Embed Size (px)
Citation preview
Mednarodni znanstveni simpozij
Poučevanje govoraZbornik povzetkov
12. in 13. april 2019
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo,Trubarjeva 3, Ljubljana
Vodji simpozija:
Katarina Podbevšek, Univerza v Ljubljani, AGRFT
Nina Žavbi, Univerza v Ljubljani, AGRFT
Programsko-organizacijski odbor:
Alida Bevk, Univerza v Ljubljani, AGRFT, Ljubljana
Tomaž Gubenšek, Univerza v Ljubljani, AGRFT, Ljubljana
Matea Hotujac Dreven, ORIS – Center za izboljšanje komunikativnosti otrok in odraslih,
Zagreb
Tina Lengar Verovnik, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Inštitut za
slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU, Ljubljana
Katarina Podbevšek, Univerza v Ljubljani, AGRFT, Ljubljana
Alojz Svete, Univerza v Ljubljani, AGRFT, Ljubljana
Karolina Vrban Zrinski, Sveučilište u Zagrebu, Hrvatski studiji, Zagreb
Nina Žavbi, Univerza v Ljubljani, AGRFT, Ljubljana
Urednici Zbornika povzetkov:
Katarina Podbevšek, Univerza v Ljubljani, AGRFT
Nina Žavbi, Univerza v Ljubljani, AGRFT
1
Program simpozija
petek, 12. april 2019
8.30 Registracija
9.00–9.15 Dekanov nagovor
9.15–9.30 Uvodni nagovor: O tradiciji simpozijev na AGRFT – Katarina Podbevšek
Napotki o poteku simpozija – Nina Žavbi
9.30–9.45 Helena Korošec: Komunikacijski potenciali lutke kot spodbuda za učenje
govora
9.45–10.00 Simona Kranjc: Značilnosti otrokovega govora pred vstopom v šolo
10.00–10.15 Matea Hotujac Dreven: Vpliv motenj senzorne integracije na razvoj
multisenzorike govora
10.15–10.30 Maja Višček: Skrb za govor v vrtcu
10.30–10.45 Jasna Jožef: Razvijanje govora v prvem triletju osnovne šole
10.45–11.15 Pogovor
11.15–11.45 Odmor za kavo
11.45–12.00 Simona Pulko: Poučevanje govora v učnih načrtih za osnovno šolo, srednje
šole in gimnazije
12.00–12.15 Janja Žmavc: Nekoč k retorju in gledališkemu igralcu – kam pa danes?
(Poskus kritičnega pogleda na kurikularne umestitve govornega nastopa v
okviru osnovnošolskega izobraževanja)
12.15–12.30 Katarina Torkar-Papež, Darinka Marc: Razvijanje kulture govorjene besede
12.30–12.45 Jožica Jožef Beg: Govorna interpretacija literarnega besedila v gimnaziji
12.45–13.00 Nataša Konc Lorenzutti: Poučevanje govora v programu umetniške
gimnazije – smer gledališče in film
13.00–13.15 Nataša Barbara Gračner: Če me ne razumeš, me ni
13.15–13.45 Pogovor
13.45–14.45 Odmor za kosilo
2
14.45–15.00 Melita Zemljak Jontes: Kultura govora na študijskem programu Slovenski
jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru
15.00–15.15 Alenka Valh Lopert: Kultura govora za študente medijskih komunikacij
(FERI, Univerza v Mariboru)
15.15–15.30 Luka Horjak, Hotimir Tivadar: Odprta vprašanja kodifikacije in smiselno
univerzitetno poučevanje slovenskega govorjenega jezika
15.30–15.45 Nina Žavbi: Kako poučevati govor (Izzivi sodobnega odrskega govora z
vidika pravorečne norme)
15.45–16.15 Pogovor
16.15–16.45 Odmor za kavo
16.45–17.00 Katarina Podbevšek: Razvijanje izraznosti glasu pri študentih dramske igre
17.00–17.15 Karolina Vrban Zrinski: Umjetnički govor u teoriji i praksi
17.15–17.30 Klasja Kovačič: Delo gledališkega lektorja in njegova potencialna didaktična
vloga na primeru drame Rožnati trikotnik Martina Shermana
17.30-18.00 Pogovor in zaključek prvega dne
sobota, 13. april 2019
9.30–9.45 Alenka Rot Vrhovec: Možnosti razvijanja govorjenja v 1. in 2. triletju
osnovne šole
9.45–10.00 Katarina Kejžar: Učim – torej govorim
10.00–10.15 Martin Vrtačnik: Poučevanje fonetike na Seminarju slovenskega jezika,
literature in kulture
10.15–10.30 Tina Lengar Verovnik: Govorno izobraževanje študentov novinarstva
10.30–10.45 Lucia Gaja Scuteri:Pogled nazaj za naprej: Jezikovno razsodišče o TV-
jeziku v 80-ih
10.45–11.15 Pogovor
11.15–12.00 Odmor za kavo
3
12.00–12.15 Aleš Jan: Zvočni medij kot učenec in učitelj
12.15–12.30 Mateja Juričan, Maja Šumej: Izobraževanje radijskih govorcev v Radiu
Slovenija
12.30–12.45 Tončka Godina: Orodja nevrolingvističnega programiranja pri poučevanju
govora
12.45–13.00 Alida Bevk: Vloga anatomije in fiziologije pri poučevanju govora
13.00–13.30 Pogovor
13.30–14.30 Odmor za kosilo
