VTARJEVE NOVICEČasopis osrednjih Slovenskih goric LETO II | 28. MAJ 2010 | ŠTEVILKA 5 (6) | CENA: 1,70 €

Poštnina plačana pri pošti 2000 Maribor

Vlada je poslala v državni zbor novelo zakonao lokalni samoupravi, s katero želi preprečitinadaljnje drobljenje Slovenije na majhne ob-čine. Odpraviti želi vse tiste določbe, ki do-puščajo ustanavljanje občin z manj kot 5000prebivalci. Takšnih pa je med obstoječimi 210slovenskimi občinami več kot polovica.Med 110 občinami, ki imajo manj kot 5000 pre-bivalcev, jih ima najmanj občina Hodoš, ki jepo podatkih iz začetka lanskega leta imela le345 prebivalcev. Še pet občin jih je imelo manjkot 1000. Skupno pa pogoja 2000 prebivalcev,kar sedaj zakon izjemoma, ob izpolnjevanju po-gojev, dopušča kot spodnjo mejo, ni izpolnje-valo 24 občin.Pri pripravi novele so v vladni službi za lokalnosamoupravo in regionalni razvoj izpostavili, dapravica do lokalne samouprave ne pomeni pra-vice do ustanovitve lastne občine.Po novem bi bil izključujoč kriterij za ustano-vitev občine 5000 prebivalcev, izjem pa ne bibilo več. Črtali bi namreč vse posebne pogoje,ki dopuščajo ustanovitev občin z manj prebivalci.V vladni službi so naredili funkcijsko in finan-čno analizo delovanja občin v Sloveniji, na pod-

lagi teh dveh analiz pa bodo pripravili poglo-bljeno oz. širšo spremembo zakona o lokalni samoupravi. Obenem je za prihodnje leto pred-videna tudi sprememba zakona o financiranjuobčin. Ti zakoni bodo spodbujali povezovanjeobčin. Gre za povezovanje in ne združevanje.Pri majhnih občinah je sama struktura občin-ske uprave zelo zreducirana in tako težje kako-vostno opravlja svoje naloge in nudi storitvesvojim prebivalcem, je ob predstavitvi pobudepovedal minister Henrik Gjerkeš. Poleg tega

imajo manjše občine tudi druge razvojne ome-jitve. A po drugi strani imajo majhne ob-čine svoje zagovornike, ki opozarjajo, da soogromno naredile za razvoj posameznih okolijin kakovost življenja svojih prebivalcev, tudi zvzpostavitvijo osnovne komunalne in cestne infrastrukture, izgradnjo vrtcev in šol ipd.V Skupnosti občin Slovenije so v sekciji zunaj-mestnih občin mnenja, da število 5000 prebi-valcev kot pogoj za ustanovitev nove občine niprimerno merilo, temveč je treba upoštevati

druge kriterije, kot je sposobnost občinskeuprave zagotoviti vse osnovne funkcije občin infinančna usposobljenost občine za delovanje.V Združenju občin Slovenije zagovarjajo sta-lišče, da če obstaja večinski interes v nekemokolju in so izpolnjeni minimalni pogoji iz ob-stoječega zakona, je nova občina upravičena. Čeje še kakšno območje, kjer bi bila želja po noviobčini in bi zadostilo kriterijem obstoječega za-kona, ni prav, da se to prepreči, saj je območju,kjer je interes za svojo občino in ki izpolnjujeminimalne pogoje, zelo težko dati boljši raz-vojni inštrument, kot je občina.Povezovalni element so skupne občinske upra-ve ali njihovi skupni deli, ki jih je kar nekaj, naprimer na področju inšpekcij. Smiselno bi jihbilo razširiti na več področij.Občine v osrednjih Slovenskih goricah, ki vokvirih samostojnega razvijanja dosegajo vidnein vzpodbudne rezullate, so še izkoristile pravičas in pravo klimo za odločitev o izločitvi iz ne-kdanje skupne občine in za osamosvojitev.Svojo možnost na območju UE Lenart so izko-ristile vse krajevne skupnosti razen Voličine.

Edvard Pukšič

Spodbujanje povezovanja občin v 2011

m Intervju z novim kmetijskim ministrom mag. Dejanom Židanom 2

m Optični kabli v Slov. goricah,projekt devetih občin 2

m Občina Sv. Jurij praznovala 3

m Razvoj Benedikta v Slov. goricah, s preudarkom in srcem 4

m Osnovni šoli Sv. Ana in Jurovski Dol 7

m Mnenja o ukinitvi KS Lenart in Voličina 8

m Med ljudmi - spominjanja 10-11

m Opomin in spomin na I. sv. vojno 11

m Močna osebnost 12

m Dogodki in dogajanja 13-14

m Program prireditev LEN-ART 2010 14

m Živahno v maj 16

m 60 let konjeništva pri Lenartu 16

m Šport 17

m Ovtarjeva pohvala Zmagu Kokolu 18

m Spominki osrednjih Slov. goric med najboljšimi 18

m Za razvedrilo 19

m LAS Ovtar Slovenskih goricdo pomladi 2010 20

IZ VSEBINE:

Z zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij iz leta 1994 je Slovenija dobila147 občin. V naslednjih letih se je število občin povečalo na 210. Občini Mirna in Ankaranpovečujeta številko na 212. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so občine, kiso nastajale po letu 1995, praviloma majhne. Največ občin z majhnim število prebivalcev imaPomurska regija, kjer po podatkih iz sredine lanskega leta 70 odstotkov občin ni doseglo 5000prebivalcev. Občine se precej razlikujejo tudi po površini, merijo namreč od sedem do 500kvadratnih kilometrov, največ (okoli 67 odstotkov) jih meri manj kot sto kvadratnih kilome-trov, le sedem jih presega 300 kvadratnih kilometrov. Največja občina Kočevje je kar 80-kratvečja od najmanjše občine Odranci. Zbrali so tudi podatke glede dostopnosti do osnovne šole,vodovoda in kanalizacije. Podatki z začetka leta 2008/2009 kažejo, da so imele osnovno šolovse občine z izjemo občine Zavrč. Po podatkih iz popisa 2002 le občina Trzin ni imela stano-vanja brez kanalizacije ali vodovoda. Največji delež stanovanj brez vodovoda sta imeli občiniPodlehnik in Zavrč (več kot 15 odstotkov v vsaki). Delež stanovanj brez kanalizacije pa je bilnajvečji v občinah Zavrč, Gornji Petrovci, Cirkulane in Videm (10 odstotkov ali več).

Foto TONE

Foto SreBr

Foto V. Kapl

Novice_6_2010-st 05-tisk_:OVTARJEVE 24/May/10 19:19 Page 1

Kmetijski minister Dejan Židan

Prvi majski petek zjutraj je na Ministr-stvu za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-hrano RS prevzel posle novi minister

mag. Dejan Židan. Odločujoče je prepričal s svojo strokovnostjo in vizijo, njegov ne-strankarski status pa je prestregel marsika-tero politično poleno. Prvo jutro po imeno-vanju v DZ sem ga po telefonu, bil je na potiiz Murske Sobote v Ljubljano, uspel prite-gniti za pogovor za Ovtarjeve novice.

Nekaj zanimivosti iz vašega življenja: otroštvo,šolanje, interesi, zaposlitve – do Panvite?Rojen sem bil 16. 10. 1967 v Mariboru, otroštvopa preživel v Račah. Tam sem obiskoval tudi os-novno šolo. Med njo sem obiskoval še glasbeno,klarinet in klavir. Že zelo zgodaj sem se odločil,da bom veterinar in da želim pomagati bolnimživalim. V Mariboru sem dve leti na srednjikmetijski šoli obiskoval dislocirani oddeleksrednje veterinarske šole, zadnji dve leti pa ješolanje potekalo v Kamniku. V tem času so minajvečji hobi predstavljali igranje šaha, kar sem,na žalost, opustil, tek, kar sem sedaj zamenjal splavanjem, in branje znanstveno fantastične li-terature, kar sem ohranil. Po končani veterinar-ski fakulteti v Ljubljani sem pripravništvoopravljal na Živinorejsko veterinarskem zavoduMurska Sobota, kasneje pa delal kot veterinarv veterinarskih ambulantah, Veterinarskem za-vodu Slovenije in Nacionalnem veterinarskeminštitutu Veterinarske fakultete Univerze v Lju-bljani. Vmes sem opravil magisterij. V gospo-darstvu sem se zaposlil leta 2003, kjer sem navodilnih mestih sodeloval pri izgradnji agroži-vilske verige Skupina Panvita.

Kmetijska razvojna strategija (kje smo in kamsodimo v EU)?Sedanje stanje na področju kmetijstva in ce-lotne verige proizvodnje hrane ni enostavno.Zaradi razdrobljenosti, premajhnega deležaproizvodov z višjo dodano vrednostjo ali boljdelovno intenzivnih ter nizkih odkupnih cenkmetijskih pridelkov statistični podatki (leto2007) kažejo naslednje: imamo približno 75.000kmetijskih gospodarstev s povprečno 6,5 ha, 5,8GVŽ in 5,9 ESU, kar pomeni 7.080 € za prispe-vek za pokritje dela, amortizacije in nekaterihdrugih stroškov na kmetiji. Le 11.000 kmetij(15,6 %) je v skupinah nad tem povprečjem. Od31.690 prašičerejskih kmetij jih ima le 66 večkot 50 plemenskih svinj od 40.840 govedorej-skih kmetij jih ima le 1.236 več kot 20 kravmolznic. Trenutno kmetijska politika v proiz-vodnjo kmetijskih proizvodov posega z nepo-srednimi plačili, ukrepi programa razvojapodeželja ter posameznimi intervencijami, ki

so usklajene z evropskim pravnim redom (pri-mer je intervencija v mlečni sektor, ki jo bomoizvedli v mesecu juniju).Sedanja težava pa je, da nimamo jasnega odgo-vora, kakšno kmetijstvo in proizvodnjo hraneželimo v naslednjem obdobju, je pa odgovorpomemben, saj daje osnovo za evropska poga-janja o kmetijski politiki 2014-2020, ki so sevsebinsko že začela. Zato je potrebno čim prejdokončati strategijo razvoja in jo uskladiti spartnerji, ki jim je pomemben razvoj kmetijstva(KGZS, sindikat, ZKŽP …). Je pa pomembnoizhodišče, ki je sprejemljivo tudi za Slovenijo,podal EU komisar za kmetijstvo Dacian Ciolos.Dejal je, da se moramo zavedati, da je primarnanaloga kmetijstva zagotavljanje hrane za prebi-valce, vedno pomembnejše pa so tudi sekun-darne funkcije.

Temeljni delovni poudarki vašega ministrova-nja (vaše predstavitvene točke so zadovoljile»zasliševalce« in državljane)?V operativnem programu osmih točk smo že-leli zaobjeti trenutno najpomembnejša po-dročja, da stabiliziramo sektor in hkratiustvarimo dobre pogoje za nadaljnji razvojkmetijstva in proizvodnje hrane v Sloveniji. Dokončanje izdelave strategije razvoja kmetij-stva in proizvodnje hrane je prioritetna naloga,sam projekt pa je v fazi, da se na podlagi izde-lanih izhodišč začenja njihova verifikacija vstrokovnih in zainteresiranih skupinah. Strate-gija je nujno gradivo za EU pogajanja, ki bodooperativno centralizirana in vodena ter bododoločila osnove kmetijske politike do leta 2020.Ocenjujemo, da lahko konkurenčnost sektorjapovečamo z zmanjševanjem administrativnihovir, deregulacijo in poenostavitvijo postopkovna področju kmetijstva in proizvodnje hrane.Ta proces seveda ne bo enostaven in tudi učinkine bodo vidni takoj, vendar ga je potrebno začeti. V kmetijstvu se zaradi krize povečuje socialnaogroženost, zato je stanje, ki je v tem trenutkutudi delno nepregledno, potrebno jasno ugoto-viti in pripraviti ukrepe, ki bodo povečevali socialno varnost. Za razvoj kmetijstva so po-membni tudi razvojni programi, ki so javno fi-nancirani. Te programe je potrebno podpirati,hkrati pa zagotoviti, da so v skladu s potrebamislovenskega kmetijstva in usklajeni s strategijosektorja. Javne službe so v kmetijstvu po-membne, je pa potrebno povečati njihovo učin-kovitost. Zavzemam se tudi za decentralizacijov kmetijstvu, saj ni nobene vsebinske potrebe,da se vse administrativne in strokovne aktivno-sti odvijajo v Ljubljani.Kmetijsko ministrstvo bo vzpodbujalo proiz-vodnjo varne in kakovostne hrane, podpiralokomunikacijo s slovenskim potrošnikom inhkrati z inštrumenti, ki jih ima na voljo, omo-gočalo kmetijam vseh velikosti, da razvijajotisto vrsto proizvodnje, ki posameznim kmeti-jam lahko zagotovi obstoj in razvoj.

