UNIVERZA V MARIBORUFILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za predšolsko pedagogiko

Seminarska naloga pri predmetu

Predšolska pedagogika

OBLIKE INTERAKCIJ MED OTROKOM IN VZGOJITELJEM

Avtorica: Monika Mlakar, 2. letnik monika.mlakar@hotmail.com

Mentorica: doc. dr. Maja Hmelak

Maribor, 2015

Kazalo vsebineKazalo vsebine......................................................................................................................................2

1 Uvod....................................................................................................................................................3

2 Namen.................................................................................................................................................3

3 Raziskovalne hipoteze.........................................................................................................................3

4 Metodologija.......................................................................................................................................3

5 Obravnava teme..................................................................................................................................4

5.1 Vloga vzgojitelja pri zagotavlanju kakovostnih interakcij..............................................................6

5.2 Socialna interakcija.......................................................................................................................7

5.2.1 Pozitivna interakcija...............................................................................................................9

5.2.2 Kaznovalnost.......................................................................................................................10

5.2.3 Zadržanost...........................................................................................................................10

5.2.4 Permisivnost........................................................................................................................11

5.3 Komunikacija..............................................................................................................................11

5.3.1 Besedno sporazumevanje....................................................................................................12

5.3.2 Nebesedno sporazumevanje...............................................................................................12

5.4 Spodbudno ozračje – temelj človeških razmerij.........................................................................13

5.4.1 Učinki spodbudnega ozračja................................................................................................13

5.4.2 Strategije za ustvarjanje spodbudnega ozračja....................................................................13

6 Sklep..................................................................................................................................................15

7 Literatura...........................................................................................................................................15

1 Uvod

Otrokovo predšolsko obdobje predstavlja pomemben del njegovega življenja ter začetke

vključevanja otrok v širše okolje. Ravno zaradi tega je izredno pomembno, da je otrok v tem

obdobju deležen velike količine pozornosti in opazovanja. Kakovost vzgojnega dela ima velik

vpliv na otrokov razvoj. Socialne interakcije predstavljajo pomemben indikator kvalitete dela

v vrtcih, zato je zelo pomembno, da strokovni delavci namenijo čim več časa interakcijam z

otroki, ki naj temeljijo na pozitivnih odnosih. Komunikacija je ena izmed najpomembnejših

stvari, ki jih moramo obvladati, zato je velikega pomena, kako jo izražamo. Spretnost

komuniciranja je še posebaj pomembna pri delu z otroki, zato se je je treba naučiti in jo sproti

prilagajati sogovorniku. V vrtcu zelo pomembno vlogo igrajo odnosi, tako med otroki samimi,

med pomočnico in vzgojiteljico ter tudi med njima in otroku. V vrtcu je komunikacija še

posebaj pomembna, saj se preko nje vse dogaja. Zelo pomembno je, kako in na kakšen način

se vzgojiteljica sporazumeva z otroki, saj se otroci od nje učijo in jo posnemajo.

2 Namen

S seminarsko nalogo o Oblikah interakcij med otrokom in vzgojiteljem želimo pokazati in

raziskati kaj sploh interakcije v vrtcu so, kakšne vrste poznamo ter predvsem kakšen je sam

pomen vzgojitelja pri socialnih interakcijah.

3 Raziskovalne hipoteze

V sklopu raziskovanja in pisanja naloge smo si zadali naslednje raziskovalne hipoteze:

H1: Vzgojitelj uči s svojim zgledom in načinom interakcij

H2: Odrasli (predvsem vzgojitelji in starši) imajo pomembno vlogo pri razvoju otroka

4 Metodologija

V seminarski nalogi smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo, sklicevali pa smo se na

primarne vire.

5 Obravnava teme

Raziskave kažejo, da ima kakovost vzgojnega dela velik vpliv na otrokov razvoj. Socialne

interakcije predstavljajo pomemben indikator kvalitete dela v vrtcih, zato je zelo pomembno,

da strokovni delavci namenijo čim več časa interakcijam z otroki, ki naj temeljijo na

pozitivnih odnosih.

