slediti. Ukvarjati se moramo predvsem s tem, ka-ko teorijo čim prej prenesti v kar najboljšo prakso,« je pov-zel Dragič.
Brez konkretnega odgovo-ra je ostalo le vprašanje, koli-ko bo podjetja stala digitalna preobrazba, saj je cena odvi-sna od digitalne zrelosti pod-jetja in stopnje razvitosti ter fa-ze v kondiciji podjetja, ki sto-pa na pot digitalne preobraz-be. Hudomušneži bi lahko tudi pripomnili, da preživetju tež-ko nalepiš etiketo s ceno.
SAP Forum: priča smo digitalnemu bojišču
Rumyana Trencheva je udeležencem SAP Foru-ma dejala, da danes ni več življenja brez digitalnega, a velja tudi obratno – živ-ljenje je več kot le digital-ni svet.
" Zdi se, da danes vsi govori-mo le še o digitalni preobraz-bi. Kako SAP pristopa k tem pogovorom?Digitalna preobrazba je krila-tica, trendovski izraz za spre-membe, ki se dogajajo v pos-lu. Digitalno preobrazbo je korporacija SAP začela že pred šestimi leti, v inovacije vseh vrst smo vložili 50 mi-lijard evrov. Danes resnično lahko rečemo, da imamo na voljo tehnologije, ki ustvar-jajo uspehe v digitalnem po-slovanju. SAP HANA, platfor-mo, temelječo na računalni-štvu v pomnilniku, program-sko opremo kot storitev iz ob-laka, S/4 HANA, najhitreje prodajano rešitev v zgodovi-ni SAP, res dolgo bi lahko naš-tevala. O tem, da delamo pra-ve stvari in stvari prav, priča tudi 100 milijonov poslovnih uporabnikov naših rešitev iz oblaka. Danes poslovnim oko-ljem dajemo nekaj novega, ka-ko naj se izrazim, uberiziramo IT. Osredotočeni smo na upo-rabniško izkušnjo, rešitve raz-vijamo skupaj s strankami, te so v središču vsega, kar počne-mo. Gre res za intimen odnos.
" Zakaj bi bil prav SAP naj-boljši partner pri digitalni preobrazbi?Preprosto zato, ker smo prip-ravljeni nanjo. Omenila sem že velika vlaganja. Tu je tudi 44 let izkušenj iz posla in dela s strankami. Te niso zgolj stran-ke, so partnerji, ki so priprav-ljeni na soinoviranje. In prav to dela razliko, pogosto so re-zultat tehnologije, ki so razvi-te prav zanje v okviru skupne-ga dela. Osredotočeni smo na celoten ekosistem. SAP je re-gijsko zelo dejaven na števil-nih področjih, postali smo pri-vlačni celo za zagonska pod-jetja, saj imamo virtualni po-speševalnik za zagonska pod-jetja, ki lahko na naši oblačni
platformi SAP HANA razvija-jo naslednjo generacijo apli-kacij. Veliko pozornosti name-njamo talentu in dobrim ide-jam, ki se lahko razvijejo v ne-kaj velikega.
" Toda številna podjetja ima-jo težave celo pri iskanju svo-jega digitalnega bistva in identitete. Zakaj?Težave imajo podjetja, ki raz-mišljajo po starem, tradicio-nalno. Digitalno ni zgolj digi-taliziranje procesov, ti so zve-čine že digitalizirani. Vpraša-nje za milijon evrov se glasi, kako se na novo izumiti ali po-ustvariti poslovni model, s ka-terim bi dosegli prednost na tr-gu. Danes tudi največja podje-tja ne morejo vsega narediti sa-ma, morajo sodelovati in iska-ti partnerje. Naslednji digitalni disruptor, ki bo spremenil stik s strankami ali uporabniško iz-kušnjo ali pa vse skupaj močno poenostavil, lahko pride tudi iz Slovenije. Vse je v vrednosti in poenostavitvah.
" Kdo pa je digitalni disrup-tor?Lahko je katerokoli podjetje, tudi zagonsko ali staro, ki na
novo postavi ali uveljavi po-slovni model. Za kaj takega pa ne potrebuješ milijonov ni-ti tisoče zaposlenih, potrebu-ješ le eno vrhunsko idejo, ka-ko nekaj poenostaviti in doda-ti vrednost v poslovnem oko-lju. Taka podjetja se bodo po-javljala povsod. Tehnologi-ja je danes dostopna in poe-nostavlja naše delo. Ne vem sicer, od kod bo prišel nasled-nji izzivalec, bo pa to vsekakor podjetje, ki bo spremenilo po-samezen proces ali celo indu-strijo. Pa tudi če ne gre za po-polno spremembo, dovolj je že, da se več procesov poveže v eno (novo) izkušnjo.
" Kaj pa je najpomembnej-ši element digitalnih ekosi-stemov?Odprtost in povezljivost. Vidi-mo, da ekosistemi le še raste-jo in se širijo. Že zaradi social-no-ekonomskih razmer mo-rajo biti odprti, obenem pa se tudi tehnologija osvobaja – po-staja transparentna in odprta. Sodelovanje in povezljivost sta pomembna za vsak ekosistem, ki deluje po pristopu več je več. Obenem se tudi meje med in-dustrijami brišejo, telekomi
že dolgo niso več le podjetja, ki bi se ukvarjala s telefonijo, isto velja za področje energeti-ke. Briše se tudi koncept zrelih in razvijajočih se trgov. Danes imajo porabniki na praktično vseh trgih dostop do informa-cij, so dobro informirani, za-to je s tehnološke perspektive zelo nerodno trditi, da je po-samezen trg bolj zrel za neko (novo) tehnologijo.
" Številne industrije in pod-jetja čakajo konkretni pret-resi. Kaj denimo čaka proi-zvodna podjetja?Poznam vrsto proizvodnih podjetij, ki agresivno razmiš-ljajo o novih poslovnih mode-lih, temelječih na konceptu industrije 4.0. Povezovanje podatkov iz senzorjev v ve-lik, vsega zmožen sistem ni nekaj novega. Želijo pač dobi-ti čim boljše podatke za odlo-čanje. Številna podjetja se na-loge lotijo tudi drugače. Proi-zvodnim podjetjem je jasno, da štejeta predvsem učinko-vitost in nižanje stroškov. Tu-di tradicionalne industrije lah-ko uvajajo novosti in inovacije, če z njimi ustvarijo večjo mar-žo in prihodke.
" Vse več poslovnih rešitev stavi na poslovno inteligen-co. Ta pa temelji na podat-kih. Kje in kako lahko pod-jetja dobijo kakovostne po-datke za svoje poslovne od-ločitve?Podatki so danes v podjetjih podcenjeni, posebej je to oči-tno v lokalnih okoljih. Podjetja nimajo najboljših podatkov ni-ti o sebi, torej o tem, kaj se do-gaja v podjetju, kaj šele o oko-lici in strankah. Potencial je to-rej velik, z vlaganji v poslovno inteligenco in analitiko bi lah-ko podjetja naredila velik pre-skok. Z vidika tehnološkega ra-zvoja bi lahko preskočila kar v dimenzijo množičnih podat-kov, a to zahteva tudi naložbe v matematike in statistike ter podatkovne strokovnjake, ki ugotovijo, kje so rezerve, po-tenciali in kako jih izkoristiti.