Vaš odnos do Slovenskih goric s poudarjenimodnosom do malih kmetov?Ohraniti je potrebno naseljenost in proizvodnjohrane, saj je le-ta v Sloveniji deficitarna, v kme-tijstvu pa moramo razumeti, da je naša nalogazagotavljanje vsaj osnovne prehranske varnostipreko proizvodnje zadostne količine hrane.Poleg osnovnih ukrepov, kot so neposrednaplačila ter okoljska in OMD plačila, pa je zlastiv Slovenskih goricah in drugih podobnih po-dročjih v Sloveniji potrebno izkoristiti možno-sti, ki jih razvoju kmetij in vasi nudijo ukrepitretje osi programa razvoja podeželja, ki bodoobjavljeni v naslednjih tednih. Poleg primer-nega okolja za razvoj, ki ga z razpisi ustvarjakmetijsko ministrstvo, pa pričakujem tudi zeloaktivno vlogo kmetijsko svetovalne službe intudi lokalnih skupnosti pri tem razvoju. Rad pa

bi poudaril, da je za kmetijstvo pomembnavsaka kmetija, hkrati pa tudi pričakujem, datudi posamezne kmetije aktivno iščejo načine,kako se razvijati v prihodnje, saj se okolje, v ka-terem vsi živimo, spreminja.

Prve ministrske izkušnje; ostajate povezani zdomom, ste »vozač« …Na ministrskem mestu sem sicer šele nekaj dni,imam pa že kar nekaj lepih izkušenj. Pri zapo-slenih sem ugotovil zelo jasno izraženo željo, dasodelujejo pri aktivnostih za izboljšanje seda-njega stanja v kmetijstvu in proizvodnji hrane.Tudi v širšem prostoru, tako strokovnem, sta-novskem in tudi političnem, ugotavljam zelo

prisotno zavedanje, da je kmetijstvo pomem-bno. Bo pa potrebno še veliko narediti, da se bovsak slovenski potrošnik zavedal, da je zanj slo-venska hrana najboljša izbira. Sem pa se že na začetku odločil, da ne bom živelv Ljubljani, saj je prav, da kmetijski minister živitam, kjer poteka kmetijska proizvodnja.

Ministra Židana so v njegovem kabinetu,uporabimo prikladno prispodobo, pričakalitudi kisla jabolka in trdi orehi. V okolju, kjerje kmetijstvo temelj obstoja, želimo, da bi bilonjegovo delo in delo njegove ekipe uspešno!

Edvard Pukšič

Dostop do širokopasovnega spleta ozi-roma medmrežja dandanes postajanujnost, tako kot včasih dostop do te-

lefona. Zato se je devet občin iz osrednjih Slo-venskih goric (Lenart, Sveta Ana, Sveti Jurij,Benedikt, Sveta Trojica, Cerkvenjak, Trnovskavas, Sveti Andraž in Juršinci) združilo v priza-devanjih, da bi občanom čim prej omogočilidostop do širokopasovnega spleta. Njihova pri-zadevanja usklajuje župan občine Sveta Trojicain svetnik v državnem svetu Darko Fras, ki imaveliko izkušenj na področju telekomunikacij,saj je v preteklosti že zelo uspešno vodil priza-devanja za vrnitev vlaganj v telefonijo.

Kaj se trenutno dogaja na tem področju? Alilahko občani v osrednjih Slovenskih goricah pri-čakujejo, da se bodo priključki na širokopasovnisplet začeli graditi kmalu? »Slovenija ima podobno kot druge države Ev-ropske unije strategijo, da zagotovi čim večjopokritost celotnega teritorija s širokopasovnimomrežjem. Za izgradnjo skrbijo različni opera-terji, ki imajo za to poslovni interes. Na neka-terih območjih, kjer zaradi bolj redke poselitvein drugih razlogov operaterji komercialnega in-teresa nimajo, pa izgradnjo širokopasovnegaomrežja spodbujata Evropska unija in našadržava,« pravi Fras. Po njegovih besedah je Slo-venija iz evropskih sredstev za spodbujanje iz-gradnje širokopasovnega omrežja že namenilaokoli 80 milijonov evrov, kar glede na potrebepravzaprav ni veliko. Za ta sredstva so se občinev sodelovanju z zasebnimi operaterji lahko po-tegovale na prvem razpisu, v okviru katerega stabili dve odpiranji prijav. Sredstva so odobrilipetim projektom, ki jih je država podprla zokoli polovico vseh sredstev, ki jih je imela narazpolago. Sedaj je država končno najaviladrugi razpis, ki naj bi bil objavljen še v maju. Nanjem bodo najboljšim projektom razdelili pre-ostala sredstva. Z razpisom bodo dodatno opre-deljeni tudi tehnični kriteriji za konfiguracijoin tip omrežja. Problem je v tem, ker bo državaspremenila standarde. V prvem razpisu je sofi-nancirala čisto optiko do hiše (FTH), sedaj paspodbuja kombinacijo optičnega omrežja zbrezžičnim, kar pa ni primerljivo.Po Frasovih besedah se bodo na drugi razpislahko prijavile občine z zasebnim partnerjem,ki bo po izgradnji skrbel za upravljanje invzdrževanje omrežja. Problem pa je v tem, dabo država podprla samo gradnjo širokopasov-nega omrežja na tako imenovanih »belih lisah«,za katere operaterji nimajo komercialnega in-teresa. Zemljevid teh »belih lis« so dobili v pre-teklosti tako, da so zbrali območja, za katera niuradno izkazal komercialnega interesa nobenoperater. Dejansko pa so operaterji v želji, da bisi zagotovili možnosti gradnje, izkazovali inte-

Vmajskih dneh so zavezanci, ki imajokot lastniki kmetijskih in gozdnihzemljišč pripisane dohodke iz osno-

vne kmetijske in gozdarske dejavnosti, iz Davčne uprave RS prejeli odločbo o odmeriobveznosti iz kmetijstva za leto 2009. Povpre-čni znesek subvencij na zemljišča v uporabi zaleto 2009 je preračunan na vsa zemljišča vzemljiškem katastru po stanju na dan 30. ju-nija 2009. Zneski so v primerjavi s preteklimileti izjemno visoki.Povprečni znesek subvencij je pripisan vsemzavezancem za vsa zemljišča po stanju v zem-ljiškem katastru, ne glede na to, da mnogamed njimi ne zadoščajo pogojem za uvelja-vljanje subvencij oziroma zavezanci zanje tehplačil niso uveljavljali in tudi ne prejeli. Neu-pravičeno visoke pripisane davčne osnove iz

osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti nenosijo zgolj posledic z naslova plačila dohod-nine, pač pa vplivajo tudi na upravičenost dosocialnih transferjev, ki so za kmečke družineizjemno pomembni, in v primeru davčne os-nove nad 7500 evrov celo na obveznost obvez-nega vstopa v sistem davka na dodanovrednost, so pojasnili v Kmetijsko gozdarskizbornici Slovenije. KGZS je izrazila ogorče-nost nad visokimi davčnimi obremenitvamikmetov in pozvala vlado in finančno ministr-stvo k sistemskemu reševanju problematikeobdavčevanja kmetijske dejavnosti. Zbornicaje zavezance v prvi polovici maja pozvala, najse pritožijo v 15 dneh. Pripravili so tudi vzorecpritožbe.

E. P.

OVTARJEVE NOVICE ZA PRIHODNOST IN DOBER DANES

2 | ŠT. 5 | 28. MAJ 2010

Intervju

Mag. Dejan Židan, novi kmetijski minister

Visoki davki kmetov

Dostop do širokopasovnega spleta

Optični kabli tudi vosrednjih Slov. goricah

Darko Fras: “Velik izziv je zgraditi širokopa-sovno spletno omrežje, še večji pa bo zagotoviti,da bo nemoteno in uspešno obratovalo in po-slovalo ter ljudem zagotavljalo tisto, kar priča-kujejo.”

FOTO na naslovnici: prvomajski pohod na Zavrh | blagoslovitev konj v Jurovskem Dolu | pohod po Anini poti

Novice_6_2010-st 05-tisk_:OVTARJEVE 24/May/10 19:19 Page 2

res tudi za tista območja, na katerih doslej vdveh letih niso zakopali še niti lopate. Sedaj ob-čine terjajo, naj operaterji prevzamejo odškod-ninsko odgovornost, če bodo za izgradnjoširokopasovnega omrežja na določenem po-dročju uradno izkazali komercialni interes,potem pa dejansko ne bodo začeli graditi. Sicerbi se lahko zgodilo, da bi, denimo, polovicaneke vasi dobila širokopasovno omrežje, med-tem ko bi bolj strnjen del vasi ostal brez njega,ker ne bi več sodil med »bele lise«.Na osnovi prijav operaterjev so lani seznam»belih lis« ažurirali ter iz njega izbrisali tri če-trtine naselij. Takšen po besedah Frasa ne moreostati, zato bo treba čim prej uveljaviti načeloo materialni in odškodninski odgovornostioperaterjev za njihov izkazan komercialni in-teres. Kakorkoli že bodo vsa ta vprašanja razrešili, sepo Frasovih besedah devet občin iz osrednjihSlovenskih goric že dalj časa dobro pripravljaza prijavo na razpis. Za izgradnjo širokopasov-nega omrežja bodo potrebovale od 15 do 18milijonov evrov. Pričakujejo okoli 12 milijonovevrov iz evropskih sredstev. Fras pričakuje, dase bo tokrat na razpis prijavilo veliko takšnih,ki računajo na denar iz evropske vreče, saj jebilo že na prvem razpisu neuspešnih okoli dvaj-set prijav. Zato so v slovenskogoriških občinahodločeni, da se za razpis zelo dobro pripravijo.Korajžo pri tem jim daje tudi ugotovitev, da bonjihov skupen projekt verjetno med večjimi,zato bo imel več možnosti za uspeh. Običajnoje pač tako, da so tisti, ki se znajo povezati inmed seboj sodelovati, skupaj močnejši.