Najpogostejši kazalci na strukturni ravni so velikost oddelka, razmerje odraslih in otrok v

oddelku, izobrazba in usposobljenost strokovnih delavcev v vrtcu, pri ugotavljanju procesne

ravni kakovosti pa je poseben poudarek namenjen otroku v vzgojnem procesu, njegovemu

počutju, vključenosti in odzivnosti ki je v neposredni in posredni povezavi z vzgojiteljevim

ravnanjem, socialnim odzivanjem, komunikacijo in rabo govora. (Marjanovič Umek idr.,

2005).

Komunikacija je ena izmed najpomembnejših stvari, ki jih moramo obvladati, zato je velikega

pomena, kako jo izražamo. Spretnost komuniciranja je še posebaj pomembna pri delu z

otroki, zato se je je treba naučiti in jo sproti prilagajati sogovorniku. Komunikacijo štejemo

med temeljne dejavnike, ki sooblikujejo otrokov fizični in psihični razvoj. Je interakcija med

posamezniki, ki se ralizira z znaki. Od vzgojitelja je odvisno, ali pravilno pristopa k

otrokovim načinom vedenja, kakšen odnos ima in ali zna prisluhniti otrokom. V vrtcu je

potrebno ustvarjati dobro socialno klimo ter otroke navajati k prosocialnemu vedenju z

namenom, da bodo lahko med seboj uspešno sodelovali. Pomembno je, kaj otroci doživijo,

zelo velik pomen pa imajo tudi odrasli in njihov zgled. Otroci se namreč učijo preko zgleda in

posnemanja drugih. Temelj socialnega učenja je na eni strani zgled, na drugi pa skupina otrok.

Otroke je treba spejeti takšne, kot so. Vloga vzgojitelja pa je, da otrokom omogoča čim več

izkušenj iz sveta, te pa se nato kažejo v igri. Izkušnje otroci pridobijo nenamerno, mimogrede

in spontano. V vrtcu se je treba zavedati zakonitosti posnemanja v predšolskem obdobju, in v

skladu s tem dati od sebe dobre vzore posnemanja. (Jelenc, 1998)

Ameriško nacionalno združenje za edukacijo predšolskih otrok je izdelalo kazalce, ki so

primarno vezani na proces, in sicer:

število in vrsta interakcij med otroki in strokovnimi ter drugimi delavci,

vrsta in vsebina interakcij med otroki,

čustvena klima v igralnici,

načini, kako otroci izoblikujejo skupine in se vanje vključujejo,

vrste dejavnosti, namenjenih otrokom.

Kazalci, ki prikazujejo socialne interakcije med otroki ter med otroki in odraslimi so

razčlenjeno na posmaezne komponente, kot so:

pogostosti pozitivnih interakcij z otroki (nasmeh, dotik, prijem, pogovarjanje,

pripovedovanje v višini otrokovih oči),

takojšnje odzivanje na otrokova vprašanja ali prošnje (minimalno čakanje),

spodbujanje otrok k delitvi izkušenj, idej in občutij,

pozorno in spoštljivo poslušanje,

učenje strategij, ki upoštevajo divergentno mišljenje (različne vrste vprašanj), uporaba

bolj sestavljenega in ne vedno do podrobnosti definiranega materiala pri delu z otroki,

socialne interakcije med posamezniki v majhnih skupinah,

uporaba pozitivnih navodil in usmeritev (spodbujanje zaželenega vedenja,

konsistentna in jasna navodila).

(Marjanovič Umek idr., 2002, str. 13–14)

Močen vpliv na kakovost izvedbenega kurikuluma v vrtcih ima dvig kakovosti

medosebnih interakcij med otroki ter med otroki in odraslimi. Prav tako so pomembne

socialne interakcije med odraslimi, ki se neposredno ali posredno vključujejo v vzgojno-

izobraževalni proces. Ravnanje vzgojiteljic je ključnega pomena za zagotavljanje

kakovostnih socialnih interakcij, prav te kakovostne socialne interakcije v vrtcu pa lahko

razumemo kot predpogoj za visoko kakovost vrtca. (Čas, 2008).