14.30–14.45 Vesna Kirinić Papeš, Dijana Hodalić, Zlatko Papeš: Protokol spremljanja
kakovosti glasu elitnih glasovnih profesionalcev po verbotonalnem sistemu
14.45–15.00 Selena Andrić: Nastava scenskog govora
15.00–15.15 Tomaž Gubenšek: Poetika tišine
15.15–15.30 Matic Pavlič: Prozodija v slovenskem znakovnem jeziku: pomežik, pokim in
sprememba mimičnih oznak
15.30–16.00 Pogovor in zaključek simpozija
4
Helena Korošec
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
Komunikacijski potenciali lutke kot spodbuda za učenje govora
Lutka s svojimi odnosnimi, lingvističnimi in animacijskimi potenciali inspirira, motivira in
poveže otroke za sodelovanje ter ustvarjanje različnih oblik interakcij in kontekstov, v katerih
raziskujejo razsežnosti jezika. Lutkovni lik in njegova zgodba čustveno, doživljajsko in
miselno motivirajo otroka za aktivnosti in učenje ter ustvarjanje različnih in nepričakovanih
načinov za uporabo jezika in komunikacijo. Posredna komunikacija z lutko ustvarja igrivo in
sproščeno učno okolje, ki spodbudi otroka, da aktivno vstopi v lutkovno zgodbo, sam postane
del te zgodbe, lahko jo spreminja ali nanjo vpliva in tako na več komunikacijskih nivojih
izraža čustva ter svoj odnos do sveta. Likovna, gibalna in glasovna stilizacija lutkovnega lika
otroku omogočajo pot in razvoj od nebesednih simbolnih znakov do bogatega jezikovnega
izražanja.
5
Simona Kranjc
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Značilnosti otrokovega govora pred vstopom v šolo
V zgodnjem otroštvu je ena izmed osnovnih nalog za otroka, da razvije jezikovno zmožnost,
torej zmožnost tvorjenja in razumevanja besedil v različnih govornih položajih in za različne
potrebe. Jezikovna zmožnost seveda ne pomeni le njegove zmožnosti sporazumevati se z
okoljem, marveč vključuje še mnogo več. Otrok vstopa v interakcijo z igro, umetnostjo
(plesom, dramo, ritmom in glasbo, gibanjem), matematiko (klasifikacija, razvrščanje) in
drugimi spoznavnimi področji. V tem obdobju se uči sporočati svoje izkušnje na različne
načine, razumeti načine, kako drugi sporočajo in predstavljajo lastne izkušnje. Razvija
zmožnost intuitivnega, kritičnega, simbolnega in kreativnega mišljenja. Jezik se razvija v
polnopomenskem kontekstu, ko ima otrok razlog ter možnost sporočati svoje ideje in ko čuti
potrebo po védenju. Odrasli naj bi skušali razumeti in spoštovati sporazumevanje tako z
jezikovnimi kot z nejezikovnimi sredstvi.
6
Matea Hotujac Dreven
Oris – Center za izboljšanje komunikativnosti otrok in odraslih, Zagreb
Vpliv motenj senzorne integracije na razvoj multisenzorike govora
V trenutku, ko možgani fetusa prvič začutijo gibanje materinega telesa, se sproži zelo zapleten
proces razvoja nevroloških poti, ki vplivajo na razvoj multisenzorične percepcije oz. na razvoj
senzorne integracije. Multisenzorična percepcija poteka v skorji velikih možganov na treh
hierarhičnih ravneh, in sicer so to primarno ali somatosenzorično področje, sekundarno ali
multimodalno področje in terciarno področje. Terciarno področje je zadnji asociativni center,
v katerem se oblikujejo dojemanja, mišljenje in verbalni jezik kot prostorsko perceptivni
fenomen. Prav zaradi tega je govor multisenzoričen. Različne stopnje motenj sodelovanja teh
področij lahko povzročijo težje motnje (npr. popolnoma nerazvit govor) ali lažje
artikulacijske motnje. V prispevku skušam osvetliti spoznanja sodobne psiholingvistike s
področja usvajanja in učenja jezika, pri tem pa se osredotočam na značilnosti jezikovne
zmožnosti pri otrocih v obdobju od prvega do šestega leta.
7
Maja Višček
Vrtec Ciciban, Ljubljana
Skrb za govor v vrtcu
Predšolsko obdobje je najpomembnejše obdobje za razvoj govora. V tem obdobju lahko zato
vzgojitelji in starši pomembno prispevajo k razvoju na govorno-jezikovnem področju.
Kurikulum za vrtce definira tako cilje kot tudi vlogo vzgojitelja v pedagoškem procesu na
področju jezika, katerega del je tudi govor. Med samo analizo govorno-jezikovnih ciljev in
evalvacijo načrtovanih dejavnosti s slikanico brez besedila se mi zastavlja vprašanje, kakšno
mesto v predšolskem obdobju zaseda interpretativni govor ter kje je mogoče zaslediti prvine
le-tega znotraj kurikuluma.