Zasebnega partnerja za izgradnjo širokopasov-nega omrežja slovenskogoriške občine še nisomogle izbrati, saj bodo morale izbiro prilagoditipogojem iz razpisa. Na srečo pa že imajo petponudnikov, tako da bodo po objavi razpisalahko odločitev sprejeli hitro. Potencialni part-nerji oziroma izvajalci pravijo, da bodo, čebodo na razpisu uspešni, pol leta potrebovali zaprojektiranje, eno leto pa za izvajanje del ozi-roma za gradnjo. Verjetno bo prvo odpiranjeprijav septembra letos. Realno je mogoče pri-čakovati, da bodo tisti, ki bodo na razpisu pri-dobili evropska sredstva, začeli izvajati delaspomladi leta 2011.Zakaj pa je pravzaprav minilo toliko časa odprvega do drugega razpisa, če so bila sredstvana razpolago? K temu je po Frasovih besedahprispeval prenos pristojnosti za te dejavnosti izenega ministrstva na drugo. Včasih je nad iz-gradnjo širokopasovnega omrežja bdelo mini-strstvo za okolje in prostor, danes pa bdiministrstvo za visoko šolstvo, znanost in teh-nologijo. Sedaj so pristojnosti prenesene inkakšnih večjih zastojev verjetno ne bo več.Slovenskogoriške občine se bodo na razpis, čebo zares objavljen v maju, prijavile pravočasno,torej poleti. Ob tem pa Fras gleda naprej: »Ševečji izziv, kot omrežje zgraditi, bo nato zago-toviti, da bo širokopasovno omrežje v osrednjihSlovenskih goricah 25 let nemoteno in uspešnoobratovalo ter ljudem prinašalo tisto, kar odnjega pričakujejo.«

Tomaž Kšela

Občina Sv. Jurij v Slov. goricah je v petek,23. aprila, obeležila svoj 4. občinskipraznik z osrednjo občinsko proslavo,

katere so se med drugimi udeležili poslanecdržavnega zbora in župan občine BenediktMilan Gumzar, poslanec državnega zbora Mar-jan Bezjak, župan občine Lenart mag. JanezKramberger, podžupan občine Sveta AnaDrago Ruhitel, podžupanja občine CerkvenjakLidija Šipek, član sveta občine Sv. Trojica Dani-jel Tušek, člani občinskega sveta občine Sv. Jurij,ravnatelj JVIZ in VVZ Osnovne šole Jožeta Hu-dalesa Stanislav Senekovič in župnik AlojzijAntolin. Začetek proslave je zapolnila pihalna godba KDMOL iz Lenarta , posebej pa je bil zaznamovans prihodom zelenega Jurija, ki so ga nagajivouprizorili otroci folklorne skupine osnovne šolepod vodstvom Cilke Neuvirt.

Po nastopu Jurovskega okteta je program nada-ljevala osnovna šola z delom programa Moj kraj– moj ponos, ki so pripravili v okviru projektaTurizmu pomaga lastna glava. Ob krajših upo-dobitvah Jurovskega Dola nekoč in danes je za-

plesala mažoretna in otroška folklorna skupinater zapela vokalna skupina osnovne šole. Vse zbrane je nagovoril župan Peter Škrlec inpredstavil dosedanje delo občine ter povedal onačrtih za prihodnost. Z recitalom pomladnihpesmi in pesmi o Juriju sta se predstavili VidaOrnik in Suzana Eder, članici Dramsko – lite-rarne skupine Kulturnega društva Ivan Cankar.Gregor Gorjup je zbrane navdušil z igranjemklavirja. Kot že vsa leta doslej je župan tudi letos, podelilpriznanje tistim občanom, ki so v preteklih letihtako ali drugače prispevali k razvoju občine.Proslava se je zaključila z nastopom dveh do-mačih vokalnih skupin, in sicer ljudskih pevkDruštva upokojencev Sv. Jurij “Gartrože” in vo-kalne skupine Amulet. Po končani proslavi je sledilo druženje obisko-valcev ob kulinaričnih dobrotah, ki so jih pri-

pravile članice Društva kmečkih gospodinj Sv.Jurij. Za domačo kapljico so poskrbeli vino-gradniki Društva vinogradnikov Sv. Jurij.

Povzeto po spletni strani občine

Prostovoljno gasilsko društvo Sv. Jurij vSlov. goricah je na veselje številnih gasil-cev in občanov 1. maja pred gasilski dom

v Jurovskem Dolu pripeljalo novo gasilsko vo-zilo Mercedes-Benz Atego 1329, ki nosi gasilskooznako GVC 16/25. Slovesna predaja gasilskega vozila svojemu na-menu je potekala v Športnem parku v Jurov-skem Dolu.Z vozilom se lahko na intervencijo odpelje se-demčlanska posadka, ki ima na razpolago petizolirnih dihalnih aparatov, radijskih postaj tersvetilk. Na razpolago imajo 2500 l vode, ki jo jemogoče uporabiti s črpalko za nizki in visokitlak, kar je odvisno odpotreb na požarišču. Ktemu je potrebno pri-šteti še 150 l razpolo-žljivega penila. Voziloje opremljeno z agre-gatom, ki omogočauporabo razsvetljaveponoči, kakor ostalihelektričnih pripomoč-kov. Veliko je še razli-čne drobne opreme, kijo gasilci potrebujejoob svojem delu. S temso mišljene predvsemstvari, ki so potrebneza usmerjanje ali ure-janje prometa, orodjeza reševanje iz zaprtihprostorov, označevanje

kraja intervencije, reševanje z višin ali poško-dovancev itd. Torej bo novo vozilo gasilcem pri-pomoglo, da se bo čas za morebitno inter-vencijo skrajšal, z vso razpoložljivo tehniko inznanjem pa bodo gasilci še učinkovitejši. Novo gasilsko vozilo so gasilci pripeljali vspremstvu gasilskih avtomobilov domačega insosednjih gasilskih društev pred gasilski dom,kjer so ga pričakali gasilci v paradni vrsti. Vsezbrane so nagovorili župan Peter Škrlec, pred-sednik PGD Sv. Jurij Gregor Nudl in poveljnikPGD Sv. Jurij Robert Kukovec.

Spletna stran občine

28. MAJ 2010 | ŠT. 5 | 3

OVTARJEVE NOVICEZA PRIHODNOST IN DOBER DANES

Občina Sv. Jurij

Slovesnost ob prazniku

Novo gasilsko vozilo v Jurovskem Dolu

Prireditve ob letošnjem prazniku trojiške občine so se začele v športnih barvah v petek, 21.maja, z nogometnim turnirjem med zaselki. V soboto, 22. maja, so potekali kolesarjenje popoteh občine, pohod po trojiški pohodni poti, turnir v tenisu, odbojka na mivki, tekmovanje

v košnji, Lan party in Show N`Shine Car Event and Audio Competition na hipodromu Polena vLenartu. V nedeljo, 23. maja, so zabeležili 20 let prepevanja Ljudskih pevk KD Trojica in odprlirazstavo fotografij Karla Draga Vuice o slovenskih frančiškanih Hvaljen, moj Gospod. V ponedeljek,24. maja, je potekalo srečanje starejših občanov, v torek, 25., je bil dan odprtih kleti, v sredo, 26.,pa namiznoteniški turnir. Četrtek, 27. 5., je minil ob predstavitvi osnovne šole in vrtca ter ob 2.delu dneva odprtih kleti.

Nadaljevanje programa ob občinskem prazniku:

28. MAJ, PETEK11.00 VELIKA GASILSKA VAJA - Oš in vrtec - PGD Sv. Trojica, PGD Osek in PGD Gočova19.00 OSREDNJA PRIREDITEV ob občinskem prazniku – Kulturni dom Sv. Trojica – Občina

Sveta Trojica in Kulturno društvo Trojica

29. MAJ, SOBOTA10.00 TEK OKROG JEZERA – zbirališče pri »brunarici« - Športno društvo Sveta Trojica 13.00 »OJ, LEPO JE RES NA DEŽELI« Obujanje starih običajev (prikaz izdelave posode iz

lesa)– pri studencu v trgu pri spomeniku - Turistično društvo Sv. Trojica13.00 RAZSTAVA ROČNIH DEL – pri studencu v trgu pri spomeniku - Društvo kmečkih

žena in deklet Sveta Trojica15.00 Prireditev ob 135. obletnici PGD Sv. Trojica (parada in proslava s sprejemom nove avto-

cisterne) – prireditveni šotor – PGD Sveta Trojica18.00 Družabno srečanja – VRTNA VESELICA z ansamblom Alfija Nipiča in Tanjo Žagar21.00 PODELITEV POKALOV za tekmovanja ob občinskem prazniku

30. MAJ, NEDELJA8.00 BUDNICA SLOVENSKOGORIŠKEGA PIHALNEGA ORKESTRA - KD MOL Lenart

IN MAŽORETKE – Twirling, plesni in mažoretni klub Lenart10.00 SLOVESNA MAŠA ob prazniku Sv. Trojice - V CERKVI SV. TROJICE

RAZSTAVA ROČNIH DEL – pri studencu v trgu pri spomeniku - Društva kmečkih ženain deklet Sveta TrojicaTROJIŠKA NEDELJA – kramarski sejem ali »žegnanje« na trgu v Sv. TrojiciSTOJNICA – obujanje starih običajev (prikaz izdelave posode iz lesa) – pri studencu natrgu pri spomeniku – Turistično društvo Sveta Trojica

12.00 DAN ODPRTIH VRAT s predstavitvijo kmetijske mehanizacije z demonstracijo – KMAgroremont

6. JUNIJ, NEDELJA15.00 ORGELSKI KONCERT ANITE KRALJ – v cerkvi Sv. Trojica – KD Sv. Frančišek

16. JUNIJ, SOBOTAKulturno društvo Trojica prireja že tradicionalno prireditev: NOCOJ JE PA EN LEPVEČER v Kulturnem domu Sveta Trojica.

4. praznik občine Sv. Trojica

Župan Peter Škrlec in nagrajenci občine Sv. Jurij

Novice_6_2010-st 05-tisk_:OVTARJEVE 24/May/10 19:19 Page 3

Občina Benedikt je v zadnjih letih doživelasilovit razvoj, o čemer priča tudi podatek, daje po starostni strukturi »najmlajša« sloven-ska občina. To pomeni, da se življenje v ob-čino vrača in ne obratno, kar je najboljpomembno. Kaj je prispevalo k temu? Kje sobile prelomnice v razvoju? Kakšne perspe-ktive se odpirajo občini z v povprečju naj-mlajšim prebivalstvom? O teh in drugih raz-vojnih vprašanjih smo se pogovarjali z žu-panom občine Benedikt in poslancem vdržavnem zboru Milanom Gumzarjem, ki seje v prizadevanja za razvoj Benedikta vklju-čil že leta 1969, ko je postal predsednik mla-dinskega aktiva v kraju.

Vsedemdesetih letih prejšnjega stoletja soza razvoj kraja veliko storili ravnateljišole Lojze Guzej, Matija Gerkeš in Vida

Šavli, pa Jože Horvat in mnogi drugi. Sam semleta 1976 postal tajnik takratne krajevne skup-nosti. Že takrat sem imel dolgoročno vizijo raz-voja kraja. Zavedal sem se, da se podeželja neda razviti brez središča, ki ima poleg dobre šole,telovadnice, gostilne in druge infrastrukturetudi jedro ljudi, ki tako ali drugače skrbijo zarazvoj,« pravi Gumzar.

Po Gumzarjevih besedah je bilo za razvoj Bene-dikta v tistem času ključno in tako rekoč pre-lomno, da so se v okviru matične občine Lenartdogovorili ter sprejeli odlok, po katerem so lahkokrajevne skupnosti same prodajale stavbna zem-ljišča v občinski lasti. V Benediktu so ta odlokznali dobro izkoristiti, saj so privabili mnogo in-dividualnih in drugih graditeljev. »Najprej je zra-sel kompleks pod Lovskim domom. Če tega nebi bilo, tudi blokov ne bi imeli,« pravi Gumzar.»V tem obdobju je k razvoju kraja veliko prispe-val obrat Peka, v katerem je bilo zaposlenih okoli120 ljudi. Mnogi med njimi so se odločili zagradnjo hiše. Če ne bi takrat šli po tej poti, bi bilodanes v Benediktu zelo malo ljudi, pa še ti bi biliv glavnem starejši.«Res pa je, da Gumzar še danes pomaga vsakemugraditelju, da uredi zadeve, da pride do gradbe-nega dovoljenja in podobno. Velikokrat investi-torjem celo osebno pomaga nesti dokumentacijona upravno enoto v Lenartu, samo da ne bi vrgelpuške v koruzo.