" Na koncu dneva je pomem-ben le porabnik in njegova uporabniška izkušnja. Kaj digitalizacija pomeni za sa-mo uporabniško izkušnjo?Drži, danes se vse vrti okoli porabnika in njegove uporab-niške izkušnje. Takšne, kot jo pričakuje on. V bistvu je teh-
nologija vse manjši izziv, saj je vse bolj prilagodljiva in eno-stavna za uporabo. Večino po-slovnih rešitev danes zaposle-ni uporabljajo brez večjih izzi-vov. Pika na i pa je prilagodlji-vost, smo namreč že v fazi, ko lahko tudi uporabnik sam raz-vije svojo izkušnjo, takšno kot jo želi. Slednje je očitno tudi v poslu – podjetje se lahko use-de z našimi razvijalci ali dru-gim ponudnikom programske opreme in skupaj poskrbijo za rešitev po meri.
" Ta teden je Microsoft širšo javnost presenetil z napoved-jo nakupa podjetja LinkedIn, za katerega je odštel res veli-ko vsoto. Številni strokovnja-ki so odločitev komentirali s tem, da dejansko kupuje po-datke uporabnikov. Kako vi vidite ta nakup?Microsoft je dobrih 26 milijard dolarjev odštel ne le za podat-ke, temveč za sam kontekst. Pridobil je kakovostne informa-cije o več sto milijonih strankah v poslovnih okoljih. Družabno omrežje Facebook ima povsem drugačen kontekst. Microsoft z LinkedInom kupuje vsebino, zbrane podatke bodo skrbno analizirali in uporabili za po-slovne zmage.
" Mnoge skrbi, da bi digital-na preobrazba sprožila tudi množični propad podjetij. Se ta scenarij lahko uresniči?Omenjeni scenarij je vsekakor mogoč. Vsekakor bodo neka-tera podjetja propadla, tako majhna kot velika. Celo kakšen velikan se bo pošteno skrčil. A v tem je tudi dobra novica – vsi, ki bodo dovolj kreativni in pogu-mni, lahko tehnološko revolu-cijo obrnejo sebi v prid. Kje pa piše, da prav v naši regiji ne mo-re zrasti naslednji Uber ali Fa-cebook ali kaj tretjega, kar bo odmevalo po svetu? Le verjeti moramo, da smo lahko digital-ni disruptorji. In seveda mora-mo pohiteti, se odzvati, s spre-membami in inoviranjem ne smemo čakati. Sodobno po-slovanje zahteva takojšen od-ziv, posamezniki, podjetja in ekosistemi pa se morajo stalno izzivati, da postanejo še boljši.
Uberiziramo ITI N T E RVJ U: Rumyana Trencheva, direktorica regije SAP SEE
ŽIG
A IN
TIH
AR
Naslednji digitalni disruptor, ki bo spremenil stik s strankami ali uporabniško izkušnjo ali pa vse skupaj močno poenostavil, lahko pride tudi iz Slovenije.
www.finance.si Četrtek, 16. junija 2016, št. 115 IKT−INFORMATOR 27
SAP ERP za fiksni mesečni znesek.
Deluje na platformi SAP HANA - v podatkovnem centru Telekoma Slovenije.
www.avtenta.siAvtenta, napredne poslovne rešitve, d.o.o. Član Skupine Telekom Slovenije
Enostavna & hitra uvedba
Standardniprocesi
Vsa potrebna programska
& strojna oprema
Podpora & pomoč
uporabnikom
Najem za fiksni
mesečniznesek
Zadnje čase v medijih, na poslovnih konferencah, družabnih srečanjih in tu-di v domačem okolju za-sledimo številna razmi-šljanja o digitalizaciji po-slovanja. Samo pogovor o tem ni dovolj. Želimo si na-tančna navodila, hitro po-moč, že urejeno rešitev, ki nas bo čim prej in čim lažje popeljala v dobo digitali-zacije ter nam posledično omogočala poslovno rast. Konkretno pomoč ponu-ja pristop Telekoma Slove-nije, ki z rešitvijo SAP ERP celostno odgovarja na te izzive v treh korakih.
Premaknimo se v oblak
1 Danes ni več podjetja, podjetnika ali obrtni-ka, ki v IT-smislu ne bi imel mešanega poslov-
nega okolja. Avtohiše, ki so del zastopniške mreže, danes uporabljajo spletne aplikacije za naročanje delov, uveljavlja-nje tovarniških garancij in do-kazovanje zadovoljstva kup-cev. To od njih zahteva uvo-znik, od uvoznika to zahteva proizvajalec. Številna podje-tja, ki ne zaupajo Googlu, Mi-crosoftu ali Applu z njihovimi e-poštnimi nabiralniki, poši-ljajo velike datoteke s pomoč-jo DropBoxa, WeTransferja ali OneDriva. Vsak prodaja-lec sadja na tržnici, ki še tako preprosto vodi svoje poslova-nje, fiskalizira izdane račune na oblaku Finančne uprave RS, preden jih natisne.
Ne glede na industrijo, de-javnost ali poslovno idejo, ob-lak je del našega vsakdana. Za-to nam prvi korak na poti k hit-ri digitalni transformaciji pod-jetja ne bo pretežak – poslova-nje moramo prestaviti v raču-nalniški oblak. Tam se namreč dogaja »big data«, internet stvari in tovarne prihodnosti.
Vendar preslikava zateče-nega stanja po načelu »copy/paste« ni dovolj. Prav tako ni to nekaj, kar lahko v celoti pre-valimo na IT-oddelek. S preho-dom na oblak se v tem proce-su zmagovalci ločijo od manj uspešnih. Zmagajo tisti, ki se na poti v oblak naučijo novih trikov, poenostavijo postopke in dobijo moč nad informacija-mi in odločitvami.
Odpravimo večni konflikt med programerji in serviserji
2 Poslovne rešitve in računalniška opre-ma običajno ne de-lujejo dobro skupaj.
Vedno je eno ali drugo kri-vo, da nam nekaj nagaja prav takrat, ko najbolj potrebuje-mo vpogled v podatke, čaka-mo na poročilo ali želimo iz-dati fakturo. Programerji pra-
vijo, da je kriv računalnik, ra-čunalničarji trdijo, da ne dela program, nič se ne zgodi. Av-tenta se je povezala s Teleko-mom Slovenije in odpravila to zadrego z novimi paketni-mi rešitvami SAP ERP za sre-dnja in velika podjetja.
Paketne poslovne rešitve SAP ERP v Telekomovem ob-laku vsebujejo standardizira-ne poslovne procese, upora-bo vse programske in strojne opreme, podporo in pomoč uporabnikom, enostavno in hitro uvedbo ter najem po fi-ksnem mesečnem znesku za obdobje petih let. Sistem SAP se sestavi po meri podjetja, ne glede na panogo ali velikost. Izdela se načrt uvedbe in po-stopno vključijo vsi oddelki in zaposleni. Dodajo se mobilne aplikacije za potrjevanje po-tnih nalogov, računov in dru-gih dokumentov. Pripravijo se hitri dostopi do poročil in
vpogleda v podatke o poslo-vanju v živo.