8
Jasna Jožef
Osnovna šola Drska, Novo mesto
Razvijanje govora v prvem triletju osnovne šole
V obdobju začetnega opismenjevanja je govorjenje temeljna sestavina sporazumevalne
zmožnosti, zato znanstvena dognanja o razvoju govora upoštevajo tako učni načrti za
slovenščino kot tudi za druge predmete. Veliko vlogo pri tem, kako bo pri učencih potekalo
opismenjevanje in s tem razvijanje govora v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, imajo
učitelji. Na podlagi analize odgovorov iz anketnega vprašalnika za učitelje bomo prikazali, s
katerimi dejavnostmi učitelji razvijajo govor pri učencih in kakšni so učinki teh dejavnosti.
9
Simona Pulko
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
Poučevanje govora v učnih načrtih za osnovno šolo, srednje šole in gimnazije
Prispevek predstavlja analizo poučevanja in učenja govora (splošnega govornega
izobraževanja) pri predmetu Slovenščina. Razvijanje sporazumevalne (tudi govorne)
zmožnosti zasledimo kot enega od splošnih ciljev v vseh učnih načrtih na vseh stopnjah
izobraževanja v učnih načrtih za pouk slovenščine. Analiza zajema učni načrt za slovenščino
v osnovni šoli iz leta 2011, učni načrt za slovenščino v osnovni šoli iz leta 2018, ki bo v šolski
praksi veljaven od 1. 9. 2019, učni načrt za slovenščino v gimnazijah (splošnih, klasičnih in
strokovnih) iz leta 2008 in kataloge znanj za slovenščino. V analizi bodo predstavljeni
pregled, prisotnost poučevanja govora in strategije ter pristopi za poučevanje govora v
različnih učnih načrtih; ovrednoteni bosta doslednost in kontinuiteta pri razvijanju govora ter
posledično govorne zmožnosti.
10
Janja Žmavc
Pedagoški inštitut, Ljubljana
Nekoč k retorju in gledališkemu igralcu – kam pa danes?
(Poskus kritičnega pogleda na kurikularne umestitve govornega nastopa v okviru
osnovnošolskega izobraževanja)
V prispevku bomo orisali problematiko pojmovanja, poučevanja in vrednotenja govornega
nastopa kot učnega cilja in standarda v osnovnošolski vzgojno-izobraževalni vertikali. Skozi
arheologijo govornega nastopa v okviru retorične teorije ter zlasti njegove antične
umeščenosti med javni govor in umetniško prakso gledališča bomo poskušali pokazati, kako
pomembno je sistematično vpeljevanje prvin govornega nastopa na osnovnošolski ravni, ki
temelji na retoričnih konceptih in upoštevajoč načelo postopnosti govorni nastop primarno
uvaja skozi njegovo nebesedno (performativno) komponento, ki ga šele v nadaljevanju
nadgrajuje z vsebinskimi izhodišči. Kot tako koncipirana učna vsebina omogoča razvijanje
zmožnosti suverenega, premišljenega in avtentičnega javnega nastopanja.
11
Darinka Marc, Katarina Torkar Papež
Gimnazija Poljane, Ljubljana
Kultura govorjene besede
Na Gimnaziji Poljane izbirne ure retorike v tretjem letniku potekajo od 2004/05 dalje. Gre za
vaje štirih temeljnih sporazumevalnih dejavnosti: poslušanja, govorjenja, pisanja in branja,
spremlja pa jih urjenje zmožnosti kritičnega presojanja in argumentacije. Ob aktualnih,
zvrstno in vsebinsko različnih besedilih dijaki presojajo sporočila, se do njih opredeljujejo in
tvorijo svoja stališča. Do tehtnosti lastnih trditev jih vodijo koraki Toulminovega modela
utemeljevanja dejstev, razlaganja in sklepanja, pri čemer nujno upoštevajo zadržke in
približke. Pisna priprava je obvezni del govornega nastopa. V njej dijak pokaže smiselno
odbiranje virov, iz katerih črpa snov za svoja stališča, in zmožnost jedrnatega ter
zaokroženega opredeljevanja. Priprava na izrekanje oz. javno nastopanje sledi kot zaključna
faza tvorjenja besedila. Kultura govorjene besede se utrdi z vajami zvočnih prvin govora
(glasovne čistosti, barvitosti, prožnosti in govornega registra, glasovne jakosti, intonacije,
premorov in hitrosti), predvsem z vajami za pravilno izreko glasov standardnega jezika.
Kultura izražanja je tem večja, čim bolj zavzeto dijaki ponotranjijo spoznanje, da tehtnega
govorjenja brez premišljevanja, zapisovanja in učenja ni.