Za razvoj Benedikta je bil odločilen tudi konceptrazvoja termalnega turizma, ki je nastal spon-tano, do njega pa so se dokopali trije možje, ki sozdružili sile, znanje in moči: poleg Gumzarja šenekdanji predsednik občine Lenart Franjo Mur-šec in geolog dr. Peter Kralj iz Ljubljane. Muršecje Gumzarju položil na srce, naj poskusi uresni-čiti projekt, ki ga njemu ni uspelo. V Benediktuso vrtine imeli že v sedemdesetih letih prejšnjegastoletja, zato so razmišljali o tem, da bi s termalnovodo ogrevali javne objekte. Takoj po izgradnjinove vrtine leta 2004 pa so začeli razmišljati otermah, saj so strokovnjaki ugotovili, da so vodnekapacitete dobre, njena temperatura pa pravšnja.Za župana Gumzarja se je začelo eno najbolj na-pornih obdobij v življenju, saj je moral možnostiobčine Benedikt predstaviti investitorjem in jihzainteresirati za naložbo v terme.»Veste, investitorji ne pridejo sami, stvari jim jetreba celovito predstaviti. Takrat sem za to opra-vil več kot 400 pogovorov z vsemi mogočimiljudmi. Spoznal sem, da moraš opraviti zelo ve-liko pogovorov, da najdeš partnerje, ki imajo so-rodne interese,« pravi župan Gumzar. Poštevilnih pogovorih so se za to, da bodo vodiliprojekt in izgradnjo Term Benedikt, z občino Be-nedikt dogovorili v podjetju CMI Celje. Trenutnoje projekt v zadnji fazi pridobivanja gradbenegadovoljenja.Gumzar je prijeten sogovornik, ki zna človekapritegniti v razmišljanja o razvoju. Sogovornikobčuti, da Gumzar svojega dela ne opravlja pouradniški dolžnosti, temveč da ga vodijo dobrezamisli, zdrave ambicije in realno zastavljeni cilji.»Enainštirideset let že delam za razvoj kraja in ševedno sem vesel vsakega napredka, vsakegauspeha kateregakoli občana. Razveselim se, ko sikdo kupi nov avto, ko si drugi zgradi hišo ali pri-zidek k stari,« pravi. »Moj cilj je vedno pomagatiljudem, da bi čim lepše živeli, ne pa jim tega one-mogočati. Še nobenemu občanu nikoli nisem poslal na dom inšpektorjev. Pošteno pa jih opo-zorim, katere stvari si morajo urediti in jim priurejanju zadev tudi pomagam. Zato se dnevnoobračajo name. Če se le da, vsakemu pomagam,«pravi.Z investicijo v Terme Benedikt se razvoj v temdelu osrednjih Slovenskih goric ne bo ustavil,temveč bo dobil nov zagon. »Prioritete našegarazvoja že od sredine devetdesetih let vidim vrazvoju turizma in v razvoju podeželja. Vsak krajne more imeti industrijske cone. Danes se ljudjebrez težav vozijo na delo v industrijska središča

20 ali 30 kilometrov daleč. Podeželje pa moramorazviti, da bo prijetno in zdravo za sonaravno pri-delavo hrane, za bivanje, za razvoj turizma.Terme bodo prinesle od 120 do 150 novih delov-nih mest, ob njih pa se bo lahko razvijalo še 20do 30 kmetij, kar za osrednje Slovenske gorice nimalo. Želim si, da bi nam uspelo razviti širši delnaših Slovenskih goric tako, kot jim je to uspelostoriti okoli term v Podčetrtku. S tega vidika smoimeli veliko srečo, da si v naš kraj nismo v prete-klosti privlekli kakšne težke industrije,« razmišljaGumzar.Kako pa bo na razvoj Benedikta vplivala nova av-tocesta Maribor-Lendava. »Nova avtocesta je zanas zelo pomembna, še zlasti, ker je dovolj daleč,da razvoja turizma ne bo ovirala, hkrati pa dovoljblizu, da bodo gosti lahko prišli hitro do nas. Av-tocesta je Benediktu približala tudi večja sloven-ska mesta. Potrebovali bi samo razbremenilnocesto okoli Lenarta, da se nam ne bi bilo trebaprebijati skozi središče mesta.«

V občini Benedikt se nekako čuti, da so vsi raz-vojni koraki premišljeni. Po domače bi rekli, daso narejeni z dušo. V občini imajo Tri kralje, trivrelce, tri trte. »Vsako stvar si prizadevamoosmisliti. Trenutno z župnikom Marjanom Rolodelamo na obuditvi romarskega turizma, ki jelahko za razvoj kraja zelo pomemben. Imamotudi rimske gomile, ki bi jih lahko bolj vključili vturistično ponudbo kraja, kakor bodo to storili vobčini Cerkvenjak. Konceptov nam v kraju nemanjka, samo ‘cincati’ ne smemo.«Iz številnih kontaktov župana z občani se vidi inčuti, da je Gumzar gonilna sila razvoja v kraju.Čeprav Gumzar danes opravlja visoke dolžnostina državni ravni, ga nihče ob občanov ne nasla-vlja župan ali gospod poslanec, temveč ga kličejopreprosto Milan. Skoraj nihče ga ne vika, pač paz njim večina občanov komunicira kot z dobrimsosedom. »Sodelujem z vsemi. V življenju se mimenda še ni zgodilo, da se ne bi javil nekomu, kije želel govoriti z menoj. Ne glede na to, ali semv državnem zboru, na potovanju ali na dopustu,se javim nazaj vsakemu, ki me kliče. S poštenimin korektnim odnosom sem razvil široko sode-lovanje z ljudmi. Po tolikih letih dela za kraj pri-znam, da imam dosti zaslug za njegov razvoj.Moja največja zasluga pa je, da pustim ljudemokoli sebe razmišljati in delovati, sam pa znam

ideje uvajati v življenje. V Benediktu skrbimo zarazvoj v sodelovanju.«O tem pričajo tudi podatki, saj ima občinski svetv Benediktu devet članov, sedem od njih pa jesvetnikov že vseh dvanajst let, kolikor občina ob-staja. Mnogi so sodelovali pri skrbi za razvojkraja že v času krajevne skupnosti, tako da seekipa dobrih sodelavcev ni spremenila že dvajsetin več let. Podžupan občine Benedikt, JanezZorko, sodeluje z Gumzarjem kot podžupan že12 let, prej pa je bil dvanajst let predsednik kra-jevne skupnosti, v kateri je bil Gumzar tajnik.Njuno uspešno sodelovanje traja že več kot 24let. Skratka, ljudje lahko veliko storijo za razvojobčine, če delajo z roko v roki in složno. Zato pa morajo biti, kot so včasih temu rekli, pravi ljudje.Razvojna prizadevanja Benedikta niso po-membna samo za prebivalce občine Benedikt,temveč tudi za prebivalce v sosednjih občinah,saj bo načrtovan razvoj termalnega turizma v Be-nediktu vplival na razvoj celotnih osrednjih Slo-venskih goric. Zato je zelo koristno tudi dobrosodelovanje vseh občin iz osrednjih Slovenskihgoric, kar se ne kaže samo pri projektih na področju turizma, temveč tudi na drugih področjih.

Tomaž Kšela

OVTARJEVE NOVICE ZA PRIHODNOST IN DOBER DANES

4 | ŠT. 5 | 28. MAJ 2010

Občina Benedikt – »razvojni čudež« v osrčju Slovenskih goric

S preudarkom in srcem

Središče Benedikta že dolgo ne daje več podeželskega videza

Gonilna sila razvoja v občini Benedikt je županin poslanec v državnem zboru Milan Gumzar,ki že 41 let dela za razvoj kraja

Vobčini Sveta Trojica so po zboru obča-nov, na katerem so razpravljali o pri-ključitvi dela Zgornje Senarske k Sveti

Trojici in uvedbi uličnega sistema v celotnemkraju, izvedli anketo o tem, kaj o vsem skupajmislijo prizadeti občani. Anketo so poslalisamo tistim občanom, ki jih omenjeni predlogobčine zadeva, in ne vsem. Na anketo je odgo-vorilo kar 70 odstotkov anketiranih, kar je zatovrstne ankete zelo veliko.»Na anketo je odgovorilo toliko anketiranih, dana občini smatramo vzorec za reprezentativen,«pravi župan Svete Trojice Darko Fras. »Anketaje pokazala, da je prepričljiva večina prebivalcevv zgornjem delu Zgornje Senarske za to, da bi tadel priključili k Sveti Trojici in uredili ulični si-stem. V vasi pa so bili anketirani bolj za to, dase preštevilčijo hišne številke ali pa da uvedemoulični sistem. Vsekakor je dobil predlog, ki smoga pripravili na občini, polno podporo anketi-ranih, zato bomo šli naprej z načrtovanimi in nazboru občanov predstavljenimi spremembami.«Za takšno rešitev, ki so jo pripravili na občini,govori več argumentov. Uveljavitev predloga boizboljšala preglednost in orientacijo. Po izgrad-nji novega naselja Sveta Trojica- jug bi v ZgornjiSenarski prišlo do velike razlike med interesikrajanov: večina bi jih namreč živela v strnje-

nem naselju, manjšina pa v tipični slovensko-goriški razpršeni poselitvi. Zato obstaja boja-zen, da se interesi slednjih ne bi več mogliustrezno izražati in uveljavljati. V Zgornji Se-narski živi danes 362 prebivalcev, po predlaganispremembi pa jih bo ostalo v kraju 131, kar jeveč kot v nekaterih drugih krajih v občini. Sicerpa uličnega sistema po zakonu ni mogoče uve-sti samo v delu kraja, temveč v celoti. Zato, kerga bodo morali uvesti v novem naselju SvetaTrojica – jug, mora biti priključen Sveti Trojici,sicer bi morali ulični sistem uvesti v celotniZgornji Senarski, torej tudi v delu z razpršenopodeželsko poselitvijo.Po besedah župana bodo kmalu stekle aktiv-nosti za spremembo statuta občine, po katerembi število članov občinskega sveta povečali izosem na enajst. Če bo to sprejeto, bodo pred-lagali tudi nov odlok o volilnih enotah, tako dabo tisti del Zgornje Senarske, v katerem se ob-čani ukvarjajo pretežno s kmetijsko dejav-nostjo, imel svojega svetnika v občinskemsvetu. Tako bo kmečko prebivalstvo iz ZgornjeSenarske imelo svojega predstavnika v občin-skem svetu, saj bi jih sicer lahko prebivalci izbolj strnjenega in predvsem bodočega noveganaselja preglasili.

T. K.

Občina Sv. Trojica - velik odziv na anketo

Aktivnosti za ulični sistem

Občina Cerkvenjak bo v juniju praznovala 12. občinski praznik. Med organizatorje številnih pri-reditev so se tudi tokrat vključili organi občine in skoraj vse organizacije in društva.