Poleg izobrazbe in izkušenj vzgojiteljic, so za kakovost vzgoje pomembne tudi njene

osebnostne lastnosti in sposobnosti, ki najbrž še v večji meri kot kurikulum vplivajo na

kakovst in količino interakcij ter verbalnih stimulacij z otroki. (Čas, 2008)

Socialne interakcije torej predstavljajo pomemben procesni kazalnik kvalitete dela v

vrtcih, zato je zelo pomembno, da strokovni delavci izkoristijo čim več časa za interakcije

z otroki, temeljujoče na pozitivnih odnosih. Pri interakcijah z otroki je seveda pomembno

upoštevati razvojno stopnjo otrok, spodbujanje izobraževanj in usposabljanj strokovnih

delavcev pa vpliva na večjo kakovost interakcij med odraslimi in otroki. (Čas, 2008)

5.1 Vloga vzgojitelja pri zagotavlanju kakovostnih interakcij

V vrtcu zelo pomembno vlogo igrajo odnosi, tako med otroki samimi, med pomočnico in

vzgojiteljico ter tudi med njima in otroku. Zelo pomembno je, da vsi, ki smo pripadniki

določene skupine, skupaj ustvarjamo dobro socialno klimo. V vrtcu je torej potrebno

sodelovanje in prilagajanje. Otrokom je treba znati prisluhniti in upoštevati njihove želje.

Vzgojitelj naj uporablja demokratični vzgojni stil, presoditi pa mora, kje so meje in kako

jih postaviti in obenem vzdrževati potrebno disciplino. (Čas, 2008)

Odrasli, ki vedo, kako predšolski otroci razmišljajo, uporabljajo pozitivne interakcijske

strategije. Opazujejo in stopajo v interakcije z otroki, da bi odkrili, kako vsak posameznik

razmišlja in sklepa. Z otroki si vodenje delijo, se osredotočajo na njihove sposobnosti ter

vzpostavljajo pristne odnose. (Hohmann in Weikart, 2005)

Za večino otrok vrtec predstavlja njihov drugi dom, saj tam preživijo veliko svojega časa,

zato je seveda pomembno, da se v otroci v vrtcu dobro počutijo. Veliko vlogo igrajo tudi

otrokovi prvi vtisi, otrok naj bi se že od začetka počutil sprejetega in varnega. Pri tem je

pomembna vloga vzgojiteljice in njen odnos do otroka.

Vloga odraslega je, da organizira okolje in rutine, vzpostavlja spodbudno socialno ozračje,

spodbuja otrokova namenska dejanja, reševanje problemov in verbalno razmišljanje,

interpretira otrokova dejanja v luči ključnih izkušenj ter načrtuje izkušnje. (Hohmann in

Weikart, 2005)

Otrok je odvisen od okolja. Pridobiti si mora občutek varnosti in ljubezni. Od ravnanja

odraslih pa je odvisno, ali bo otrok razvil temeljno zaupanje do sveta ali pa nezaupljiv

odnos do okolja. Občutek zaupanja se pri otroku razvije, če so njegove fizične in

psihološke potrebe po navezanosti, telesnem stiku, ljubezni in udobju nenehno

zadovoljene ter so njegove izkušnje v povezavi s svetom po večini pozitivne. Nedosledna,

nestalna in premajhna skrb za fizične potrebe in neugodne izkušnje v odnosih z drugimi

lahko vodijo v razvoj temeljnega nezaupanja.

Pogovor z otrokom je pristop, ki ga uporabljamo z namenom, da otroci kot udeleženci

predšolske vzgoje v vrtcu izrazijo svoja stališča o okolju in osebju, o dejavnostih,

socialnih odnosih in pravilih, kot jiv v oddelku zaznavajo. (Hohmann in Weikart, 2005)

Obstaja mnogo teorij, kakšen naj bi bil vzgojitelj predšolskih otrok. Vsak, ki se za ta

poklic odloči, mora seveda izražati veselje do dela z otroki ter biti za to ustrezno

usposobljen. Saj le tak vzgojitelj lahko razvije potrpežljivost, odgovornost, inovativnost in

s tem nudi otrokom toplino, ljubezen in varnost, ki jo potrebujejo. Takšni vzgojitelji

vložijo veliko truda v to, da otrokom dajo veliko za njihov celostni razvoj in izbirajo

dejavnosti, pri katerih otroci razvijajo svoje sposobnosti in spretnosti.