12
Jožica Jožef Beg
Šolski center Novo mesto
Govorna interpretacija literarnega besedila
Učitelj z govorno interpretacijo besedila pri pouku književnosti ustvarja estetsko situacijo,
dijake motivira za nadaljnje delo in hkrati dijakom predstavlja bralni zgled. Zanimalo nas je,
kako je poučevanje govorne interpretacije umeščeno v učni načrt, predmetni izpitni katalog za
slovenščino ter učbenike za jezik in književnost v gimnaziji. Z raziskavo, v katero se je
vključilo 175 udeležencev, smo preverili opažanja gimnazijcev o poučevanju govorne
interpretacije pri pouku književnosti, kako pomembna se zdi govorna interpretacija besedila
njim samim, kako se pripravljajo na govorno interpretacijo in kako se počutijo med nastopom
v razredu.
13
Nataša Konc Lorenzutti
Gimnazija Nova Gorica
Poučevanje govora v programu umetniške gimnazije – smer gledališče in film
Na Gimnaziji Nova Gorica se od septembra 2001 izvaja program umetniške gimnazije
dramsko-gledališke smeri, ki se po prenovi v letu 2017 imenuje smer gledališče in film. V
obeh programih ima trening odrskega govora pomembno vlogo, pri čemer kot nosilka
predmeta sledim izhodiščnim načelom:
- Govora se ne učimo s posnemanjem, ampak razvijamo svoj lastni glas in izraz.
- Pri iskanju načina, kako bi nekaj povedali, ne sestavljamo zaporedja besed, temveč
oblikujemo misel.
- Veščine odrskega govora ni mogoče strogo ločiti od govornega ustvarjanja, oboje se
prepleta. Zato si prizadevamo za celostno gledališko vzgojo, pri čemer poudarjamo, da
veščina kultiviranega govora ni pomembna samo za tiste, ki želijo postati igralci, ampak je
odraz širše človekove razgledanosti in kulture.
14
Nataša Barbara Gračner
Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
Če me ne razumeš, me ni
Kot igralka raziskujem svoja izrazna sredstva, preko katerih oživim lik, ki ga je nekdo zapisal.
Za svoje delo pa potrebujem orodje, s katerim bom izoblikovala bitje, ki mora biti za gledalce
verodostojno. Metod je mnogo, a ponavadi igralec razvije sebi lasten način, s katerim
raziskuje elemente za razvojno pot lika. Sama bazo vedno poiščem preko govornega
izraznega sredstva, ki ponuja mogočno paleto možnosti za razplasteno kreacijo. Kako z
ozaveščenim govorom izoblikovati vse karakterne lastnosti lika in se poigravati z zvočno
stranjo besede, je tisto, kar me v tem razmišljanju vznemirja. Ali je mogoče dramskemu tekstu
zgolj s prozodičnimi sredstvi popolnoma spremeniti vsebinski pomen? Glede na to, da smo
igralci ne le kreatorji svojega lika, pač pa tudi zgodbe, mislim, da je. Na ta način s študenti
igre sooblikujem razmišljanja o igralskem poklicu, za katerega menim, da je skupek znanja in
odgovornih potez talentiranih ljudi, ki zmorejo pretočnost. In ozaveščen govor je ena
temeljnih točk, okoli katere se vrtijo moja pedavanja.
15
Melita Zemljak Jontes
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
Kultura govora v študijskem programu Slovenski jezik in književnost na Filozofski
fakulteti Univerze v Mariboru
Jezik je osnovno sredstvo sporazumevanja, jezikovna kultura pa s kulturo govora in pisanja
njegov pomemben del, ki omogoča razvoj človeka kot posameznika ter človeka kot
sestavnega dela družbe. Usvajanje jezika in sestavin jezikovne kulture prehaja od
posameznikovega nezavednega do posameznikovega in družbenega ciljno vse bolj zavednega.
Za čim večjo dosego zavednega ima ključno vlogo zakonsko opredeljeno sistematično
institucionalno delovanje v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu. Prispevek se
osredinja na analizo vsebin, pristopov in težav pri obravnavi kulture govora s ciljem čim
uspešnejšega usvajanja sporazumevalne zmožnosti v študijskem procesu, in sicer na primerih
izbranih predmetov študijskega programa Slovenski jezik in književnost Filozofske fakultete
Univerze v Mariboru.
16
Alenka Valh Lopert
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
Kultura govora za študente medijskih komunikacij (FERI, Univerza v Mariboru)
Mediji, posebej radio, imajo velik vpliv na poslušalce in oblikovanje jezikovne kulture sploh,
zato bo v prispevku najprej predstavljeno, koliko jezikovnih vsebin je ponujenih študentom
smeri Medijske komunikacije (FERI UM) na do- in podiplomskem študiju. V osrednjem delu
bodo a) izpostavljene vsebine predmeta na podiplomskem študiju Radio in radijski programi,
in sicer kultura govora, izhajajoča iz poznavanja socialnozvrstne členjenosti slovenskega
jezika; pravorečne značilnosti slovenščine v govorjenih medijih; predstavljeni konkretni
pravorečni problemi, s katerimi se srečujejo poklicni govorci; b) analizirani pravorečni
problemi študentov pri govornih predstavitvah v okviru omenjenega predmeta. Delo je za
študente zaradi skopo odmerjenih ur, namenjenih kulturi govora, in zaradi obsežne snovi
izjemno strnjeno in zahtevno. Usvojeno znanje pa naj bi jih spodbudilo k višji stopnji
zavedanja pomena govorjene (in pisne) materinščine.