Vsestranskost te kompak-tne, a zmogljive rešitve ni raz-vidna na prvi pogled. Prvi kli-ki v aplikaciji razkrijejo novo urejenost, natančnost in zane-sljivost podjetja. Vsako opravi-lo je del povezanega procesa. Vedno se ve, kje stvari dobro tečejo in kje se zatikajo.
Z vsakim proizvedenim, odpremljenim ali prodanim kosom se sproti prilagaja le-tna napoved poslovnega rezul-tata. Ne čaka se več na poroči-la, odločitve se sprejemajo na podlagi zanesljivih podatkov in napovedi.
V Avtenti uporabljajo veči-no modulov, ne pa vseh, saj ni-so proizvodno podjetje in se jim ne ustavi poslovanje, če to-vornjaki ne pridejo pravočasno do skladišča. Nimajo niti težav s tem, da bi »vitka« zaloga pos-tala »previtka« in ne bi imeli pri
roki materiala za zagon malose-rijske proizvodnje LED-luči za kakšen prestižni nemški SUV. A proizvodna podjetja so njiho-ve stranke. Imela so takšne te-žave in jih po zaslugi paketnih rešitev SAP nimajo več.
Prenovimo poslovne procese
3 Leta 1996 se je ka-nadski dirkač Jacqu-es Villeneuve prid-ružil zmagovalnemu
moštvu Williams v formuli 1. Pred tem je dirkal v Ameriki, na drugačnih avtomobilih in progah. Zato se je moral hitro naučiti veliko stvari, ki so bi-le v novem okolju drugačne. Med drugim tudi poteka in skrivnosti nekaterih legendar-nih evropskih dirkališč, kot je belgijski Spa Francorchamps, po katerem še ni vozil, njego-vi tekmeci pa so ga poznali kot svojo dnevno sobo.
Villeneuve si je pomagal z računalniško igrico, ki so jo na namiznih računalnikih imeli nameščeno tako rekoč vsi fan-tje v Evropi, stari med osem in 16 let. Pomagalo je. Dirko je končal na drugem mestu. Dve leti pozneje je postal svetovni prvak. S pomočjo računalniške simulacije si je zapomnil potek in ritem proge.
Dvajset let pozneje so ra-čunalniški simulatorji mnogo več kot učni pripomoček. Pos-tali so najbolj napredno orod-je v moštvu formule 1. Napaja-jo se z goro podatkov in se uči-jo iz preteklih izkušenj. Omo-gočajo hitrejši razvoj novih de-lov, treninge v skoraj realnih razmerah in prihranijo veliko stroškov.
To je možno zato, ker so vpeti v zelo dodelan, celovit in učinkovit poslovni proces, od razvoja do rezultata. Vsako podjetje ima procese in v vsaki industriji ima nekdo te najbolj-še. Pogosto traja desetletja, da postanejo optimalni. Kdo ima danes desetletja časa za opti-mizacijo?
S paketnimi rešitvami SAP ERP postajajo tudi slovenska podjetja kot moštva formule 1 – hitra, odzivna, vedno imajo pri roki vse podatke in simulacije. Hitreje razvijajo nove izdelke, ustavijo izgube v simulatorju in ne na progi, optimizirajo lo-gistiko in zvišajo dodano vred-nost. To je možno, ker vse poč-nejo v skladu z najboljšimi pro-cesi, ki so preslikava izkušenj najboljših svetovnih korpora-cij v isti panogi. Zato, ker imajo IT v oblaku, se hitro obračajo, programska oprema jim ved-no deluje in ravnajo v skladu z najboljšimi praksami. Po zaslu-gi Avtente in Telekoma Sloveni-je vse to počnejo za isti ali pri-merljiv mesečni znesek, kot ga verjetno že danes plačujejo, le da z novim načinom poslova-nja pridobijo veliko več.
3 koraki za uspešno digitalizacijo
THIN
KST
OCK
" S paketnimi rešitvami SAP ERP postajajo tudi slovenska podjetja kot moštva formule 1 – hitra, odzivna, vedno imajo pri roki vse podatke in simulacije.
www.finance.si Četrtek, 16. junija 2016, št. 11528 OGLASNA PRILOGA
MAKSIMALNO IZKORISTITE FORMAT A4!Nove naprave so opremljene z vsemi zmogljivostmi naših A3 naprav – toda v A4 formatu. Odlikuje jih vrhunski nabor lastnosti, od najboljše hitrosti tiskanja na tržišču, neprednega ravnanja s papirjem in barvnimi izpisi, do možnosti zaključevanja dokumentov, ki so bile do sedaj rezervirane za naprave A3. Vse funkcije boste nadzorovali preko naprednega vmesnika na zaslonu na dotik, kar vam bo odprlo povsem nove razsežnosti učinkovitega upravljanja z dokumenti.
Preverite, kako lahko bolje izkoristite A4 naprave. www.xenon-forte.si, ali pokličite (01) 5484 800.
ZA KAKOVOST VAŠIH DOKUMENTOV
Kyocera_Do More with A4_1.indd 1 17.2.2016 9:34:49
KOLEDAR IKT-DOGODKOV
OD 16. JUNIJA DO 31. JULIJANavedeni so naziv in opis, organizator, kraj, datum in prizorišče dogodka ter spletna stran za dodatne informacije.
NPI 2016, predstavitev prihajajo-čih novosti na področju informa-cijske tehnologije družbe Hewlett Packard Enterprise, Selectium Adriatics, Postojna, 16. juni-ja, hotel Jama (www.selectium.com/dogodek)Varnost kot storitev, dogodek s sporočilom »incidentov ne mo-remo preprečiti – lahko pa zmanj-šamo njihove posledice«, Unis-tar PRO in IBM, Ljubljana, 16. ju-nija, Antiq Palace Hotel & SPA (www.unistarpro.si)29th Bled eConference, med-narodna konferenca o elektron-skem poslovanju pod geslom »di-gitalna ekonomija«, eCenter Fa-kultete za organizacijske vede, Bled, 19.–22. junija, hotel Golf (www.bledconference.org)Automatica 2016, mednaro-dni sejem avtomatizacije in me-hatronike, Messe München, München, 21.–24. junija, Messe München (www.lopec.com)SAP Financials 2016/GRC 2016/HR 2016/BI 2016/HANA 2016, vzporedne konference o fi-nancah, upravljanju, tveganju in skladnosti s predpisi, kadrovskih rešitvah, poslovnem obvešča-nju, uvajanju in optimizaciji reši-tev SAP HANA, SAP, Dunaj, 20.–22. junija, Austria Center (www.sap.com)SAP Logistics and SCM 2016/Manufacturing 2016/Procure-