Za kakovost interakcij med vzgojiteljem in otroko so torej pomembne osebnostne lastnosti

in empatične sposobnosti vzgojitelja. Pomembno je, da vzgojitelj ustvari kakovostno

navezanost otrok nase, jih spodbuja k samostojnosti, medsebojnim vrstniškim odnosom,

omogoča razvoj pozitivne samopodobe, nudi varnosti, ljubezen in občutek sprejetosti.

Interakcije naj temeljijo na pozitivnih odnosih, kar pomeni primerno komunikacijo, očesni

stik in individualizacijo. Enako pomembnega pomena je, da vzgojitelj ustvari ustrezno

klimo v oddelku, ki omogoča razvoj komunikacije kot dvosmernega procesa, kjer ne

zadošča le vzgojitelj kot dober govorec, temveč tudi kot dober opazovalec in poslušalec.

(Čas, 2008)

5.2 Socialna interakcija

Skupina je skupnost, ki se oblikuje na podlagi psihološke bližine in medsebojnega

vplivanja med posamezniki. Med njimi torej obstaja socialna interakcija, ki je v največji

meri nezavedna. Udeleženci interakcije včasih ne poznajo vplivov drugih nase ter lastnega

vpliva na druge. (Kovačev, 1998)

Socialna interakcija se začne razvijati že v prvih dveh mesecih otrokove starosti, omejena

pa je na izražanje njegovega biološkega ritma. Na začetku dojenček svojo pozornost

usmerja na zunanje okolje, druge ljudi. Nato se njegova pozornost umakne od ljudi k

neživim predmetom. Po otrokovem dopolnjenem drugem letu dejavnosti narašča njegova

besedna komunikacija z igračami v interaktivni idri. V prvi polovici tretjega leta pa se

pojavi kooperativna igra, katere značilnost je, da otroci stremijo k istemu cilju. (Čas,

2008)

Eden najpomembnejših problemov socialne psihologije je socialna interakcija. Ta

vključuje oblike in učinke neposrednega delovanja aktivnosti ene ali več oseb na vedenje

drugih oseb ter temelji na prostorski in psihološki bližini posameznikov. Vzajemno

delovanje članov iste skupine drugih na druge je lahko zavedno ali nezavedno in je

prisotno v vsaki družbeni skupini ter omogoča družbeno dinamiko. Socialna interakcija

vključuje vsa dogajanja in spremembe v odnosih med posameznimi člani v okviru iste

skupine ali med skupinami. (Kovačev, 1998)

Zaradi izrednega obsega pojma socialna interakcija pri proučevanju Kovačeva (1998)

izpostavlja več področij:

komunikacija med ljudmi in uporaba različnih znakov za medsebojno

sporazumevanje,

medsebojna naklonjenosti in nenaklonjenost med ljudmi,

zaznavanje in ocenjevanje drugih ljudi in njihovih lastnosti,

oblikovanje in sprejemanje stališč,

vedenje ljudi v strukturiranih skupinah.

Socialno interakcijo pa sestavljajo naslednji mehanizmi: imitacija (posnemanje), sugestija,

simpatija in antipatija, identifikacija (poistovetenje), socialni pritisk in facilitacija in

inhibicija.

O imitaciji oziroma posnemanju govorimo, ko posameznik reagira na enak način kot drug

posameznik pred njim, to pomeni, da kopira njegovor vedenje. Mehanizem zahteva udeležbo

najmanj dveh ljudi: modela in posnemovalca. Imitacija je lahko nezavedna, zavestna,

namerna ali nenamerna.

Sugestija je proces komuniciranja, ki pri posamezniku povzroči določeno vedenje ali

sprejemanje določenega mnenja. Sugestija vključuje dve osebi: osebi, ki sugerira in osebo, ki

sugestijo sprejema. Posredovanje sugestije lahko poteka verbalno ali neverbalno, predmetno

in simbolično.