17
Luka Horjak, Hotimir Tivadar
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Odprta vprašanja kodifikacije in smiselno univerzitetno poučevanje slovenskega
govorjenega jezika
Avtorja na podlagi izkušenj poučevanja pravorečja študentov slovenistike na ljubljanski
univerzi izpostavljata več odprtih vprašanj pravorečne norme in njene kodifikacije. Na
nadsegmentni ravni je to mesto naglasa (naglasni tipi) in z njim povezana kolikost
naglašenega samoglasnika, na segmentni ravni pa so to izgovor zvočnikov /l/ in /ʋ/, izgovor
končne zveze <-ij>, sintagmatika glasovnih nizov, izgovor kratic idr. Namen prispevka je
osvetliti odprta vprašanja ter razmisliti, katere pravorečne vsebine v razpoložljivem času
poučevati sloveniste ter katere teme si zaslužijo več pozornosti.
18
Nina Žavbi
Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
Kako poučevati govor (Izzivi sodobnega odrskega govora z vidika pravorečne norme)
Prispevek s pregledom teorij s področja didaktike, z lastno refleksijo pedagoškega procesa in
s pomočjo ankete s študenti proučuje način učenja in poučevanja pravorečja pri pouku jezika
in govora, upoštevajoč specifike študija na umetniški akademiji. Poučevanje temelji na
metodah, osredinjenih na študente in njihovo aktivnost, na globinskem pristopu k učenju in
spodbujanju kritičnega mišljenja. Povezovati želi teorijo in prakso, znanost in umetnost.
Prikazati želi, da je uporabljeni pristop k poučevanju tesno povezan s sodobnim gledališkim
(odrskim) govorom, ki mora biti ves čas osmišljen, utemeljen z ostalimi odrskimi dejavniki,
igralec pa v njem ustvarjalen, inovativen, kritičen. Zato je poučevanje z inovativnimi
metodami pomembno tudi za prihodnje profesionalno delo govornega interpreta.
19
Katarina Podbevšek
Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
Razvijanje izraznosti glasu pri študentih dramske igre
V sodobnih uprizoritvenih umetnostih stalno napredujoča tehnologija omogoča najrazličnejše
slišne manifestacije, vendar daje človeški glas, ki prihaja iz neposredno prisotnega telesa
nastopajočega, gledališču še vedno poseben čar in specifično noto. Občinstvo od igralca
pričakuje, da bo njegov glas imel določene lastnosti, primerne njegovi javni izpostavljenosti,
in da bo usklajen z vlogo, ki jo igralec na odru predstavlja. Študent dramske igre mora v
izobraževalnem procesu ob stalni skrbi za fiziološko brezhibne govorne organe (higieni glasu)
razviti tudi sposobnost nadzorovane izraznosti svojega glasu. V prispevku so predstavljene
učne strategije, ki razvijajo izraznost študentovega glasu in spodbujajo učinkovito izvajanje
glasovnih izraznih sredstev.
20
Karolina Vrban Zrinski
Sveučilište u Zagrebu, Hrvatski studiji
Umjetnički govor u teoriji i praksi
Govor je, bez obzira na vrstu ili medij u kojem se ostvaruje, ne samo prirodna ljudska
sposobnost nego i umijeće. U Hrvatskoj ne postoji ustaljena praksa angažiranja fonetičara u
radu na kazališnim i filmskim projektima. Možemo vidjeti kako se pedagozi glume i govora
kao i redatelji pozivaju na talent oslanjajući se na svoje iskustvo i intuiciju. Bez obzira na
činjenicu da je govor zahvaljujući novijim znanstvenim istraživanjima i metodama mjerljiv i
ispravljiv te do vrlo visoke mjere na mnogim svojim razinama savladiv, u umjetničkoj praksi
znanstveno i praktično stajalište fonetike još uvijek ne nalazi svoje pravo mjesto.
21
Klasja Kovačič
Ljubljana
Delo gledališkega lektorja in njegova potencialna didaktična vloga na primeru drame
Rožnati trikotnik Martina Shermana
V dramskem gledališču je odrski govor eno izmed najpomembnejših gledaliških sredstev. Pri
ustvarjanju je poleg režiserja in igralcev ključen gledališki lektor, ki ima tudi didaktično
vlogo, s katero nastopi že na začetnih vajah študijskega procesa. Lektorjev raziskovalni
predmet je tako jezik kot odrski govor. Njegov cilj je sooblikovati govorjeni jezik celotne
gledališke predstave, medtem ko je igralčev cilj (so)ustvarjanje dogovorjene govorne podobe.
Z opisom gledališkolektorskega dela v študijskem procesu drame Rožnati trikotnik Martina
Shermana prispevek izpostavi in vrednoti potencialno didaktično vlogo gledališkega lektorja.