Program prireditev:

6. 6. ob 16. uri prireditev "ZAPOJMO POLETJU"

12. 6. 5. tradicionalni turnir Zorman – ŠTD Smolinci (na igrišču v Župetincih)13. 6. 5. tradicionalni turnir Zorman - nadaljevanje – ŠTD Smolinci (na igrišču v Župetincih)

9. tradicionalna košnja trave – TD Cerkvenjak6. razstava motorjev – Moto klub Slovenske gorice (od 9. do 13. ure v centru Cerkve-njaka)

16. 6. ob 20. uri»Nariši nov dan« – družabni večer – v Kulturnem domu – Občina Cerkvenjak

17. 6. Zaključek vrtčevskega leta – Vrtec Pikapolonica CerkvenjakPotopisno predavanje – v avli Kulturnega doma – KD Cerkvenjak

18. 6. Tončkov dobrodelni koncert za Karitas »Podajmo si roke« - v prireditvenem šotoru naigrišču za OŠTurnir v malem nogometu veterani-ženske za pokal ŠD – na igrišču za OŠ – ŠD Cerkve-njak

19. 6. Antonova noč – v prireditvenem šotoru na igrišču za OŠ – Gostišče pri Antonu Letalski dan Aero kluba Sršen – na vzletišču v ČagoniGasilsko tekmovanje članic in članov za pokal Slovenskih goric – PGD Cerkvenjak (na POC)

12. praznik občine Cerkvenjak

»

Novice_6_2010-st 05-tisk_:OVTARJEVE 24/May/10 19:19 Page 4

Vobčini Cerkvenjak so 22. maja predalinamenu Arheološki park »Rimsko go-milno grobišče v Brengovi«, ki ga je ob-

čina ob pomoči države in LAS Ovtar iz Lenartauredila v Anželovem gozdu, kjer so že pred letiodkrili 15 rimskih gomil.»Rimsko gomilno grobišče v Anželovem gozduje eden od pomembnejših kulturnih spomenikovrimske civilizacije v Slovenskih goricah, ki se jekljub poškodbam do danes lepo ohranil. V večiniso bile rimske gomile sicer prekopane že pred večkot 100 leti in tudi kasneje, vendar so kot kulturnispomenik izrednega pomena za arheološko štu-dijsko obdelavo,« pravi svetovalka za razvojneprojekte ter okolje in prostor v občinski upraviobčine Cerkvenjak Metka Lah Simonič. Po drugistrani pa je arheološka ureditev in predstavitevtega grobišča izjemnega pomena tudi za to, kerbo najširši javnosti in mladini omogočilo boljšespoznavanje in razumevanje zgodovine na našihtleh. Hkrati bo arheološki park obogatil že sicerzanimivo in pestro turistično ponudbo v občiniCerkvenjak in širše ter v osrednje Slovenske go-rice privabljal turiste od blizu in daleč.Po tem, ko so že pred leti v Anželovem gozdu za-čeli uspešno prezentirati eno od rimskih gomil,so se pristojni odločili, da bodo arheološki spo-menik širše zaščitili, opremili s potrebno infra-strukturo, odkopali in raziskali še kakšno gomiloter začeli predstavljati širši javnosti, zlasti mladimin izletnikom ter turistom v osrednjih Slovenskihgoricah. Zato so uredili dohodne poti in jih opre-mili s tablami, zaščitili so notranjost in okoliconekaterih gomil, gozd so opremili s klopcami inkoši za smeti, zgradili so nadstrešnico, v bližini

gozda so uredili zelo veliko parkirišče, na kateremse bodo lahko ustavljali tudi avtobusi in podobno.V izgradnjo nadstreška in povezovalnih poti jeobčina Cerkvenjak investirala 50.418,77 evra, odčesar je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in

prehrano iz naslova sredstev za ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja prispevalo18.899,57 evra. Za ureditev parkirišča pa so na-menili 31.498,29 evra, od česar je LAS Ovtar prispevala 7.874,57 evra. Danes je celoten arheo-loški park urejen tako, da je že na začetku lahkov ponos kraju in vsem, ki so si zanj prizadevali in

prispevali k njegovi uredi-tvi. Sedaj je veliko odvisnood šol, mladinskih usta-nov, turističnih društev inagencij ter številnih dru-gih, kako bodo znali novarheološki park izkoristititer ga vključevati v svojovzgojno-izobraževalnooziroma turistično dejav-nost.»Za hitrejši razvoj turizmabomo morali še veliko sto-riti,« pravi Metka Lah Si-monič. »V prvi vrsti mora-mo spremeniti miselnostin ugotoviti, da je turizemdolgoročna naložba ter dabo potrebno stopiti skupajin tako nastopati tudi natrgu. Vsi skupaj si bomo

morali prizadevati, da bo območje občine Cer-kvenjak zanimivo za turista, da bodo imeli na takošček Slovenije lepe spomine ter da se bo k namradi vračali.«

T. K.

Občine v Sloveniji urejajo svoj prostor z ra-zličnimi vrstami občinskih prostorskihaktov. V njih, med drugim, določajo tudi,

katera zemljišča so namenjena gradnji različnihvrst objektov, katera urejanju javnih in drugih po-vršin za različne namene, katera vsem drugim de-javnostim, ki se pojavljajo v prostoru občine, kakoje treba oblikovati nove objekte in podobno.Ker se spreminjajo razmere in potrebe ter razvojninačrti, morajo občine svoje prostorske akte po do-ločenem času temu prilagoditi. To storijo s spre-membami in dopolnitvami veljavnih prostorskihaktov ali s pripravo novih. Priprave novih se ob-čine lotijo predvsem takrat, ko to zahteva zakon.V Sloveniji je bil v aprilu leta 2007 sprejet Zakono prostorskem načrtovanju. Ta je občinam naložilpripravo novega prostorskega akta za celotno ob-močje občine, ki se imenuje občinski prostorskinačrt (kratko: OPN). Zakon in podzakonski pred-pisi, predvsem pa državni prostorski akti, obči-nam pri tem ne puščajo prostih rok, saj država znjimi podrobno določa tudi, kaj morajo občinepri tem upoštevati in kako morajo OPN pripra-viti, vse skupaj pa v postopku vsaj dvakrat tudipreverja. Predvsem državni predpisi zelo omeju-jejo primere, ko lahko občine določijo nova zem-ljišča za gradnjo, še posebej za posege na najboljšakmetijska zemljišča. Župan občine Lenart je pri-pravo OPN pričel 30. julija 2007, ko je sprejelSklep o pripravi občinskega prostorskega načrtaobčine Lenart. S sklepom je predvideno, da bi ob-čina v letu 2008 zagotovila potrebne strokovnepodlage, kot jih terja zakon, in osnutek OPN zajavno razgrnitev v prvi polovici leta 2009; po tembi izvedla še postopek usklajevanja z ministrstviin OPN sprejela v letu 2010. Take načrte so podrli

podzakonski predpisi: prvič zato, ker je država zanjihovo pripravo namesto treh mesecev potrebo-vala skoraj dve leti, in drugič zato, ker se je bilopotrebno zaradi vsebine predpisov vedno znovavračati na začetek in že pripravljena gradiva ne-prestano spreminjati ter prilagajati in usklajevatiz njimi. Za nameček je država konec leta 2009spremenila še zakon o prostorskem načrtovanju,s katerim je občinam naložila dodatne obveze, kijih je prej opravljalo ministrstvo za okolje in pro-stor. Trenutno so zamaknitve pri pripravi OPN vobčini Lenart približno tolikšne, kot so bile za-mude države pri pripravi podzakonskih predpi-sov. V zaključni fazi je priprava strokovnihpodlag, ki bodo omogočile pripravo osnutkaOPN. K temu osnutku bodo posamezna ministr-stva podala svoje smernice, občina pa bo na nji-hovi osnovi oblikovala gradivo, ki ga bo javnorazgrnila, da bodo posamezne pravne in fizičneosebe lahko podale svoje pripombe. Sledilo bo šeusklajevanje z vsemi ministrstvi. Preden bo ob-činski svet lahko sprejel OPN, bo morala občinapridobiti sklep ministra za prostor oz. Vlade RS,iz katerega bo izhajalo, da je OPN pripravljen vskladu s predpisi, v skladu z državnimi prostor-skimi akti in v skladu z zahtevami vseh ministr-stev. Čeprav gre za vsebinsko in postopkovno zelozahteven postopek, občina računa, da bi ga lahkospeljala do konca naslednjega leta. Seveda pa jeveliko odvisno od tega, kaj vse bo občina moralaše dodatno zagotoviti, ker ji bodo to naložila po-samezna ministrstva. Vse tovrstne zahteve lahkopostopke priprave in sprejemanja OPN tudi zavlečejo in podražijo.

Občinska uprava občine Lenart

Svet občine Lenart je bil na aprilski seji se-znanjen s podatki o varnostnem položaju naobmočju občine v letu 2009, primerjalno zletom 2008. Poročilo je podal komandir Po-licijske postaje Lenart Jože Kerneža.

Povzetek iz poročila PP Lenart pove, da jebilo v letu 2009 na območju občine Le-nart obravnavanih manj kaznivih dejanj:

278 (285). Preiskanost znaša 52.02 %, leto po-prej pa 43.61 %. Pri kaznivih dejanjih zoperpremoženje prevladujejo tatvine 62 (96), veliketatvine, 49 (48) in poškodovanje tuje stvari 37(38). Med kaznivimi dejanji zoper človekovepravice in svoboščine izstopajo kazniva dejanjaogrožanja varnosti 10 (19). Zoper zakonskozvezo je bilo obravnavanih 25 kaznivih dejanjnasilja v družini. Obravnavanih je bilo 304 (220) kršitev predpisov,ki urejajo javni red in mir ter splošno varnostljudi in premoženja, kar pomeni, da se je številokršitev povečalo. Med zaznanimi kršitvami soprevladovale kršitve Zakona o prekrških zoperjavni red in mir, ki jih je bilo 102 (120). Največjepovečanje je zaznano pri kršitvah Zakona oproizvodnji in prometu s prepovedanimi dro-gami, katerih je bilo 27 (8), Zakona o omejevanjuporabe alkohola, katerih je bilo 8 (2), Zakona ojavnih zbiranjih beležijo 3 primere, obravnavaneso tudi kršitve Zakona o orožju, ki jih je bilo 9

(6), nato pa še sledijo kršitve Zakona o zaščiti ži-vali v 3 primerih in Zakona o tujcih v 1 primeru.Tudi v letu 2009 policija ocenjuje, da je vzrok zaporast nekaterih kršitev predvsem v večjih aktiv-nostih policije in v povečanju problematike. Pro-blematika glede prepovedanih drog se kažepredvsem s kajenjem indijske konoplje predvsemmed mladimi na javnih krajih. Posebno pozor-nost policija namenja družinskemu nasilju, ki jevporastu in so v letu 2009 izrekli 26 (4) ukrepovprepovedi približevanja. Stanje prometne varnosti je boljše kot v letu 2008,saj se je zgodilo 99 (137) prometnih nesreč, v njihpa je bilo udeleženih 188 (278) oseb, prav tako paje v njih bilo manj telesno poškodovanih 62 (70).V letu 2009 se je zgodila 1 (1) prometna nesrečas smrtnim izidom, v kateri sta 2 (1) osebi izgubiliživljenje. Omenjena prometna nesreča se je zgo-dila na GC I. reda št. 3 izven naselja Zamarkova.Pri ostalih prometnih nesrečah pa je 5 (5) osebutrpelo hudo, 62 (70) pa lahko telesno poškodbo.Kot najpogostejši vzrok prometnih nesreč so nepravilna stran in smer vožnje, neprilagojenahitrost, neupoštevanje pravil prednosti in varno-stna razdalja. Policija ponovno ugotavlja, da je ševedno prepogosto prisoten tudi alkohol. Na območju občine Lenart je bilo od najodmevnej-ših dogodkov obravnavanih 3 (5) požarov in 9 (6)delovnih nesreč.

Mirko Kojc

28. MAJ 2010 | ŠT. 5 | 5

OVTARJEVE NOVICEZA PRIHODNOST IN DOBER DANES

Občina Cerkvenjak - Arheološki park v Brengovi

Preteklost za prihodnostObčina Lenart

Občinski prostorski načrt

Varnostni položaj v letu 2009

Metka Lah Simonič: Novi arheološki park»Rimsko gomilno grobišče Brengova« ustvarjapovsem nove možnosti za hitrejši razvoj tur-izma v Cerkvenjaku in v osrednjih Slovenskihgoricah!