Simpatija je lahko opredeljena kot emocionalna privlačnost posameznika neki drugi osebi ali

skupini. Povezana je z občutkom prijetnosti ob prisotnosti te osebe ali skupine ter ob

razmišljanjih in pogovoruih o njej. Nasprotno pomeni antipatija emocionalno odbojnost neke

osebe ali skupine za posameznika. Na podlagi teh dveh mehanizmov si ljudje izbirajo

prijatelje, vplivata pa tudi na posameznikovo oceno drugih ljudi oziroma skupin.

Identifikacija ali poistovetenje predstavlja to, ko si posameznik zavestno ali nezavedno

pripisuje lastnosti drugih ljudi. Zavesto je, ko se ta oseba počuti prepričano, da ima z drugo

osebo ali skupino veliko skupnih lastnosti, vrednot in ciljev. Nezavedna pa poteka nenamerno

kot obrambni mehanizem. Posamezniku se skozi identifikacijo poveča občutek lastne

vrednosti.

Socialni pritisk je neizbežen v vsaki skupini. V skupinah z močno izraženim socialnim

pritiskom se pri članih skupine pojavi občutek ogroženosti, v primeru, če ne sledijo

skupinskim normam in pravilom.

Facilitacija in inhibicija; socialna fecilitacija je prisotna pri dejavnostih, ki zahtevajo fizični

napor. Prisotnost drugih ljudi deluje stimulativno in tako pride do vzajemnega vzpodbujanja

posameznikov, ki sodelujejo pri istem opravilu. Socialna inhibicija se pojavi pri kompleksnih

mentalnih in psihomotoričnih nalogah. Pogost je pojav treme. Najslabši je učinek miselnih

aktivnosti takrat, ko oseba ve, da jo opazujejo, vendar ne vidi svojih opazovalcev. (Kovačev,

1998)

Pomembno je, kakšen odnos imamo do otrok, kako z njimi govorimo, saj jim predstavljamo

zgled. Navajati jih moramo na prosocialno vedenje, kajti le na ta način bodo otroci med seboj

sodelovali in drug drugemu pomagali. Do otrok moramo biti strpni, ne smemo jih grajati po

nepotrebnem ali jih pretirano nadzorovati, kajti vse to slabo vpliva na njihova čustva. Seveda

moramo biti tudi strogi, vendar le, ko ocenimo, da je to potrebno. Znati jim moramo

prisluhniti, svetovati, prijazno govoriti z njimi in razložiti, če so in kaj so naredili narobe.

Po sodobnih pojmovanjih se kurikulum v vrtcu ne nanaša le na načrtovane dejavnosti, ampak

vključuje vse aktivnosti, interakcije in izkušnje, iz katerih se otrok uči. Posredno pa na

izkušnje oziroma učenje otroka vplivajo tudi interakcije med strokovnimi in drugimi delavci v

vrtcu, med vrtcem in starši ter s širšim okoljem. (Čas, 2008)

Socialna interakcija pa je v današnjih časih velikokrat vprašljiva, kljub izobraženemu

vzgojiteljskemu kadru. Odvisna je od razpoloženja vzgojiteljice in otrok, kar ni dobro, saj se

mora vzgojiteljica vedno truditi za dobro socialno interakcijo. (Čas, 2008)

5.2.1 Pozitivna interakcija

Trditve, ki se nanašajo na pozitivno naravnanost odraslih (vzgojiteljic) pri interakcijah z

otroki, način in kakovost komunikacije ter vključenost odraslega v delo z otroki:

Prijazno govori z otroki.

Pozorno posluša, ko otrok govori z njo.

Med otroki uživa.

Otroku razloži, zakaj obstaja pravilo, ki ga je prekršil.

Otroke spodbuja k preizkušanju novega.

Pokaže navdušenje nad dejavnostjo in trudom otrok.

Pozornost posveča vsakemu otroku posebaj.

Z otroki govori tako, da jo razumejo.

Otroke spodbuja k prosocialnemu vedenju (npr. posojanju igrač, sodelovanju ...)