22
Alenka Rot Vrhovec
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
Možnosti za razvijanje govorjenja učencev v 1. in 2. triletju OŠ
Temeljni cilj jezikovnega pouka slovenščine je uravnoteženo razvijanje vseh štirih
sporazumevalnih dejavnosti, tj. poslušanja, govorjenja, branja in pisanja. Kljub temu da se
govorjenje opredeljuje kot naravno zmožnost, ga je treba načrtno in sistematično razvijati. Za
učinkovitost omenjenega procesa je pomemben dejavnik učitelj. V prispevku je predstavljena
raziskava, s katero smo preverjali, koliko priložnosti za govorjenje dobijo učenci med
jezikovnim poukom v prvem in drugem triletju osnovne šole. S pomočjo rezultatov in
predvidenih vzrokov zanje smo oblikovali priporočila, s katerimi želimo ozavestiti učitelje in
bodoče učitelje o pomenu načrtnega razvijanja govorjenja ter s tem vplivati na izboljšanje
poučevanja in posledično razvijanja sporazumevalne zmožnosti učencev.
23
Katarina Kejžar
Osnovna šola Josipa Vandota Kranjska Gora
Učim – torej govorim
V članku je predstavljen pomen učiteljevega govora v procesu učenja. Vloga učitelja se je v
zadnjih letih zelo spremenila. Dober učitelj danes v razredu uspešno navdušuje, usmerja,
posluša, raziskuje. To počne s svojo strokovnostjo, razgledanostjo, kritičnim odnosom do
družbe, pa tudi z zgledom, empatijo in govorom. V izobraževanju bodočih učiteljev se znanju
o govornih dejavnostih ne daje dovolj poudarka, posledice so očitne. Učitelj, ki se ne zaveda
moči svojega govornega nastopa v razredu, lastnega govora ne analizira in mu ne posveča
(dovolj) pozornosti, posledično močno vpliva na neustrezen govor svojih učencev. V
prispevku osvetlim nekatere dejavnosti v procesu pouka, pri katerih je učiteljev odnos do
govora ključnega pomena za uspešno in učinkovito delo. Zavedanje o vlogi govora je še
posebno pomembno pri učiteljih začetnikih. Prispevek je hkrati refleksija dolgoletnega
opazovanja in poslušanja učiteljevega govora na strokovnih izpitih, na različnih posvetih in
simpozijih učiteljev ter mentorstva študentom (bodočim učiteljem) na praksi.
24
Martin Vrtačnik
Mestno gledališče ljubljansko
Poučevanje fonetike na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture
Članek opiše metode poučevanja slovenske fonetike na Seminarju slovenskega jezika,
literature in kulture med letoma 2014 in 2018. Ob predstavitvi fonetičnih vaj in napotkov za
boljšo izgovarjavo seminaristov v začetnih, nadaljevalnih in izpopolnjevalnih skupinah je
omenjeno, da seminaristi pri učenju slovenščine kot drugega in tujega jezika lahko
uporabljajo več priročnikov in učbenikov, ne pa (še) tudi fonetičnega učbenika. Omenjenim
priročnikom in učbenikom so sicer priložene zgoščenke s posnetki najrazličnejših besedil,
vendar slušna analiza le-teh kaže, da nekateri posnetki s fonetično-fonološkega vidika
niso povsem ustrezni za učenje slušne podobe slovenščine. Članek znova poudari potrebo po
izdaji sodobnega pravorečnega priročnika za učenje slovenščine kot tujega in tudi kot
maternega jezika.
25
Tina Lengar Verovnik
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede; Inštitut za slovenski jezik Frana
Ramovša ZRC SAZU
Govorno izobraževanje študentov novinarstva
Študij novinarstva na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je od samega začetka
vključeval predmete, ki so študente opremljali s splošnimi jezikovnimi in posebnimi
jezikovnostilističnimi znanji; z vedno večjo prisotnostjo medijsko posredovanega govora pa
se je krepila tudi potreba po vključevanju več govorno specifičnih jezikovnih vsebin. Zadnjih
15 let študentje tako en semester poslušajo predmet, ki je namenjen seznanjanju s splošnimi
pravorečnimi in besedilnofonetičnimi znanji, kot tudi z nekaterimi jezikovnostilnimi
posebnostmi govornih novinarskih žanrov. V prispevku bo predstavljeno poučevanje kulture
govornega izražanja na novinarskem študiju ter medpredmetno povezovanje, ki omogoča
učinkovitejšo integracijo teh vsebin v kurikulum.
26
Lucia Gaja Scuteri
Neapelj
Pogled nazaj za naprej: Jezikovno razsodišče o TV-jeziku v 80-ih
Z vidika jezikovnokulturne problematike so različne nedavne raziskave dokazale, da v
slovenskih medijih neuresničevanje knjižne govorne norme narašča. Narečna in individualna
zaznamovanost govora v slovenskih medijih ni nov pojav – narečno in nezborno se je v
slovenskem medijskem govoru pojavljalo že v preteklosti. Učinkovitejša medijska
jezikovnokulturna politika zagotovo temelji tudi na poznavanju aktualnosti preteklih
odstopanj od norme na slovenski televiziji. V desetletju svojega delovanja je Jezikovno
razsodišče (JR) (1980–1990) neposredno posvetilo vidikom in primerom rabe jezika na TV
okrog štirideset t. i. »izjav«. V članku so na podlagi arhivskih virov na kratko predstavljane
tiste izjave JR, ki so kritično obravnavale (pomanjkljivo) jezikovno kulturo na RTV Ljubljana
v osemdesetih letih.