ment 2016/PLM 2016, vzpo-redne konference o logistiki in upravljanju oskrbovalnih ve-rig, upravljanju proizvodnje, upravljanju nabave in materia-la, upravljanju življenjskega ci-kla SAP, Dunaj, 22.–24. junija, Austria Center Vienna (www.scm2016/vienna)SETCCE konferenca o e-podpi-su, dogodek, posvečen aktualnih smernicam razvoja podpisnih tehnologij ter spremembam na področju zakonodaje, ki jih pri-naša nova evropska pravna ure-ditev eIDAS, SETCCE, Ljubljana, 23. junija, Tehnološki park Brdo (stavba B) (www.setcce.si)Ham Radio 2016, mednaro-dni sejem za radioamaterje, ele-ktroniko in internet, Messe Fri-edrichshafen, Friedrichshafen, 24.–26. junija, Messe Friedrich-shafen (www.hamradio-friedri-chshafen.de)Šola računalništva za otroke, program, namenjen otrokom od 1. do 5. razreda, prilagojen glede na zahtevnost snovi in predho-dne izkušnje z računalniki, Hou-sing Co., učilnica podjetja, Lju-bljana, od 27. junija do 1. julija (www.housing.si)Microsoft Worldwide Partner Conference (WPC) 2016, letna svetovna partnerska konferen-ca podjetja Microsoft, Microsoft, Toronto, 10.–14. julija, Metro To-ronto Convention Centre (MTCC) (www.digitalwpc.com)Cisco Live! 2016, največje sve-tovno srečanje uporabnikov opreme in rešitev podjetja Ci-sco, Cisco Systems, San Franci-
sco, 10.–14. julija, MGM (www.ciscolive.com/us/)International SAP Conferen-ce for Financial Shared Servi-ces, konferenca o SAP-rešitvah za deljene storitve, SAP in T. A. Cook Conferences, Barcelona, 11. julija, hotel Porta Fira (www.sap.com)EdIT (Education for Inovative Thinkers), poletna šola v okviru mednarodnega izobraževalne-ga programa v treh državah (Slo-veniji, Srbiji ter Bosni in Hercego-vini), Comtrade, Ljubljana, 11.–22. julija (Crowdsourcing – sku-pna raba koles), Maribor, 11.–22. julija (Digitalna transformacija – letalska potovanja), Ljublja-na, 18.–29. julija (Poslovni anali-tiki in mobilnost) (www.comtra-de.com/si)DICTAP 2016, 6. mednarodna konferenca o obdelavi digital-nih informacij in komunikacijski tehnologiji, Society of Digital In-formation and Wireless Commu-nications (SDIWC), Konja, 21.–23. julija, Mevlana University (sdiwc.net)WorldFuture 2015, konferen-ca o uporabi tehnologij, inova-cij in drugih orodij za boljše ra-zumevanje in oblikovanje pri-hodnosti, World Future Society, Washington, 22.–24 julija, Wa-shington Hilton (www.worldfutu-re2016.org)Maker Faire, sejem, ki povezu-je znanost, tehnologijo, zabavo in poslovanje, Maker Media, Tron-dheim, 27.–28. avgusta, Torvet (Mestni trg) (www.trondheimma-kerfaire.no)
Inovacije in trendi na TechWorldu
Televizija v ognjemetu barv
»Desetka« na pohodu
20 let šole EDIT
Lenovo je na svoji strateški tehnološki konferenci TechWorld v San Franciscu predstavil obetavne tren-de in inovacije s področja navidezne resničnosti, pametnih in povezanih naprav, interneta stvari, oblaka in novih uporabniških izkušenj. Med drugim so predstavili prvi pametni telefon PHAB2Pro, ki ga poganja tehnologija Tango, vrsta senzorjev in programska oprema družbe Google, ki mu omogoča prepoznava-nje in mapiranje okolice ter zagotavljanje izkušenj nadgrajene resničnosti (AR). Predstavili so tudi novi vrhunski telefon Moto Z (in Moto Z Force) ter sistem dodatkov Moto Mods – za zdaj projektor, zvočnik ali baterijo, ki se namesti na njegovo hrbtno stran in ga prelevi v novo napravo.
TP Vision je v Big Bangu v Ljubljani predstavil edinstveno tehnologijo Philips AmbiLux, ki omogoča po-polnoma nov način gledanja televizije. Philips se že leta poigrava z odsevom svetlobe s TV-zaslona v okoli-co televizorja z edinstveno tehnologijo Ambilight. Pri novi tehnologiji AmbiLux pa gre še korak naprej, ker po zaslugi moči devetih pikoprojektorjev na hrbtni strani tankega ohišja televizorja serije 4K 8901 ustvari skupaj s sliko učinek skoraj neprekinjene razširjene slike po celotni steni za televizorjem. Serija 4K 8901 s sistemom Android TV s štirijedrnim gonilnikom sicer ponuja sliko 4K Ultra HD vrhunske kakovosti.
HTC je na slovenskem trgu predstavil HTC 10, enega najboljših pametnih telefonov leta 2016 z vrhun-skim dizajnom, izjemno zmogljivostjo in vzdržljivostjo. Gre za prvi telefon z optično stabilizacijo slike in večjo odprtostjo zaslonke (f/1.8) na obeh kamerah. Glavno kamero odlikujeta večji senzor z novo genera-cijo tehnologije Ultra Pixels z 12 milijoni slikovnih točk in hitro lasersko samodejno ostrenje, ki omogoča zajem zelo ostre fotografije tudi v slabših svetlobnih razmerah. Telefon ima zaslon diagonale 13,21 cen-timetra nove generacije Super LCD 5 visoke ločljivosti Quad HD, ki prikazuje 30 odstotkov več barv kot običajni LCD. Na ukaz uporabnika se odzove v le 120 milisekundah in je tako trenutno najhitrejši telefon, ki prepozna že najmanjše premike prstov na zaslonu.
Podjetje Comtrade je letos uvrstilo mobilnost med izzive že 20. poletne šole EDIT 2016 za študente. Za-četek šole sega v leto 1996, ko je podjetje, takrat še Hermes Softlab, prvič uresničilo idejo o poletni šoli, na kateri udeleženci pod mentorstvom zaposlenih svoje znanje in zamisli preizkusijo na realnih projek-tih. Poletno šolo EDIT vsako leto pripravijo v treh državah – Sloveniji, Srbiji ter BiH, letos pa še na Irskem. V Sloveniji lahko študenti in dijaki izbirajo med tremi tematskimi sklopi: Inovativna platforma za skupno rabo koles (Ljubljana, 11.–22. julija), Digitalna preobrazba in letalska potovanja (Maribor, 11.–22. julija) in Naslednja generacija mobilnosti kot storitve (poslovna analitika) (Ljubljana, 18.–29. julija).
LENOVO
TP VISION
HTC
COMTRADE
NA K R AT K O
Podjetje Kyocera Do-cument Solutions, enega vodilnih ponudnikov do-kumentnih rešitev, je ana-litsko podjetje Gartner uvrstilo med vizionarje v tako imenovanem Gar-tnerjevem magičnem kva-drantu na področju stori-tev upravljanja tiskanja in vsebin.
Gartnerjev magični kvadrant za storitve upravljanja do-kumentov (MPS) in storitve upravljanja vsebin (MCS) je bil letos objavljen drugič, ocenju-je pa zmožnosti ponudnikov omenjenih rešitev za spopa-danje z izzivi v sodobnih po-slovnih okoljih. Ta postajajo vse bolj raznolika in globali-zirana. Povečale so se zahte-ve po upravljanju operativnih procesov, ki ni omejeno z naci-onalnimi mejami, kot tudi zah-teve za hitro sprejemanje odlo-čitev. Količina dokumentov ek-sponentno narašča, hkrati pa podjetja doživljajo težave, po-vezane s hitro in natančno ob-delavo dokumentov.