Otvoritev arheološkega parka

19. 6. Turnir nogometnih ekip U12 in U14 – NK Cerkvenjak (na ŠRC v Kadrencih)20. 6. Osrednja proslava ob 12. občinskem prazniku Občine Cerkvenjak – v Kulturnem domu

Razstava ročnih del DU Cerkvenjak – v domu DU Cerkvenjak Povorka »Obudimo stare čase« - v centru Cerkvenjaka - TD CerkvenjakSrečanje pilotov letal, zmajev in padal (med 7. in 9. uro) – Aero klub SršenTurnir v malem nogometu med zaselki za pokal ŠD – na igrišču za OŠ – ŠD Cerkvenjak

24. 6. Zaključna prireditev ob koncu šolskega leta – OŠ Cerkvenjak - VitomarciKulturni večer pod lipo samostojnosti – KD CerkvenjakPohod po mejah občine Cerkvenjak – Tončka DivjakTek ŠKSG (start v centru Cerkvenjaka) – Študentski klub Slovenskih goric

25. 6. »S kolesom po mejah občine Cerkvenjak« – rekreativno kolesarjenje – ŠD Cerkvenjak14. tradicionalni nočni turnir za prehodni pokal Gostišča pri Antonu – na igrišču za OŠ– KMN Cerkvenjak

26. 6. Otroške delavnice – v OŠ Cerkvenjak – KD Cerkvenjak 27. 6. Streljanje z zračno puško za pokal ŠD – na igrišču za OŠ – ŠD Cerkvenjak

Srečanje »klenkarjev« pritrkovalcev iz okoliških krajev – Klenkarska skupina Sv. Antonv Slov. goricah – cerkev Sv. Antona

27. 6. ob 19. uriPremiera gledališke komedije "GOSPOSKA KMETIJA" – v Kulturnem domu - gledališkaskupina KD Cerkvenjak

12. praznik občine Cerkvenjak

Vsredišču Svete Trojice že dalj časa hru-mijo bagri in buldožerji, saj potekajodela na rekonstrukciji in gradnji nove

kanalizacije. Gre za veliko investicijo, v okvirukatere bodo zgradili še čistilno napravo, obno-vili cesto, zgradili pločnik in postavili javnorazsvetljavo. Poleg tega bodo pod zemljo že po-ložili tudi cevi za optične kable za priključitevna širokopasovno spletno omrežje.Res je, da je promet skozi središče Svete Trojicein še zlasti po Slovenski ulici zaradi del pri ure-janju komunalne infrastrukture otežen, zato pabo investicija za celotno občino in občaneSvete Trojice velika pridobitev.

T. K.

Rekonstrukcija in gradnja kanalizacije pri Sveti Trojici

Velika pridobitev

Novice_6_2010-st 05-tisk_:OVTARJEVE 24/May/10 19:19 Page 5

VObčini Lenart si prizadevamo zagoto-viti varnosti v lokalni skupnosti. V tanamen je bil oktobra 2008 sprejet Ob-

činski program varnosti, ki je temeljni strateškidokument trajne narave, v katerem so oprede-ljena izhodišča za zagotavljanje varnega in kva-litetnega življenja v občini. Njegov namen jedoločiti enotne kriterije in opredeliti ukrepe, kizagotavljajo javno varnost. Po določilih 1. od-stavka 6. člena Zakona o občinskem redarstvuje občinski svet na predlog župana sprejel ob-činski program varnosti, s katerim so podrob-neje določene vrste in obseg nalog občinskegaredarstva.

Organ skupne medobčinske uprave, Medobčin-sko redarstvo, je formalno začelo delovati 6. 2.2010, že v celotnem letu 2009 pa so potekalepripravljalne aktivnosti tudi v občini Lenart; vletu 2010 je določena prisotnost redarjev 130 urmesečno oziroma 32 ur tedensko.Pooblastila občinskih redarjev so z zakonomdoločeni ukrepi, ki redarjem omogočajo, dalahko učinkovito in uspešno opravljajo svojenaloge. Pooblastila občinskih redarjev pome-nijo določen poseg v človekove pravice, zato selahko uporabijo le pod pogoji, ki so določeni vZakonu o občinskem redarstvu (ZORed).Naloge redarjev so nadzorovati varen in neo-viran cestni promet v naseljih, varovati cestein okolje v naseljih in na občinskih cestahzunaj naselij, skrbeti za varnost na občinskihjavnih poteh, rekreacijskih in drugih javnihpovršinah, varovati javno premoženje, nara-vno in kulturno dediščino in vzdrževati javnired in mir.Poleg nalog, ki jih redar izvaja v skladu z zakonikot tudi akti in predpisi občin, opravlja še na-loge s področja inšpekcijskih zadev oziromanudi pomoč občinskemu inšpektorju na način,kot ga predpisuje Zakon o inšpekcijskem nad-zoru. V skladu z oceno varnostnih razmer, ki jesestavljena in usklajena z Medobčinskim redar-stvom, Policijsko postajo Lenart in Svetom zapreventivo in vzgojo v cestnem prometu občineLenart, utemeljeno pričakujemo krepitev var-nosti na vseh področjih delovanja tega organa.V prihodnjih številkah bodo podrobneje pred-stavljene posamezne pristojnosti redarjev podoločenih zakonih in ostalih predpisih.

Mirko Kojc

OVTARJEVE NOVICE ZA PRIHODNOST IN DOBER DANES

6 | ŠT. 5 | 28. MAJ 2010

Redarska služba

Koncesionar daljinskega sistema ogreva-nja mesta Lenart Eko Toplota Energe-tika d.o.o., organizira v soboto, 29.

maja, dan odprtih vrat kotlovnice v Kidričeviulici v Lenartu, kjer bodo prikazali sistem pri-dobivanja energije iz lesne biomase oz. sekan-cev. Vabljeni so vsi Lenarčani in drugi, ki jihzanimajo obnovljivi viri energije oz. pridobiva-nje energije iz okoljsko sprejemljivih surovin. V občini Lenart smo že v letu 2003 resno raz-mišljali, da bi na področju okoljske problema-tike naredili korak naprej, zato smo naročilištudijo izvedljivosti daljinskega sistema ogreva-nja iz obnovljivih virov. Na podlagi študije jebilo ugotovljeno, da je mesto Lenart možnoogrevati tudi z lesno biomaso, čeprav smo sprvarazmišljali, da bi izrabili bioplin iz bioplinskenaprave. V letih 2005 je občina pripravila ustre-zne pravne podlage, na katerih smo razpisalikoncesijo in izbrali koncesionarja. V letu 2009pa smo začeli z gradnjo in s sklepanjem pogodb

s potencialnimi odjemalci toplote. Tako je bil v2009 v grobem zgrajen daljinski sistem ogreva-nja v severnem delu mesta Lenart, ki je zajelvečstanovanjske objekte – bloke in večje porab-nike, v začetku leta 2010 pa nadaljujemo z grad-njo toplovodnega omrežja iz kotlarne v smerisevera Lenarta in izgradnjo sistema v južnemdelu mesta. Do danes je zgrajenega glede nagradbeno dovoljenje in prvo fazo cca 80 % to-plovodnega omrežja. Zgraditi ga moramo še naobmočju Ptujske ceste v smeri osnovne šole Le-nart in v smeri Trga osvoboditve in izvesti vseprevezave preko glavne ceste G 1 – 3. Sledi šeasfaltiranje vseh površin, ki so bile v času grad-nje uporabljene. Konec spomladi in v poletnihmesecih pa sledijo preureditve v kotlarnah priuporabnikih in montaža izmenjevalcev toplote. V kurilni sezoni 2010/2011 se bodo tako ogre-vali skorajda vsi večstanovanjski objekti, kot sobloki, dom starostnikov Lenart, Zdravstvenidom, osnovni šoli, vrtec, zdravstveni dom , cen-

ter za socialno delo, kulturni dom, banka, bla-govnica Mercator ter občina, knjižnica, glas-bena šola in nekateri gospodarski subjekti oz.večja podjetja. Ne samo da je daljinski sistem ogrevanja sodo-ben in ekološko sprejemljiv, je tudi cenovnougoden, saj bo po izračunih glede na ceno ku-rilnega olja cena ogrevanja za 10 – 20 % nižja.Sistem dobave toplote je zanesljiv, saj je izpo-

stavljena javna služba, kar pomeni, da ne moreprihajati do nedobav iz kakršnih koli razlogov. Vse potencialne uporabnike vabimo in pozi-vamo, da se priključijo na daljinski sistem ogre-vanja, saj bodo z znižanjem izpustov toplo-grednih plinov pozitivno vplivali tudi na pod-nebne spremembe.

Mag. Avgust Zavernik, vodja projekta

Dan odprtih vrat kotlarne daljinskegasistema ogrevanja na lesno biomaso

Novice_6_2010-st 05-tisk_:OVTARJEVE 24/May/10 19:19 Page 6

Pogovor o šolskem delu ter projektih in part-nerstvu šol z ravnateljem osnovne šole Bori-som Mlakarjem:

Všolskem letu 2009/10 obiskuje šolo 251učencev, 235 na centralni šoli in 16 vpodružnici Lokavec. V vrtcu je med 90

in 95 otrok, kar je pet oddelkov, s tem da soštirje oddelki na centralni šoli, en oddelek pa jev podružnici v Lokavcu. Zgradba šole, kjer jesedaj pouk, je bila predana namenu leta 1974,takrat je bila to popolnoma nova šola s prizi-dano telovadnico. Podružnica v Lokavcu paletos praznuje 125-letnico. Do leta 1964 je bilato samostojna šola, v letu 1964/65 je bila lokav-ška šola kot centralna šola ukinjena in je bilapriključena centralni šoli Sv. Ana,« uvodomapove ravnatelj.

Šola je zelo dejavna, saj je vključena v zajetnoštevilo projektov, ki pomembno vplivajo na raz-voj otrok in kraja samega. »Pri nas dajemo poudarek tistim projektom, kiso dodana vrednost znanju in razvoju otrok. Iz-biramo tiste, ki so najbolj efektivni. Že deseto letosmo v projektu Eko šola, v katerega so vključenivsi učenci, vsi učitelji, tudi starši so vključenivanj, torej cel zavod. Največji napredek je ta, daotroci zavestno ločujejo odpadke; biološke, papir,plastiko in ostale. Brez tega projekta bi bila situa-cija najbrž porazna. Določene dejavnosti so na-stavljene na tak način, da so se starši primoranivključiti v določene aktivnosti,« poudari sogovornik.

Nadarjeni učenciRazvojno-aplikativni projekt, razvoj didaktike napodročju procesa ocenjevanja znanja oz. forma-tivnega spremljanja učencev, je eden redkejšihprojektov v lenarškem območju. Pri njem skušajoz učitelji preiti v višjo stopnjo komunikacije zučencem, kar pomeni, da mu nudijo v času raz-vojno izobraževalnega procesa več možnosti, daizkazuje svoje znanje. Na ta način poskušajo zdiagnosticiranjem njegovega trenutnega znanja,z ugotavljanjem njegovih šibkih in močnih po-dročij, napraviti več beležk in na ta način lažjepridejo do skupne ocene ob koncu leta. Pri temprojektu ne sodelujejo vsi učitelji, ampak samonekateri in nekateri otroci, trudijo se, da bi taprojekt razširili na vso šolo. V tem projektu so tudi mentor OŠ Dornava, ki pristopa k temuprojektu. Projekt Zdrava šola se enostavno ukvarja s tem,da učence osvešča o zdravem uživanju hrane, opotrebnih živilih za zdrav razvoj otrok in takih,ki niso najbolj priporočljiva. Poudarek je na zdra-vih obrokih. So tudi v shemi šolskega sadja, ki jevsak dan na razpolago ob malici.

Šola pomembno vpliva na vsakodnevni in kul-turni utrip kraja. Šolstvo pri Sveti Ani je v naj-novejši različici zapisano na 42 stranehzbornika občine Sveta Ana.»Iz zgodovine šolstva pri Sveti Ani so omenjeninajžlahtnejši dogodki, dela ni bilo malo, bilo paje zelo zanimivo, saj se v kronikah prebere mar-sikaj, o čemer se ljudem niti ne sanja,« doda rav-natelj Mlakar. Pove tudi, da bi ta del zgodovinešole razširil tudi na knjigo, kjer bi izdali origi-nalne prepise iz vseh šolskih kronik. Krajani bitako imeli možnost pogledati, kaj se je v določe-nem obdobju dogajalo.