5.2.2 Kaznovalnost

Trditve, ki se nanašajo na stopnjo vzgojiteljičine osornosti, razdražljivosti in nadzora v

interakcijah z otroki:

Poudarja ubogljivost otrok.

Je kritična do otrok.

Z otroki govori razdražljivo in sovražno.

Otroke nadzira z grožnjo.

Otroke kaznuje brez razlage.

Pri otrocih išče napake.

Prepoveduje veliko stvari, ki bi jih radi delali.

Je pretirano osorna do otrok, ko jih graja in jim kaj prepoveduje.

5.2.3 Zadržanost

Trditve, ki se osredotočajo na to, v kolikšni meri je vzgojiteljica na čustveni in na vedenjski

ravni zadržana do otrok:

Do otrok je hladna in zadržana.

Veliko časa porabi za dejavnosti, ki ne vključujejo interakcije z otroki.

Kaže zanimanje za dejavnosti otrok.

Otroke nadzira zelo natančno.

5.2.4 Permisivnost

Trditve, s pomočjo katerih lahko ocenima, v kolikšni meri se vzgojiteljice izogibajo

discipliniranju tudi takrat, ko se od njih pričakuje večja mera odločnosti in strogosti:

Izvaja pretiran nadzor nad otroki.

Otroke, ki se vedejo neprimerno, graja.

Kadar je potrebno, je do otrok stroga.

Od otrok pričakuje samonadzor (npr. da ne motijo skupine, vodene dejavnosti, da

mirno stojijo v vrsti).

(Marjanovič Umek idr., 2005)

5.3 Komunikacija

Učinkovita komunikacija je namenjena učitnkovitemu izražanju lastnih namer. Vzgojitelj

komunicira z otrokom v različnih delih dneva in v različnih situacijah, kot so na primer

spontana igra, vodene dejavnosti, izvajanje dnevne rutine in podobno. (Čas, 2008)

Temelj vseh socialnih interakcij je človekova sposobnost komuniciranja. Komunikacija je

torej prenos informacij od ene osebe k drugi. Elementi procesa komunikacije so izvor sporočil

(komunikator), sporočila, medij in prejemnik sporočil. Komunikacija ima velik pomen,

pomembno pa je tudi, kako jo izražamo. Predvsem v vrtcu naj bi bila pozitivna, prijetna, topla

in razumevajoča.

Komunikacija je vrsta interakcije, ki se je najbolj razvila pri človeku. Otrok je aktiven,

enakovreden udeleženec v komunikacijskem procesu, ki ima pravico biti slišan in možnost

sodelovanja ter soodločanja pri svojem razvoju in učenju. Vloga vzgojitelja pri komunikaciji z

otrokom pa je, da je partner v dvosmerni komunikaciji z otrokom, spoštuje otrokovo

dostojanstvo, je zgled in spodbuja ter usmerja komunikacijo. (Kovačev, 1998)

Govor se v prvih letih življenja kakovostno in količinsko razvija zelo hitro, zato dobra

komunikacija igra pomembno vlogo v otrokovem razvoju. Zelo je pomembno, da vzgojitelji

izberejo pravi ton, intonacijo in otroka gledajo v oči, s čimer otroku dajo občutek, da so se

pripravljeni z njim pogovarjati. Pomembno je, da nudijo otroku zgled za prijetno in prijazno

komunikacijo. (Čas, 2008)

Odrasli v vrtcu s svojim vedenjem delujejo v celoti spodbudno in pomirjujoče. Strokovni

delavci so ves čas z otroki in med njimi ter so usmerjevalci in zgled za prijetno in prijazno

komunikacijo. Med pomembne elemente interakcije med otroki in odraslimi sodijo pogostost

pozitivnih interakcij z otroki (nasmeh, dotik, prijem, govorjenje, višina otrokovih oči),

odzivanje na otrokova vprašanja in prošnje, spodbujanje k zastavljanju vprašanj, spodbujanje

otrok k delitvi izkušenj in idej, pozorno in spoštljivo poslušanje, uporaba pozitivnih navodil,

usmeritev. Vse to prispeva k ugodni socialni klimi v skupini, k vzpostavljanju razvnotežja

med sodelovanjem in tekmovanjem pri socialnem učenju. (Kurikulum, 1999)