Reševanje kritičnih poslovnih izzivovKot odgovor na opisan poslovni položaj je Kyocera močno vla-gala v razvoj metodologij, re-
šitev in virov za svoje storitve upravljanja dokumentov (tako MPS kot MCS). Pred dvema le-toma je japonski tehnološki ve-likan ustanovil posebno inter-no razvojno-podporno skupi-no, ki je navzoča v vseh regijah sveta ter katere naloga je zago-tavljati pravočasno podporo in prilagoditve dokumentnih po-slovnih rešitev skladno s poseb-nostmi lokalnih trgov. S kombi-nacijo zanesljive tehnologije iz-pisovanja, prilagojenih poslov-nih rešitev in personaliziranih storitev bo Kyocera Document Solutions še reševala kritične poslovne izzive, ki vključuje-jo operativno učinkovitost, iz-boljšave produktivnosti, pove-čano varnost podatkov in niža-nje stroškov poslovanja.
Stava na internet stvariKorporacija Kyocera je lansko jesen ustanovila poseben la-boratorij za razvoj program-ske opreme s področja inter-neta stvari, ki ga vidi kot ene-ga glavnih gradnikov sodob-nega poslovanja. Naloga ome-njenega laboratorija je poiska-ti kombinacije programske in strojne opreme, ki bodo omo-gočale precejšnje povišanje vrednosti poslovanja podje-tij. Raziskovalci in inženirji so se najprej posvetili poslovnim
modelom in rešitvam v teh in-dustrijah: avtomobilski indu-striji, proizvodnji elektronskih in polprevodniških elementov, proizvodni industriji, orodjar-stvu in energetiki. Ob ustano-vitvi je laboratorij obsegal eki-po 20 zaposlenih, njihovo šte-vilo se je do letos že več kot pod-vojilo, Kyocera pa načrtuje, da bo naslednje preboje s področ-ja pametne programske opre-me in drugih rešitev leta 2020 iskalo že 200 izjemno nadar-jenih raziskovalcev. Tega leta bo namreč programska opre-ma upravljala že okoli 26 mili-jard naprav po vsem svetu, re-šitve s področja interneta stva-ri pa bodo temeljni kamen tak-rat že uveljavljenega koncepta Industrija 4.0.
»Z ločenim in natančno usmerjenim oddelkom za razvoj pametne program-ske opreme želi Kyocera še pospešiti raziskave in razvoj ter ustvariti nove poslovne pri-ložnosti. Veseli nas, da v ekosi-stem inovacij vključuje tudi lo-kalne partnerje iz vseh regij, ki lahko dostopajo do bogate zbir-ke znanja in platform za razvoj rešitev in storitev naslednje ge-neracije,« je aktivnosti japon-skega velikana komentiral Ci-ril Kraševec, direktor podjetja Xenon Forte.
Vizionarji z Daljnega vzhoda v magičnem kvadrantu
www.finance.si Četrtek, 16. junija 2016, št. 115 IKT−INFORMATOR 29
Genis ponuja prvo doku-mentno storitev, ki temelji na uporabi storitev zaupa-nja po eIDAS.
Kljub razširjenosti doku-mentnih sistemov se ključni elementi delovnih postopkov, na primer potrjevanje ali pod-pisovanje, po večini izvajajo v papirni obliki. Eden najbolj pogostih primerov je podpiso-vanje pogodb, kjer je uporaba e-podpisov tako v pravnih služ-bah kot med menedžerji pod velikim vprašajem.
»Še vedno podpisujemo in žigosamo papirne pogodbe, kar je že ob zdajšnji zakonoda-ji potratno tako z vidika pora-be časa kot nepotrebnih stro-škov,« je povedala Ana Šefan-čič, direktorica trženja in pro-daje v podjetju Genis.
Tvegan in neučinkovit papirTipičen proces priprave in usklajevanja pogodbe sicer de-loma poteka v brezpapirni ob-liki, ki pa je zelo tvegana in ne-učinkovita. Pogodbe v Wordu krožijo po elektronski pošti, ko se še pripravljajo in usklajujejo. Usklajene pogodbe se nato nati-snejo v več izvodih in po nava-dni pošti pošljejo partnerjem. Tudi v nasprotno smer sta obli-ka in dostava dokumentov ena-ka. V takem procesu se poja-vlja vrsta težav, od tega, da po-
stopek ni sledljiv, da niso raz-vidne odgovornosti in dejav-nosti pripravljavcev, do tega, da so informacije nezavarova-ne, da prihaja do napak in da je počasen. Samo podpisova-nje že usklajene pogodbe traja najmanj dva do tri dni, v praksi pa je ta čas mnogo daljši.
Pogodbe ustvarjajo stroške in izgubeTežave pri papirnih pogodbah se najprej pokažejo kot neučin-kovito in nepregledno izvaja-nje postopkov. Namesto nekaj ur trajajo tudi več tednov. Po-leg tega, da dokumenti kroži-jo počasi in nenadzorovano, morajo biti tudi sami podpi-sniki vedno na svojih delov-nih mestih.
»Dosedanje oblike podpiso-vanja pogodb so povsem nep-rimerne za digitalno poslova-nje in družbo, kjer se pričaku-je, da se postopki izvajajo hit-ro oziroma takoj. Tipičen pri-mer so storitve računalništva v oblaku, ki jih podjetja lahko uporabljajo šele, ko podpišejo pogodbo, pooblastilo ali kak-šen drug dokument, ki je, jas-no, še v papirni obliki,« je raz-ložila Štefančičeva.
Še celo pri uporabi digital-nih podpisov se zadeva kaj bistveno ne izboljša, saj ima-jo podpisniki svoje e-podpise običajno shranjene na službe-nih stacionarnih računalnikih.
Podpisovanje pogodb po eIDAS v oblakuV podjetju Genis so v okviru sto-ritve i-Posli ponudili novo stori-tev večstranskega podpisovanja pogodb. i-Posli tako zaokrožuje-jo brezpapirno poslovanje s po-slovnimi partnerji pri prodaji in nabavi še z digitalnim podpiso-vanjem elektronskih dokumen-tov, ki so jih pred tem pripravili in uskladili prek vgrajenih sple-tnih komunikacijskih zmožnos-ti. Storitev je možno uporabi-ti bodisi kot samostojno doku-mentno rešitev v oblaku bodisi kot nadgradnjo dokumentnega sistema ali poslovnega informa-cijskega sistema. Poleg pogodb jo lahko uporabite tudi za pod-pisovanje drugih poslovnih do-kumentov, vključno z naročilni-cami, računi, pravnimi pogod-bami, pogodbami o zaposlitvi …
Postopek se konča z e-vročitvijoGenisova storitev deluje tako, da se elektronski dokument po-godbe po uskladitvi med par-tnerji prenese na poseben ele-ktronski pladenj za digitalno podpisovanje. Oba partnerja dobita po e-pošti povezavo do dokumenta, do katerega dosto-pata z uporabo svoje e-identi-tete in ga podpišeta z e-pod-pisom, oboje z uporabo stori-tev zaupanja, kot sta Rekono in Subscribo. Popolnoma di-gitaliziran postopek se konča
z e-vročitvijo takšne digitalno podpisane pogodbe, ki jo pod-jetje nato elektronsko hrani v svojem dokumentnem sistemu oziroma jo shrani v dolgoročno hrambo v e-arhivu.
»Gre za izredno poenostavi-tev poslovanja med poslovnimi partnerji kakor tudi znotraj or-
ganizacij. Celoten proces po-teka elektronsko in revizijsko sledljivo praktično od pripra-ve pogodbe do podpisovanja in vročanja,« je poudarila Ana Štefančič.