Podružnična šola Lokavec se nadeja obnove.»Podružnična šola Lokavec potrebuje obnovo,kar zelo podpira tudi občina. Obnovilo bi se stav-bno pohištvo, kompletna streha z nosilnimi stebriter strešna kritina in fasada. Šola je bila v prete-klosti s pomočjo staršev obnovljena do te mere,da je opremljena z novim pohištvom, prepleska-nimi stenami, moderno tehnologijo, računalniki,LCD projektorji, letos bo pomembna pridobitevtudi interaktivna tabla. Kuhinja je obnovljena,prav tako jedilnica. Tako da učenci, čeprav je po-družnica, niso za nič prikrajšani. «

Pomembna pridobitev za šolo in občinobo nova športna dvorana. Kdaj bo predana namenu?»Šolska telovadnica, oziroma kar športna dvo-rana pri Sveti Ani, bo uradno zaživela 1. septem-bra letos. Zgrajena bo po najsodobnejši tehno-logiji, kar zagotavlja optimalne pogoje za delootrok in tistih, ki bodo želeli v tem prostoru va-diti. Površina bo približno trikrat večja od prejš-nje telovadnice, imela bo približno 1200 m2 brutopovršine s komunikacijskimi potmi, vadbena po-vršina pa bo približno 30 x 40m, torej dve vad-beni enoti po veljavnih normativih. V novitelovadnici bo možno vaditi v vseh vremenskihrazmerah; športna dvorana bo opremljena tudi zizvlečnimi tribunami s prostorom do 500 gledal-cev. S športnim igriščem z umetno travo ter at-letsko stezo smo v širšem okolišu Lenartaenkratni,« zadovoljno pojasni ravnatelj.

Marljivost učencev se odraža s številnimi pri-znanji, ki jih dosegajo na tekmovanjih.Udejstvovanje učencev na tekmovanjih iz znanjaiz vseh področij, tudi športnih, je pestro, ti učencitudi lažje uveljavljajo vse bonitete pri vpisovanjuv srednje šole in pri pridobivanju štipendij.Učenci dosegajo zlata, srebrna, bronasta prizna-nja na vseh področjih v občini in regiji. Ne grepozabiti raziskovalnih nalog; letos so prejeli dvezlati priznanji.Zelo pomembna sta projekta Ohranjanje kul-turne in zgodovinske dediščine v Lokavcu in Po-tovanje v branje. Ogromno pa je projektov, kinastajajo skozi šolsko leto v okviru posebnihobletnic in mednarodnih praznovanj, dnevih de-javnosti, …Tudi v vrtcu so že dodobra seznanjeni s projektiin sodelujejo tudi v Eko projektih Punčka iz cunj,To je moja igrača, …

Sprejemanje drugačnosti se začne že v osnovni šoliOtroci zelo dobro sodelujejo tudi z bivalnimienotami v neposredni bližini kraja; v Rožen-gruntu, Drobtincih in v Zgornji Ščavnici. Dosti-krat gre za medsebojno obiskovanje, sodelovanje,

nastopanje, prepevanje, …

Pomembno je mednarodnonavezovanje stikov.»Partnerska šola v Stradnu, vsosednji Avstriji, sodeluje zAninsko šolo od leta 2003.Partnerstvo se je nadgradiloz vedno več srečanji takoučencev kot učiteljev, pred-vsem pa smo ga znatnookrepili ob vstopu Slovenijev EU. Od takrat zelo rednosodelujemo z vrtcem in šolo.V prihodnosti je v načrtumusical s to šolo, v katerembi nastopali učenci obeh šolz enim režiserjem. Še v temšolskem letu je v načrtuobisk nadarjenih učencev napartnerski šoli. Šoli sta začelisodelovati v okviru projekta

Zelena Sveta Ana,« doda ravnatelj Mlakar.

Pogled v prihodnostŽelimo si vsaj toliko otrok, če ne še več, saj je topogoj, da lahko delamo še kvalitetneje. V prete-klosti smo naredili veliko, saj smo lani odprli novvrtec, letos bomo predali namenu novo športnodvorano. Zadnja tri leta smo prenavljali tudi šolov Lokavcu, na centralni šoli si želimo zamenjavovseh oken in stavbnega pohištva. Ko bodo sred-stva na razpolago, bodo tudi ti projekti stekli.Vesel sem, da zelo dobro sodelujemo s starši, zobčinskimi strukturami, društvi, sosednjimi ob-činami,« ob zaključku optimistično doda ravna-telj Boris Mlakar.

Pogovor z ravnateljem Stanislavom Seneko-vičem

Bogata zgodovina kraja in kulturni utripter znani ustvarjalci bodo verjetno nav-dih marsikateremu raziskovalcu zgodo-

vinske, etnološke in kulturne dediščine. Šola jev manjšem kraju gonilo dogajanja na kultur-nem in športnem področju. Učitelji so vklju-čeni v vse dejavnosti v kraju in prav je, da tudiučenci vidijo svet in njegovo dogajanje.Stavba osnovne šole je stara dobri 102 leti, zgra-jena je bila v času Avstro-ogrske monarhije. Data stavba sploh obstaja, je imel velike zasluge IvanRoškar, deželni državni poslanec na Dunaju in vGradcu, ki je bil hkrati tudi župan takratne ob-čine Sv. Jurij. Sam si je zelo prizadeval za dvigkulturnega utripa kraja, uvedel čitalnico ter usta-novil kulturno društvo … Pred tem je že bila šol-ska stavba v bližini cerkve, vendar so poznejepouk prestavili v novo šolo. Šola je takrat nosila ime Jubilejna šola cesarjaFranca Jožefa, na takratni otvoritvi te šole so sepojavili zelo imenitni gostje. Šola je takrat štelaod 360 do 380 učencev, danes jih je samo 190, če-prav število učencev počasi narašča.

Šola je dobila ime po domačem učiteljuOb otvoritvi pred dvema letoma se je šola poime-novala po Jožetu Hudalesu, kar je obeleženo tudis spominsko ploščo ob vhodu v šolo, v jedilnicipa je tudi njegova skulptura.Jože Hudales je bil več kot 30 let učitelj razred-nega pouka 4. razreda in je ljudem ostal v zelolepem spominu, saj je bil pri svojem delu zelouspešen. Bil je tudi znan pisatelj, med drugim jenapisal roman o Rudolfu Maistru, bil je tudi sli-kar in kipar ter je v srcih ljudi ostal kot velikumetnik, ki je razstavljal po vsem svetu, del nje-govih del je tudi v stalni razstavi v knjižnici našoli, ki jo je s posojo njegovih del omogočila nje-gova žena Tončka, ki je tudi sama poučevala našoli več kot 30 let.

Pred dvema letoma ste postali bogatejši zanovo šolo.»Nova šola, ki je bila zgrajena pred dvema letoma,je stala dobra 2 milijona evrov in v njej je prostorza štiri oddelke vrtca, telovadnico, teraso, vrt,igrišče, kuhinjo, računalniško učilnico, večjonovo knjižnico, sodobno opremljene učilnice …Odlični pogoji za pouk v novi šoli omogočajoučilnice, ki so opremljene po zadnjih pedagoškihin didaktičnih zahtevah in vključujejo tudi naj-sodobnejšo multimedijsko tehnologijo,« pojasniravnatelj Senekovič. Doda še: »Kvalitetno delo vrazredu se odraža tudi v nadpovprečnih dosežkihučencev na nacionalnih preverjanjih znanja, naraznih tekmovanjih iz znanja in tudi na športnempodročju. Slednje je še posebej pohvalno, saj so izšole izšli številni znani športniki in športnice napodročju atletike, nogometa in drugih športov.«

Zlata knjiga na šoli je pravzaprav prava red-kost.»Predlog za zlato knjigo je dal Jože Hudales insmo jo uvedli nekje 1995/96. leta. V njo vpisu-jemo najbolj prizadevnega učenca, ki je vložilnajveč truda in dosegel največ uspeha na zuna-njih tekmovanjih, ki je na državnem nivoju do-segel pomembne uspehe. Zgodilo se je, da kdajtudi nismo koga vpisali v to knjigo, smo pa vpi-sali tudi že dva učenca. Kar nekaj vpisanih v tozlato knjigo zelo uspešno nadaljuje svojo karierona glasbenem, literarnem, gledališkem, športnempodročju. Učenci so v to knjigo vpisani na za-ključni proslavi, tam podelimo tudi knjižne na-grade,« zadovoljno pove ravnatelj StanislavSenekovič.

Projekti so na šolah stalnica in s sabo prinesejoveliko izzivov ter dobrih rezultatov.»Turizmu pomaga lastna glava, je vodilni projektna šoli, ki ga že dobrih pet let zelo uspešno vodiMilena Kokol. Vsako leto se predstavijo na razli-čnih predstavitvah šol, za teme pa so izbrane tudimožne turistične zanimivosti in nakazujejo, kamnaj bi se turizem v kraju razvijal. Tako je bilo vpreteklosti odkritih vrsto zanimivosti, od posa-meznih zanimivih starih domačij, Senekoviče-vega dvorca, Genofefine hiše, šolske učne poti, kisedaj prerašča v občinsko turistično pot. Učencise navdušujejo nad lepotami kraja in zanimi-vostmi in bi jih lahko v prihodnosti vključili v turistično ponudbo občine (stara žaga, rimskegomile, kužno znamenje, cerkev, domačije, viničarije, …).«

V Eko šolo sovključeni šestlet in je tudizelo pomem-ben projekt zaučence, sajpoleg ločeva-nja odpadkovzbirajo še kar-tuše, tetrapak,papir, … Pose-bno pozornostn a m e n j a j ourejanju pre-hrane in v projektu sadjevsak dan učence spodbujajo k pogostejšemu uži-vanju sadja. Učenci zasadijo tudi rože okoli šole,uredijo okolico in so se tega že kar navadili, sajjih je večina vključenih v ta projekt, prav takoučiteljev. Zavest teh učencev o ohranjanju okoljaje vidna. »Če se spomnimo deset let nazaj, smoobčasno bili primorani počistiti okolico šole terdelno pot do šole, kjer učenci hodijo domov, jebilo potrebno občasno kar temeljito očistiti, sedajtega ni več ali pa so to smeti, ki jih ne odvržejoučenci. Tudi na domovih učencev se ta ozavešče-nost pozna, saj imajo urejeno okolje, kjer bivajo,veliko rož … ti koraki, ki se jih učenci učijo že izvrtca, so torej učinkoviti,« doda ravnatelj.

Sodobna tehnologija ima lahko škodljive posledice.»Bralna pismenost je projekt, kjer smo priključenipreko mreže učečih se šol v nacionalni projekt, kipri nas teče že tretje leto. Opažamo namreč, da statelevizija in računalnik povzročila znaten upadbranja knjig. Prav slednje želimo izboljšati, sajsmo izvedli vrsto anket med občani, pri staršihotrok in dobili pravzaprav potrditev svoje dom-neve o nebranju. Tudi v šoli je opaziti, da učencisorazmerno slabo berejo, kar se odraža tudi prirazumevanju prebranega. V vrtcu in na razrednistopnji smo uvedli t.i. bralno značko, s katero že-limo otroke spodbuditi k branju. Bralno razume-vanje je osnova pridobivanja znanj iz vseh drugihpredmetov,« razloži ravnatelj Senekovič.

Nadarjeni učenci se odkrivajo na šoliOdkrivanje in delo z nadarjenimi učenci je pro-jekt, s katerim se šola ukvarja kar nekaj let na ra-zličnih stopnjah. Ko je nadarjenost s pomočjoraznih testiranj potrjena, se za tega učenca izdelaprogram dejavnosti določenega področja in sedoloči učitelj, ki skrbi za to, da dejavnosti potekajo in se ta program izvaja. Starši to zelopodpirajo.

Med najboljšimi glasili v SlovenijiŠolski žarek je šolsko glasilo, ki izide dvakratletno in v katerem objavljajo izključno učencirazne pesmi, zgodbice, likovno opremo. Enakopublikacijo izdajo anglisti v angleškem jeziku. Iz-haja drugo leto. Letos smo za to glasilo dobilidržavno priznanje, saj smo med šestimi najbolj-šimi šolskimi glasili v Sloveniji in to je lepo pri-znanje za našo šolo in učence.