27
Aleš Jan
Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
Zvočni medij kot učenec in učitelj
Vsak medij ima svoje zakonitosti in zahteve in to velja tudi za zakonitosti slušnega
množičnega medija, ki je vezan na slišano besedo, slišano sporočilo in na način, kako je
sporočilo podano. Od vseh množičnih občil ima govorjena beseda, ki je posredovana preko
zvočnega medija, največji doseg do poslušalca. V uporabi jezika in šolanju zanj je radio hkrati
učenec in učitelj. Govorec je v fazi usposabljanja učenec za govorca v mediju, ki pa hitro
postane učitelj. S svojim govorom je posredovalec, ki ima izjemen doseg in s svojo ravnijo
govorne kulture vpliva na poslušalca, ga uči in izobražuje. Tako se stalno in vzajemno
izobražujeta oba, tako učenec kot učitelj, izvajalec in poslušalec. Izobraževanje izvajalcu –
pedagogu nudi poleg tehnične popolnosti tudi možnost asociativne nadgradnje umetniške
interpretacije, poslušalcu pa omogoča možnost percepcije vseh elementov govorjene besede.
28
Mateja Juričan, Maja Šumej
Radio Slovenija
Izobraževanje radijskih govorcev v Radiu Slovenija
Izobraževanje radijskih govorcev ima v Radiu Slovenija dolgoletno tradicijo. Pot od začetne
avdicije do samostojnega nastopanja pred mikrofonom pa je dolgotrajen proces, ki poteka pod
okriljem Centra za kulturo govora. V pričujočem prispevku bova predstavili delovanje
omenjenega centra, dotaknili pa se bova tudi specifike radijskega govora in radijskega
govorca.
29
Tončka Godina
Ljubljana
Orodja nevrolingvističnega programiranja pri poučevanju govora
Orodja nevrolingvističnega programiranja so izjemno uporabna v sodobnem času hitrih
sprememb in poudarjene želje po uspehu. Ker so orodja usmerjena v raziskovanje ter
prepoznavanje posameznikovih tipičnih sposobnosti in zmožnosti, mu obenem omogočajo
opustiti nekoristne vzorce vedenja in mišljenja. Z rabo orodij NLP si na njemu prilagojen
način postavlja in uresničuje osebne cilje, se motivira, lahko transformira neučinkovite
navade, si izboljšuje govorno samopodobo, izboljša komunikacijo ipd. V prispevku bodo
predstavljene dobre prakse nevrolingvističnega programiranja pri poučevanju govora in
nekatera orodja NLP, ki so jih udeleženci delavnic in seminarjev izbrali kot zanje najbolj
uporabna in učinkovita.
30
Alida Bevk
Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
Vloga anatomije in fiziologije pri poučevanju govora
Kakovosten dih je predpogoj za učinkovit govor. Poučevanje le-tega je povezano z
občutenjem telesa. Besede kot prepona, trebušno dihanje, globok, sproščen vdih pogosto pri
učencu, študentu povzročijo zmedo, kar lahko vodi k napačnemu dihalnemu procesu, to pa se
odraža tudi na govoru. Natančnejše razumevanje anatomije, npr. katere mišice dejansko
pomagajo pri optimalnem dihanju, kaj dejansko premakne glavno dihalno mišico – prepono,
prispeva k boljšemu samoopazovanju in korekciji, na katero se posamezniki lažje in hitreje
zanesejo. S pomočjo poznavanja anatomije posamezniki detektirajo, kje v telesu imajo težavo
oz. zaporo na področju diha, hkrati pa si s tem znanjem lahko konkretno pomagajo pri
odpravljanju in izboljševanju omenjenih težav.
31
Vesna Kirinić Papeš, Dijana Hodalić, Zlatko Papeš
Hrvaško strokovno združenje fonetikov, Zagreb
Studio za komunikacijo, slišanje, glas in govor DiFon, d. o. o., Bjelovar
Klinična bolnišnica Sveti Duh, Zagreb
Protokol spremljanja kakovosti glasu elitnih glasovnih profesionalcev po verbotonalnem
sistemu
Glas je znak oz. nosilec pomena celotnega umetniškega sporočila. Obstaja velika razlika med
načinom ocene kakovosti glasu elitnih profesionalcev, kot so operni pevci, pevci popularne
glasbe, igralci ali napovedovalci. Prav zaradi tega niti k enemu področju ocene ni možno
pristopiti na enak način. Da bi opravili natančno diagnostično analizo glasu in najboljše
spremljali potek glasovne terapije, je treba uporabljati različne teste, in sicer: teste ocene
lastnih glasovnih zmožnosti samih glasovnih profesionalcev, subjektivne ocene izvajalca
ocene, objektivne akustične teste ter zvočne zapise. Elitni glasovni profesionalci se praviloma
ne zavedajo sprememb v kakovosti lastnega glasu ali drugih fonatornih zahtev. Prav njim in
profesionalcem s pomanjkljivo glasbeno izobrazbo omenjeni protokol zagotavlja učinkovito
analizo kvalitete (timbra) glasu in prvin govorjenega jezika, s čimer pa se lahko preprečijo
resne poškodbe glasovnega aparata.