Zaradi uporabe storitev Re-kono in Subscribo lahko delež-niki podpišejo pogodbo ne gle-
de na čas in kraj, in to s kate-rekoli naprave, ki ima dostop do svetovnega spleta. Upora-ba i-Poslov za e-podpisovanje pogodb prav zaradi podpore uporabi storitev zaupanja po eIDAS poenostavlja tudi poslo-vanje s partnerji iz vseh držav članic EU.
Digitalno podpisovanje pogodb z Genisovo pomočjo
Uredba eIDAS uvaja čez-mejno priznavanje e-iden-titet in s tem poenostavlja e-poslovanje v Evropski uniji.
Nova uredba nadgrajuje direk-tivo o e-podpisu. Različna in-terpretacija te direktive v dr-žavah članicah je namreč one-mogočila čezmejno e-poslova-nje in transakcije. Poleg tega je vezala uporabo e-podpisa na strojno opremo pod nadzorom podpisnika, na primer pamet-ne kartice in čitalnike, ključke USB, osebne računalnike … Vse to se je v praksi pokazalo kot ve-lika ovira, še zlasti z razvojem storitev v oblaku in mobilnega poslovanja.
Elektronska identifikacija in storitve zaupanjaUredba eIDAS obravnava dva dela, elektronsko identifikaci-jo ter storitve zaupanja. Pri elek-tronski identifikaciji ne posega v elektronske sisteme za upravlja-nje identitete in z njimi poveza-ne infrastrukture držav članic, temveč zgolj določa pogoje, pod katerimi države članice prizna-jo sredstva elektronske identifi-kacije fizičnih in pravnih oseb, ki so vključena v priglašeno she-mo druge države. Na drugi stra-ni pa neposredno in v celoti ure-
ja ter določa pravila za storitve zaupanja. Gre predvsem za ele-ktronske transakcije, pri čemer določa pravni okvir za elektron-ske podpise, elektronske žige, elektronske časovne žige, ele-ktronske dokumente, storitve elektronske priporočene dosta-ve in storitve v zvezi s potrdili za avtentikacijo spletišč.
»V okviru uredbe bo država poenostavila izpolnjevanje in oddajo različnih vlog, tako za zaposlene v javni upravi kot tu-di za državljane in podjetja. Po-enostavitve e-poslovanja lahko pričakujemo tudi znotraj podje-tij in pri medpodjetniškem po-
slovanju,« je povedal Janko Šte-fančič, direktor podjetja Genis.
Poenostavljeno čezmejno sodelovanjeUredba omogoča digitalizaci-jo vrste opravil in bistveno po-enostavlja tako rekoč vse se-gmente čezmejnega poslova-nja, od šolstva, zdravstva in upravnih zadev do podjetij in posameznikov. Uporaba e- identitet in storitev zaupanja bo omogočila oddaljeno izvedbo različnih postopkov, od vpisa na univerzo prek spleta do od-daje davčnih napovedi v več državah, preverjanje spletne
zdravstvene kartoteke iz tujine, posamezniki bodo lahko kar prek spleta ustanovili podjetje v drugi državi članici, storitve javnih uprav se bodo lahko še v večji meri izvajale elektronsko ter s tem ceneje in hitreje. Pod-jetja se bodo lahko prek spleta prijavljala na razpise javnega sektorja kjerkoli v EU, saj bo-do lahko ponudbe elektronsko podpisala, časovno žigosala in poslala po e-pošti.
Kot pričakuje Štefančič, bo državni del skrbel izključno za izvajanje uredbe znotraj javne uprave in institucij, medtem ko bo gospodarstvo ustvarilo od-
prt trg e-storitev in z njimi po-vezanih storitev zaupanja.
Storitve in stopnje zaupanjaUredba kot storitve zaupanja opredeljuje elektronske stori-tve, povezane z obvladovanjem e-identitet in e-podpisov. Te sto-ritve vključujejo ustvarjanje, preverjanje in potrjevanje ve-ljavnosti elektronskih podpi-sov, elektronskih žigov ali elek-tronskih časovnih žigov, kakor tudi storitev elektronske pripo-ročene dostave in potrdil, po-vezanih s temi storitvami. Med njimi so še storitve za ustvarja-nje, preverjanje in potrjevanje veljavnosti potrdil za avtenti-kacijo spletišč ali hrambo elek-tronskih podpisov, žigov ali po-trdil, povezanih s temi storitva-mi. V Sloveniji sta med ponudni-ki storitev najbolj aktivna podje-tje OSI in Pošta Slovenije s storit-vami upravljanja e-identitet Re-kono in za oddaljeno e-podpiso-vanje Subscribo, pričakovati pa je, da jima bodo kmalu sledili še Halcom, AC NLB in SIGOV-CA.
Glede na zahteve uredbe bo-do morale vse javne ustanove oziroma ponudniki javnih e-storitev v EU najpozneje do 29. septembra 2018 obvezno priz-navati e-identitete, pri čemer pa bodo morale tudi javno ob-
javiti stopnjo zaupanja e-identi-tete. Uredba pri tem opredeljuje več stopenj, ustanove pa jih bo-do določile glede na zahtevano raven zaščite storitve, na pri-mer najvišja stopnja za e-davke in e-zdravstvo, kjer gre za zau-pne osebne podatke.
Države večinoma zamujajoČeprav je bila uredba eIDAS sprejeta že 23. julija 2014 in bo začela veljati 1. julija letos, sko-raj še nobena država članica ni v celoti pripravila nacionalnega okolja za začetek njenega izva-janja. Kot navaja Maruška Da-mjan, vodja medresorske de-lovne skupine eIDAS z mini-strstva za izobraževanje, zna-nost in šport, je razlog za tak-šen položaj v tem, da gre za ze-lo kompleksno problematiko, delno pa je krivo tudi dejstvo, da čeprav so s sprejemom zad-njih obveznih izvedbenih ak-tov znane ključne zahteve, še vedno ostaja odprtih veliko vprašanj. Večina držav članic dvomi, da bodo lahko do ro-ka vzpostavile sistem nadzo-ra nad izvajalci storitev zaupa-nja, predvsem zaradi akredi-tacije organov za ugotavljan-je skladnosti z uredbo eIDAS, saj zahteve še vedno niso jas-ne, dolgotrajen pa je tudi sam postopek akreditacije.
" Uredba eIDAS omogoča digitalizacijo vrste opravil in pomembno poenostavlja skoraj vse segmente čezmejnega poslovanja.
Uredba eIDAS napoveduje novo dobo e-poslovanja v EU
www.finance.si Četrtek, 16. junija 2016, št. 11530 OGLASNA PRILOGA
Podjetje OSI prvo v Slove-niji ponuja daljinski e-pod-pis, ki temelji na central-ni avtentikaciji in central-no nameščenem potrdilu za e-podpis, ki ju OSI izva-ja z lastnima produktoma Rekono in Subscribo, raz-vitima v skladu z zahteva-mi uredbe eIDAS in pred-pisi o varstvu osebnih po-datkov.