V vrtcu je komunikacija še posebaj pomembna, saj se preko nje vse dogaja. Zelo pomembno

je, kako in na kakšen način se vzgojiteljica sporazumeva z otroki, saj se otroci od nje učijo in

jo posnemajo. V predšolskem obdobju je najpogostejša oblika učenja posnemanje. Vzgojitelj

vpliva na otrokov govorni razvoj predvsem preko lastnega govornega vzorca. Pomembna

vloga vzgojitelja je tudi, da ustvarja pogoje za komunikacijo med otroki. (Čas, 2008)

5.3.1 Besedno sporazumevanje

Vzgojitelj se mora zavedati moči besed, predvsem pozitivnih. Besede namreč lahko

nasmejijo, spodbujajo in tolažijo. Lahko pa tudi užalijo, prizadenejo in ravno iz tega razgoja

mora biti vzgojitelj na izbiro besed zelo pozoren. Besedno sporazumevanje omogoča

vplivanje na socialne interakcije in delno tudi njihovo nadzorovanje. Pri tem so zelo pomebni

izbor besed, vrsta stavkov (trdilni, nikalni) in načini kako stavke oblikujemo. (Kovačev, 1998)

5.3.2 Nebesedno sporazumevanje

Vzgojitelj, ko pred otroki spregovori, je javni govorec. Otrokom je s svojim govorm zgled.

Tako pa bi vzgojitelj moral poleg verbalne komunikacije obvladati tudi neverbalno, saj ta ima

pri podajanju sporočil lahko ključno vlogo. Otroci radi prisluhnejo vzgojitelju s prijetnim

glasom, prijaznim izrazom na obrazu, pozitivno in vzravnano držo. Z vsemi temi znaki

namreč izraža pozitiven odnos do otrok. V socialnih interakcijah je raba nebesednega

sporazumevanja precej nezavedna. Pri nebesednem sporazumevanju uporabljamo signale

oziroma vodila, kot so parajezik, stik s pogledom, izrazi obraza, drža, kretnje, dotik in obleka.

(Kovačev, 1998)

5.4 Spodbudno ozračje – temelj človeških razmerij

5.4.1 Učinki spodbudnega ozračja

Odrasli in otroci, ki sodelujejo v okolju za aktivno učenje s spodbudnim ozračjem, so

motivirani in hočejo uresničiti svoje namere. Odrasli spodbujajo otroke, naj uporabijo svoje

znanje pri reševanju svojih problemov in dajanju pobud za nove izkušnje. Otroci se v tem

pristopu učijo preko izkušnje. Odrasli se tudi tako naučijo, kako na pristen način stopiti v

interakcijo in kako spodbusiti razvoj vsakega otroka.

Otroci si prisobijo izkušnje z vzpostavljanjem pozitivnih odnosov (Kadar odrasli ob

aktivnem učenju delijo vodenje z otroki, spodbujajo reševanje problemov in so v

interakciji z njimi pristni, oblikujejo pozitiven medosebni stil pozitivne interakcije

niso samodejne, ampak se tako razmerja oblikujejo počasi, pod vplivom

razumevajočih in skrbečin obraslih vzornikov.)

Odrasli razumejo otrokovo vedenje kot razvoj (V spodbudnem ozračju za aktivno

učenje razumejo odrasli otrokovo vedenje kot razvoj.)

Otroci razvijajo sposobnost zaupati, biti avtonomen, prevzemati pobudo in občutiti

tako empatijo kot samozaupanje

5.4.2 Strategije za ustvarjanje spodbudnega ozračja

Prvine podpore so:

Delitev vodenja med odraslimi in otroki

Delitev vodenja v spodbudnem ozračju zahteva recipročnost. Odrasli in otroci se v skupnih

interakcijah izmenjujejo kot tisti, ki vodijo, in tisti, ki sledijo. Če si odrasli in otroci delijo

moč in vodenje, prevlada ozračje vzajemnega zaupanja, spoštovanja in samoaktualizacije.