32
Selena Andrić
Akademija za umjetnost i kulturu, Osijek
Nastava scenskog govora
Nastava scenskog govora na Akademiji za umjetnost i kulturu u Osijeku se odvija kroz šest
semestara na preddiplomskom studiju i dva semestra na diplomskom studiju. Kolegiji Govor
1: impostacija glasa, Govor 2: zborno govorenje i heksametar, Govor 3: pripovijedanje i
narodna poezija, Govor 4: vezani stih, Govor 5: dijalekti, Govor 6: govorenje umjetničke
proze te Umijeće govora 1 i Umijeće govora 2 obrađuju gradivo koje uključuje, između
ostalog, impostaciju glasa, artikulaciju, versifikaciju kroz klasične i suvremene tekstove,
domaće i strane literature. Svaki kolegij završava javnom ispitnom produkcijom.
33
Tomaž Gubenšek
Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
Poetika tišine
Tišina s svojo večpomenskostjo pred interpreta postavlja jezikovna, literarna, psihološka,
teatrološka, medijska, kulturna in druga vprašanja, ki jih mora upoštevati pri svoji govorni
realizaciji. Strukturiranje tišine (pri tem mislim na najširše razumevanje tega pojma, ki
vključuje premore, molk …) ponuja v pedagoškem procesu uzaveščanje nekaterih osnovnih
interpretativnih pristopov k besedilu. V članku bom poskusil predstaviti nekaj pogledov na
možnosti uporabe tišine v pedagoškem procesu učenja interpretacije, s posebnim poudarkom
na interpretaciji poezije.
34
Matic Pavlič
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije; Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
Prozodija v slovenskem znakovnem jeziku: pomežik, pokim in sprememba mimičnih
oznak
Sporazumevanje uporabnikov govornih jezikov – govorcev – se jasno loči na jezikovni in
nejezikovni del, saj je za jezikovni del navadno uporabljen govorno-slušni prenosnik, za
nejezikovni del pa kretalno-vidni. Pri sporazumevanju uporabnikov znakovnih jezikov –
kretalcev – pa poteka tako jezikovni kot nejezikovni del po kretalno-vidnem prenosniku.
Posledično je vloga mimike v teh jezikih pogosto slabo razumljena, čeprav se kretalci
intuitivno zavedajo njene pomembnosti. V članku predstavljam jezikovno vlogo mimike v
slovenskem znakovnem jeziku (SZJ), ki se uporablja leksikalno (kot del posamezne kretnje),
morfološko (glagolski vid), skladenjsko (tvorjenje vprašanj) in prozodično (stavčne meje).
35
Lara Pižent1
Univerza v Vidmu, CLAV – Centro linguistico audiovisivi
Primerjava poučevanja slovenščine kot tujega jezika na Baltiku in v Furlaniji
V članku je predstavljena primerjava poučevanja slovenščine kot drugega ali tujega jezika, in
sicer tujcev z dveh različnih jezikovnih področij – baltskega in romanskega. V uvodu je na
kratko opisano delo učitelja slovenščine kot drugega ali tujega jezika na tujih univerzah v
Vilni (Litva) in Vidmu (Italija). Članek se osredotoča na usvajanje fonetike slovenskega
jezika pri tujcih, in sicer pri študentih v Litvi, ki so pretežno Litovci, nekaj pa jih je poljskega
in ruskega rodu, ter pri študentih v Italiji, ki ne prihajajo iz slovenskih oz. mešanih slovensko-
italijanskih družin. Prikazane so glavne težave pri učenju fonetike in govora pri študentih iz
Italije in olajševalne okoliščine pri študentih iz Litve.
1 Zaradi objektivnih razlogov se avtorica ne more udeležiti simpozija. Njen članek bo predvidoma objavljen v zborniku.
36
Tomaž Petek2
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
Kako izboljšati govorno nastopanje učiteljev
Sodobni učitelj mora obvladati učinkovito sporazumevanje v pedagoškem procesu; to
predstavlja eno izmed temeljnih kompetenc, v okviru katere ima pomembno vlogo tudi
njegovo govorno nastopanje. Učiteljevo sporazumevanje v razredu mora biti učinkovito. Da
bo učitelj pri tem uspešen, mora upoštevati načela govornega nastopanja, pri čemer mora biti
pozoren na spoznanja retorike in jezikoslovja. V prispevku so predstavljeni (nekateri) načini,
kako lahko učitelj ob dobro razviti lastni jezikovni in metajezikovni zmožnosti izboljša svoje
govorno nastopanje, upoštevajoč govornoizvedbena merila, ter s tem prispeva k lastnemu
opolnomočenju na tem področju in h kakovosti poučevanja na splošno.
2 Zaradi objektivnih razlogov se avtor ne more udeležiti simpozija. Njegov članek bo predvidoma objavljen v zborniku.
37
38