Uredba eIDAS podpisniku omogoča, da napravo za ustvarjanje kvalificirane-ga e-podpisa zaupa v oskr-bo tretji osebi, če se uvede-jo ustrezni mehanizmi in postopki, ki zagotavljajo, da ima podpisnik izključ-ni nadzor nad uporabo svo-jih podatkov za ustvarjanje e-podpisa in da so pri upora-bi naprave izpolnjene zahte-ve za kvalificirani e-podpis. Zagotavljanje nadzora pod-pisnika nad izvedbo daljin-skega e-podpisa temelji na uporabi močnih kriptograf-skih tehnologij in namesti-tvi podpisnikovega ključa na strojnem varnostnem mo-dulu (HSM).
Varna e-identiteta v oblakuPrvi pogoj za e-podpis in tu-di za številne druge e-sto-ritve, namenjene določe-nim osebam, je potrditev pristnosti identitete oziro-ma avtentikacija uporabni-ka storitve. Podjetje OSI je razvilo rešitev Rekono, na-menjeno varnemu in zanes-ljivemu preverjanju in cen-tralnemu upravljanju upo-rabnikove identitete, ki z enotno prijavo poenostavi prijavo v spletne aplikaci-je. Rekono omogoča varno in hkrati preprosto avtenti-kacijo z uporabo mobilnih naprav, kadarkoli in kjerko-li, brez dodatnih namenskih naprav oziroma programske opreme. Omogoča funkcije registracije računa končne-ga uporabnika in registraci-je mehanizmov prijave: upo-rabniško ime in geslo, enkra-tno geslo SMS, enkratno ge-slo na mobilni napravi ali di-gitalno potrdilo, v prihod-nje pa tudi biometrično pri-javo. Poleg registracije iden-titete je uporabniku omo-gočen tudi celosten nadzor nad upravljanjem računa in dostop do portala samopo-moči. OSI v povezavi z ove-riteljem POŠTA®CA uporab-niku omogoča pridobitev kvalificiranega potrdila za e-podpis.
Ravni Rekonovih regi-stracijskih in identifikacij-skih postopkov temeljijo na stopnjah eIDAS, po katerih lahko o visoki ravni zaupa-nja v elektronsko identiteto govorimo takrat, kadar je sredstvo e-identifikacije v okviru sheme e-identifika-cije izdano v skladu s pred-pisanimi tehničnimi speci-fikacijami, standardi in po-stopki, vključno s tehničnim nadzorom, ki preprečujejo nevarnost zlorabe ali spre-minjanja identitete, nizka in srednja raven zanesljivosti pa zagotavljata le zmanjša-nje nevarnosti zlorabe ali spreminjanja identitete.
E-podpisovanje od kjerkoli in kadarkoliZa ustvarjanje e-podpisa na daljavo je podjetje OSI raz-vilo rešitev Subscribo, ki omogoča, da so kriptograf-ski ključi imetnikov varno shranjeni na oddaljenem sis-temu, na katerem se izvede tudi e-podpis. To pomeni, da podpisnik na svoji strani ne
potrebuje nobene namenske strojne in programske opre-me za hrambo ključev in iz-vajanje podpisa. Zato lahko podpisnik storitev uporab-lja poljubne naprave, kot je osebni računalnik, pamet-ni telefon ali tablica, ki ima nameščen spletni brskalnik. Podpisna funkcija Subscri-ba zagotavlja funkcije za pri-pravo zahtevka za podpis in oblikovanje digitalne ovoj-nice podpisa dokumentov v različnih oblikah. Podpr-te so oblike digitalnega pod-pisa XML/XAdES, PDF/PA-dES in PKCS7/CMS/CAdES. Podpisna funkcija je lahko nameščena kot del storitve Subscribo pri podjetju OSI ali izločeno pri ponudniku aplikativne storitve spletne-ga portala oziroma storitve v računalniškem oblaku. Po-stavitev pri ponudniku apli-kativne storitve je predvsem primerna, kadar uporabnik ne želi, da se vsebina doku-menta za podpis posredu-je ponudniku storitve digi-talnega podpisa na daljavo.
Kvalificirani e-podpis enakovreden lastnoročnemuKvalificirani e-podpis, ki je e-ekvivalent lastnoročnega podpisa, lahko ustvarimo samo s kvalificiranim potr-dilom za elektronski pod-pis, ki nas, skupaj z uporabo ustrezne rešitve za e-podpis posamičnega dokumenta, pripelje do visoke ravni zau-panja v identiteto podpisni-ka(-ov) in do pravno veljav-nega dokumenta. Z upora-bo sredstev nižjih ravni za-nesljivosti lahko pridemo do e-podpisov nižje ravni zaupanja in nižje ravni do-kazne vrednosti.
Podjetje OSI vam lahko pomaga pri iskanju odgo-vorov na vsa našteta vpra-šanja, ponudi rešitve e- identifikacije in e-podpisa, skladne z zahtevami ured-be eIDAS ter pomaga pri nji-hovi uvedbi v vaše poslovne procese.
Več informacij je na www.osi.si/eidas-predsta-vitev/.
" Postopek podpisovanja
"Model trženja Rekono je cenovno in funkcionalno prilagodljiv različnim uporabnikom glede na njihove zahteve po ravni zaupa-nja v e-identiteto ter načinu in obsegu uporabe. Osnovna uporaba avtentikacijskih mehanizmov Rekona bo na spletu na voljo brez-plačno. Uporaba avtentikacije e-identitete v povezavi z e-podpisni-mi ali drugimi zaupanja vrednimi storitvami/rešitvami bo plačlji-va v mesečnih pavšalnih zneskih, prilagojenih želeni ravni zaupa-nja v e-identiteto.Tudi model trženja storitve Subscribo, ki jo zagotavlja podjetje OSI skupaj s Pošto Slovenije, temelji na mesečnem pavšalnem znesku za uporabnika storitve oddaljenega e-podpisa (na primer podje-tja, banke, zavarovalnice), ki je dimenzioniran na tri velikostne raz-rede glede na število uporabnikov. Število dejansko ustvarjenih e-podpisov ne vpliva na znesek mesečne najemnine.Podjetje OSI storitvi Rekono in Subscribo zagotavlja nepretrgoma, sedem dni na teden, 24 ur na dan, hkrati s klicnim centrom za pod-poro uporabnikom. Obe rešitvi delujeta na opremi in v okolju, ki ustreza najvišjim standardom varnega in zanesljivega delovanja informacijskih sistemov oziroma storitev.
"Kako visoko raven zaupanja v e-identiteto potrebujemo?
"Kakšno raven zanesljivosti e-podpisa, to je po-vezave podpisnika z vsebino izjave njegove vo-lje želimo?
"Ali rešitev onemogoča zanikanje podpisa? " Smo zavezani k uporabi določene oblike pod-
pisa? " Smo zavezani k hrambi podpisanega izvirni-
ka dokumenta?
1. Razumeti zahteve uredbe eIDAS.
2. Ugotoviti, kateri poslovni procesi so primerni za e-transformacijo.
3. S pomočjo specializiranega ponudnika reši-tev/storitev oceniti, katere obstoječe ali nove rešitve zagotavljajo e-poslovanje v okviru ve-ljavnih predpisov, ter določiti najustreznejšo pot do zakonske skladnosti.
4. Ustrezno usklajeno izvesti 2. in 3. točko.
Do uporabnikov prijazno in cenovno ugodno Vprašanja, ki si jih moramo postaviti, ko izbiramo rešitev za e-identifikacijo in e-podpis:
Kako se lotiti prehoda na eIDAS?