Odrasli in otroci so pripravljeni prisluhniti zamislim drugega. Otroci imajo možnost za razvoj

samostojnosti in sprejemanja odločitev ter učenja iz posledic. Otrokom, ki jim je dovoljeno

izbirati in sprejemati odločitve, ki vplivajo na njih, razvijajo občutek za lastno moč in meje.

Osredotočanje na sposobnosti otrok

Učenje je najbolj učinkovito, če otroke motivirajo osebni cilji in interesi, zato lahko odrasli

ustvarijo tako spodbusno ozračje , da odkrivajo interese, nagnjenja, sposobnosti in zmožnosti

otrok in jih razvijajol to dosežemo z opazovanjem aktivnih otrok in da smo pozorni na njihove

naravne želje in interese. Z osredotočanjem na sposobnosti otrok odraslim ni treba mo6tivirati

otrok, saj so že sami motivirani. Pomembno pa je, da pogledamo na situacijo iz otrokove

perspektive.

Ustvarjanje pristnih odnosov z otroki

Učenje in poučevanje sta interaktivna procesa, zato je pomembno, da je vpliv odraslega na

otroke pozitiven in spodbuden. Da bi dosegli pristne odnose, je pomembno, da upoštevamo

nekatere učinkovite strategije. Med te sodi razdajanje otrokom, odzivanje na njihove interese,

dajanje povratnih informacij, zastavljanje odkritih vprašanj in odgovarjanje nanje.

Spodbujanje otroške igre

Otroci namenijo igri velik del svoje energije. Igra je prijetna, spontana, ustvarjalna,

nepredvidljiva in je za otroke polna zadovoljstva, izzivov, ugodja ter koristi. Je dejavnost, pri

kateri imajo otroci nadzor in nanje močno vpliva. Igra je za otroke način osmišljanja oseb,

socialnih interakcij in tudi temnejše plati človekovega obstoja. Odrasli v spodbudnem okolju

opazujejo kompleksnost otroške igre in jo skušajo razumeti, sodelujejo v igri, so igrivi in

vedo, da z igro spodbujajo proces aktivnega učenja in otrokovo spontano željo po učenju.

Uporaba pristopa reševanja problemov za premagovanje socialnih konfliktov

Pri otroški igri nastajajo konflikti, vendar odrasli v spodbudnem ozračju vedno, da bodo

otrokove želje konfliktne in da so taki pripetljaji naraven pijav. V teh situacijah vidijo

priložnosti, da lahko z otroki razvijajo veščine reševanja socialnih problemov. Če se otroci

urijo v reševanju socialnih veščin, se jih navadijo uporabljati in si pridobijo zaupanje, ki so ga

prinesla leta izkušenj in spodbud. Odrasli pomagajo otrokom reševati konflikte s tem, da se

jih lotijo mirno in potrdijo čustva otrok, zberejo informacije in ponovno formulirajo problem,

povprašajo po rešitvah, izberejo eno in so pripravljeni nuditi nadaljnjo podporo (Hohmann in

Weikart, 2005).

6 Sklep

S seminarsko nalogo smo želeli prikazati kaj je aocialna interakcija v vrtcu, kakšen pomen

ima pri tem vzgojitelj, kakšne vrste socialne interakcije poznamo. Kot sklep lahko zapišemo,

da smo namene dosegli. V nalogi smo želeli izpostavili res najpomembnejše vrste socialnih

interakcij in njihov pomen. Nalogo lahko zaključimo tako, da potrdimo obe na začetku

zastavljeni hipotezi. Vzgojitelj zares s svojim zgledom predstavlja pomemben indikator, ter

prav tako odrasli, predvsem vzgojitelji in starši pomembno vplivajo na otrokov razvoj.

7 Literatura

- Čas, M. (2008). Socialne interakcije v vrtcu. Ljubljana: Supra.

- Hohmann, M. In Weikart, D. P. (2005). Vzgoja in učenje predšolskih otrok. Ljubljana: DZS.

- Kovačev, A. N. (1998). Socialna interakcija. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo.

- Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Urad RS za šolstvo.

- Marjanovič Umek, L., Fekonja, U., Bajc, K. (2005) Pogled v vrtec. Ljubljana: Državni izpitni center.