E-identifikacija in e-podpis na daljavo
www.finance.si Četrtek, 16. junija 2016, št. 115 IKT−INFORMATOR 31
ePero®
Poslovanje brez papirjawww.ePero.si
lastnoročen elektronski podpis
SETCCE Družba za e-poslovanje [email protected]
®
O elektronski identifikaciji in stori-tvah zaupanja za elektronske tran-sakcije, ki jih prinaša te dni zelo ak-tualna uredba eIDAS, smo govorili z dr. Davorko Šel, direktorico operati-ve v podjetju SETCCE.
" Od kod se je vzela uredba eIDAS?Uredbo eIDAS (Uredba EU št. 910/2014) sta evropski parlament in svet Evropske unije sprejela že pred dvema letoma, a je za drža-ve članice aktualna predvsem te dni. Njen namen je spodbuditi delovanje notranjega trga in uporabo nacionalnih identifikacijskih sredstev za dostop uporabnikov do e-stori-tev v drugih državah članicah Evropske uni-je. Dosedanja zakonodaja je namreč omogo-čala različne interpretacije in uporabo nee-notnih standardov, kar je povzročalo ovire pri čezmejnem elektronskem poslovanju, kar si uredba prizadeva urediti.
" Se da namen uredbe eIDAS bolj preprosto razložiti?Namen je omogočiti varen dostop do ele-ktronskih storitev in izvajanje transakcij z enim klikom v drugih državah, na primer oddaja davčne napovedi, oddaljeno odpira-nje bančnega računa, vpis na tujo univerzo, opravljanje avtentikacije pri spletnih plači-lih, e-dražbe, ustanovitev podjetja …
" Kakšne spremembe pa si lahko obe-tamo pri elektronskem podpisovanju?Uredba eIDAS zagotavlja elektronskemu podpisu enako pravno veljavo in dokazno vrednost, kot mu jo je dala že direktiva o e-podpisu (direktiva 1999/93/ES), ki je bila v slovenski pravni red uvedena z zakonom o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP-UPB1, Ur. l. RS, št. 98/2004). Torej z vidika elektronskega podpisovanja v najširšem smislu uredba eIDAS ne prina-ša sprememb. Novost pa je uvedba termi-na kvalificirani elektronski podpis, ki je po uredbi eIDAS privzeto enakovreden lastno-ročnemu podpisu.
" Na domačem trgu poznamo števil-ne različne rešitve elektronskega pod-
Čezmejno elektronsko poslovanje dobiva novo dimenzijo
pisovanja. Kako bo nova uredba vpli-vala nanje?Veljavne rešitve za elektronsko podpisova-nje fizičnih oseb imajo enako podlago v no-vi zakonodaji, kot so jo imele doslej, in so s tega vidika enako veljavne, kot so bile pred uveljavitvijo uredbe eIDAS. Na trgu se bodo gotovo pojavile tudi nove rešitve za elektron-sko podpisovanje, ki bodo podpirale kvalifi-cirani elektronski podpis. Kako se bodo to-vrstne rešitve uveljavile v praksi, bomo šele videli. Zanimive ugotovitve ponuja raziska-va družbe Forrester Research iz marca 2016, ki napoveduje, da naj bi v prihodnje prevla-dale preproste oblike elektronskega podpi-sovanja nad kvalificiranimi elektronskimi podpisi. Ti pa naj bi se uporabljali izključno pri tistih elektronskih storitvah, ki bodo ta-ko obliko podpisa zahtevale.
" Ste na SETCCE že pripravljeni na uvedbo uredbe eIDAS v prakso?SETCCE je vodilni slovenski ponudnik re-šitev za upravljanje digitalnih transakcij, med katere sodi tudi ena najbolj prepozna-nih rešitev za elektronsko podpisovanje na
slovenskem trgu in v regiji, SETCCE ePero. Razvita je bila in deluje v skladu z veljavno zakonodajo. Seveda želimo ostati pomem-ben dobavitelj rešitev za elektronsko podpi-sovanje tudi v prihodnje, zato zelo natančno spremljamo zakonodajne spremembe in jih sproti vključujemo v naše rešitve. Naš edini cilj je zagotoviti strankam iz različnih indu-strij in javne uprave zakonsko skladno reši-tev, ki jim bo optimizirala poslovanje in zni-žala stroške poslovanja na račun uvedbe di-gitalnih transakcij. Elektronsko podpisova-nje, denimo, med prvimi uvajamo tudi kot storitev v oblaku. Storitev združuje različne tehnike podpisovanja, elektronsko lastno-ročno podpisovanje, kvalificirano elektron-sko podpisovanje ... Prihajajočo uredbo vi-dimo kot ustrezen okvir, prepričani smo, da nam bo omogočila hitrejše uvajanje takšnih storitev doma in na tujih trgih.
" Kakšne so prednosti storitev v oblaku za elektronsko podpisovanje?Digitalne transakcije si prizadevamo uva-
jati s tem, da približamo podpisne tehno-logije kar najširšemu krogu uporabnikov. Ker je infrastruktura javnih ključev do neke mere ovira, saj ne dosega želene penetraci-je uporabe digitalnih potrdil, smo poleg re-šitve proXSign, ki bo z uredbo eIDAS pod-prla kvalificirano elektronsko podpisova-nje, razvili rešitve in storitve za lastnoročni elektronski podpis ePero. Storitev elektron-skega podpisovanja ePero START je bil zgolj logičen evolucijski korak. Je precej hitrejša, zagotavlja krajši čas povrnitve naložbe, viš-jo stopnjo zaupanja in združuje več različnih tehnik elektronskega podpisovanja na enem mestu, kot so lastnoročni elektronski pod-pis, mobilni podpis, kvalificiran elektronski podpis ... Poleg tega omogoča podporo di-gitalnim procesom, v katerih lahko nastopa več strank hkrati, obvladovanje podpisnih delotokov, varno elektronsko hrambo pod-pisanih dokumentov in drugo.
" Nekatere elektronske storitve zaupa-nja bo skladno z uredbo eIDAS mogoče priglasiti kot kvalificirane. Ste aktivni tudi na tem področju?Vsekakor. Takoj ko bo mogoče, bomo prigla-sili storitve, ki sodijo med nabor storitev zau-panja po uredbi eIDAS. Torej takrat, ko bodo v Sloveniji začeli delovati organi za ugotavlja-nje skladnosti, katerih naloga je priprava po-ročil o skladnosti, ki so pogoj za priglasitev storitve zaupanja pristojnemu ministrstvu.
I N T E RVJ U: dr. Davorka Šel, direktorica operative v podjetju SETCCE
"Uredba EU je pravni akt, ki neposredno velja za vse države članice in zato ne pot-rebuje implementacije v nacionalni zako-nodaji. Seveda pa nacionalna zakonodaja na tem področju lahko predpiše posebno-sti, ki pa ne smejo biti v nasprotju z original-no uredbo. Formalno začne uredba eIDAS veljati 1. julija 2016, z izjemo nekaterih čle-nov, ki so bodisi predhodno že začeli veljati bodisi šele bodo.
Pravni akt, ki neposredno velja za vse države
Elektronsko podpisovanje med prvimi uvajamo tudi kot storitev v oblaku.