Ponos je folklorna skupinaNa šoli deluje še lutkovni krožek, dve dramskiskupini, recitatorske skupine, dva šolska pevskazbora, še posebej pa so ponosni na kar dve fol-klori – otroško in mladinsko - ki sta pod men-torstvom Barbare Waldhütter in Cilke Neuvirtzelo uspešni.

Optimizem velja»Pogled v prihodnost je optimističen, a vseenoso še želje po obnovitvi starega dela šole, saj bibilo potrebno zamenjati luči, talne obloge, radia-torje in, glede na to, da je imela občina vedno po-sluh za naše projekte, pričakujemo, da bi slednjev dveh do treh letih uresničili. V naslednjih štirihletih pa bi radi pričeli z gradnjo športne dvorane,kjer bi vsi klubi lahko normalno trenirali, pa se-veda društva bi imela ustrezen prostor za vadbo.Za ta namen bi bila primerna telovadnica v iz-meri 20 x 40m z vsemi pripadajočimi kabineti ingarderobami. Ob tej športni dvorani, ki je velikaželja športnikov, šole in krajanov, pa si želimo po-sodobitve šolskega športnega igrišča s krožno te-kaško stezo s plastično maso ter umetno travo nanogometnem igrišču ter dograjeno odbojkarskoigrišče z manjšimi tribunami in visoko ograjo,«ob koncu optimistično pove ravnatelj šole.

Suzana Rejak Breznik

28. MAJ 2010 | ŠT. 5 | 7

OVTARJEVE NOVICEZA PRIHODNOST IN DOBER DANES

Osnovna šola Sveta Ana

Zdrava šola uspešno razvija projekte

»

OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski Dol

Učenci naj vidijo moderni svet

Novice_6_2010-st 05-tisk_:OVTARJEVE 24/May/10 19:45 Page 7

Mag. Janez Kramberger, župan občineLenart:

Občinskemu svetu sem predlagal spre-membo statuta, s katerim bi pravnouredili in uskladili organiziranost ožjih

delov občine. V veljavnem statutu so v 68. členunavedene naloge krajevnih skupnosti: skrbijoza urejenost pokopališč in organizirajo po-grebno službo na krajevno običajen način, čez odlokom ni drugače odločeno; skrbijo zapluženje in odvoz snega; skrbijo za vzdrževa-nje javnih poti; skrbijo za vaške vodovode;upravljajo z lastnim premoženjem ali s pre-moženjem občine, ki jim je dana v uporabo;pripravljajo in izvajajo projekte v okviru ce-lostnega razvoja podeželja in obnove vasi nasvojem območju; pospešujejo kulturne,športne in druge društvene dejavnosti na svo-jem območju ter organizirajo kulturne,športne in druge prireditve oziroma nudijopomoč pri takih prireditvah, kadar je organi-zator občina.

Dejansko stanje seveda ne ustreza temu določilustatuta. Vse te naloge v bistvu opravlja in nadziraobčinska uprava naše občine, zanje pa odgovarjažupan. Krajevna skupnost nima zaposlenih ljudi,svetniki obeh krajevnih skupnosti v bistvu samopredlagajo rešitve za določene probleme, ki so inki nastajajo na posameznih področjih. V praksi ugotavljamo, da se nekatere naloge,predvsem zaradi vedno zahtevnejše zakonodajein predpisanih postopkov javnega naročanja, pre-našajo na občino – pluženje in posipavanje,vzdrževanje javnih poti in druge investicije, vkratkem bo z zakonom prenesena na občino šepogrebna dejavnost in upravljanje s pokopališči,katere naloga je sedaj v pristojnosti krajevnihskupnosti. Skrb za vaške vodovode je že ves časnaloga občine, ki sicer ni lastnica teh vodovodov,po zakonu pa je odgovorna za zdravo pitno vodoin plačuje stroške preventivnih pregledov, analiz,kloriranja, … Ne glede na to, z izgradnjo še pre-ostalega dela javnega vodovoda tudi te naloge vpraksi ne bodo v pristojnosti krajevnih skupno-sti, temveč občine.Tudi priprava in izvajanje projektov v okviru ce-lostnega razvoja podeželja in obnove vasi v praksisodi v delo občinske uprave, saj je pri teh projek-tih, ki se sofinancirajo iz različnih državnih in ev-ropskih virov, potrebno pripravljati zahtevnodokumentacijo in voditi postopke natančno popredpisanih postopkih, sicer sofinanciranja nedobimo.Od nalog, navedenih v statutu, tako ostanejo leše naloge, ki pa se lahko uspešno opravljajo tudiv takšni obliki organiziranosti, ki ni pravnaoseba, saj prav ta subjektiviteta nalaga občini ne-potrebne dodatne naloge, predvsem v računo-vodskem smislu.Po sedaj veljavnem statutu sta obe krajevni skup-nosti pravni osebi javnega prava v okviru nalog,ki jih opravljata samostojno. Skupnosti nastopatav pravnem prometu v svojem imenu in za svojračun. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skup-nost, so veljavni le ob soglasju in s podpisom župana, razen če je z veljavnim odlokom o pro-računu za posamezne posle drugače določeno.Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznostiz vsem svojim premoženjem in sredstvi, s kate-rimi razpolaga. Krajevne skupnosti se ne smejozadolževati.Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajobiti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posame-

zno proračunsko leto oblikujejo in občinskemusvetu predlagajo njihovi sveti. Za izvrševanje fi-nančnega načrta krajevne skupnosti se upora-bljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranjejavne porabe, in določbe odloka o proračunu ob-čine, nadzor nad poslovanjem pa opravlja nad-zorni odbor občine.Finančno poslovanje krajevnih skupnosti je v ra-čunovodskem smislu podvajanje dela. Že sedajso investicije v glavnem prenesene na občino, vi-šina sredstev, ki jih dobijo krajevne skupnosti izobčinskega proračuna je že naprej določena poproračunskih postavkah (razen lastna sredstva,ki pa bodo odpadla s prenosom pristojnosti po-kopališke dejavnosti na občino).S preoblikovanjem krajevnih skupnosti, ki ne bibile pravne osebe, se olajša finančno poslovanje,saj bi bilo manj operativnega dela. Vhodni doku-menti bi se obdelovali enotno v eno poslovanjein ne bi bilo več nepotrebnih prelivanj sredstevmed računi. Sedaj se realizacija krajevnih skup-nosti mesečno prenaša v proračun občine in le-ta pošilja na Ministrstvo za finance RS. Obzaključku leta se morajo za vsako pravno oseboposebej narediti vsi poslovni izkazi, kot narekujezakon – torej trije poslovni izkazi. Nadalje ugotavljamo, da v organih KS ni uravno-težene zastopanosti vseh zaselkov oz. da njihovepobude in želje niso ustrezno zastopane v svetihKS, saj se posamezniki in skupine prav zaraditega direktno obračajo na župana in občinskoupravo. Tudi iz teh razlogov predlagamo, da sena območju občine Lenart ustanovijo ožji deliobčine, četrtne skupnosti in vaške skupnosti,tako kot imajo urejeno nam podobne občine. Stem bomo zagotovili boljšo komunikacijo zvsemi deli naše občine, saj bodo imeli občani večpredstavnikov v izvoljenih organih.Predlogi imen in območij ožjih delov občine so:Četrtna skupnost Lenart sever, ki zajema se-verni del območja od regionalne ceste Maribor -Gornja Radgona ter območje ob Jurovski cesti;Četrtna skupnost Lenart jug, ki zajema južni delobmočja od regionalne ceste Maribor - GornjaRadgona in naselje Radehova; Vaška skupnostŽerjavci - Porčič, ki zajema naselja: Zg. Žerjavci,Sp. Žerjavci in Sp. Porčič; Vaška skupnost Lor-manje - Šetarova, ki zajema naselji: Lormanje inŠetarova; Vaška skupnost Pristava - Črni les, kizajema naselja: Močna, Sp. Partinje, Vinička vas,Hrastovec v Slov. goricah in Zamarkova; Vaškaskupnost Voličina, ki zajema naselji: Zg. Voličinain Sp. Voličina; Vaška skupnost Zavrh, ki zajemanaselja: Zavrh, Nadbišec, Gradenšak in Črmljen-šak in Vaška skupnost Selce, ki zajema naselja:Selce, Dolge njive, Rogoznica in Straže.Predlog nalog in pristojnosti četrtnih in vaškihskupnosti, ki sodelujejo pri opravljanju javnihzadev v občini: dajejo predloge in sodelujejo pripripravi razvojnih programov občine na po-dročju javne infrastrukture na svojem območju;sodelujejo in nadzirajo izvajanje vzdrževalnih delna komunalni in prometni infrastrukturi; sode-lujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodoin zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri prido-bivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s po-dročja gospodarskih javnih služb; dajejo predlogeza sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpad-kov in sodelujejo pri njihovi sanaciji; dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvet-ličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti,zelenic, parka ipd.) in pri tem sodelujejo; dajejopobude za dodatno prometno ureditev (pro-metna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov,omejevanje hitrosti ipd.); predlagajo programejavnih del; sodelujejo in dajejo mnenja pri javnihrazgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenihaktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti;oblikujejo pobude za spremembo prostorskih,planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejopristojnemu organu občine; dajejo mnenja gledespremembe namembnosti prostora v druge na-mene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih indrugih objektov v skupnosti, za posege v kmetij-ski prostor (agromelioracije, komasacije), pri ka-terih bi prišlo do spremembe režima vodnihvirov; seznanjajo pristojni organ občine s pro-blemi in potrebami prebivalcev skupnosti na po-dročju urejanja prostora in varstva okolja;sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in

drugih prireditev; spremljajo nevarnosti na svo-jem območju in o tem obveščajo štab za civilnozaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelu-jejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja. Poudariti moram, da ta predlog sprememb sta-tuta ni uperjen proti nobenemu predsedniku kra-jevne skupnosti ali članu sveta KS. Spremembosem predlagal po tehtnem premisleku in posvetus strokovnjaki in tudi nekaterimi člani obeh sve-tov KS. Občinske svetnice in svetniki so večinsko sogla-šali s postopkom za spremembo statuta. Postopekza spremembo predvideva tudi mnenje in vsebin-sko razpravo na svetih KS. Do sedaj sta se sestalaoba sveta KS dvakrat in odločila, da spremembeniso potrebne, nekateri so ocenili, da je predlogslab. Do danes nisem dobil nobene pripombe alidodatnega boljšega predloga.Vprašati se moramo, ali je takšna organiziranostožjih delov občine še primerna za današnji čas,ali je učinkovita, ali morda ljudje pričakujejo kajveč oziroma drugačen pristop. S to spremembobi vpliv na reševanje problemov in nadzor nad iz-vajanjem približali ljudem.

Janez Erjavec, predsednik krajevne skupnosti Lenart:

Res je, da je župan mag. Janez Krambergerna občinskem svetu predlagal sprememboožjih delov občine in s tem tudi ukinitev

krajevnih skupnosti Lenart in Voličina. S tempredlogom je presenetil tako predstavnike poli-tičnih strank kot tudi predstavnike krajevnihskupnosti, saj predlog ni bil predhodno predsta-vljen. Predlog smo obravnavali na svetu krajevneskupnosti, kjer smo ob predstavitvi predlogaspremembe statuta ta predlog tudi zelo jasno innedvomno zavrnili in tudi sprejeli sklep, da samipripravimo predlog, ki bi predstavljal izboljšanjedelovanja krajevne skupnosti. Predlog županamag. Krambergerja ima veliko pomanjkljivosti in

zavajanj. Župani imajo res velike pristojnosti, kiso si jih izborili kot poslanci v zakonu o lokalnisamoupravi, vendar pa kljub temu upam, da or-ganiziranosti ožjih delov občine le ne morejospreminjati po lastni presoji, ampak da smo poletu 1991 sprejeli neke demokratične norme, pokaterih se morajo spoštovati poleg zakonodaje,pa čeprav je mogoče slaba, tudi mnenja in razmi-šljanja večine. Če je nezadovoljstvo nad delova-njem in neučinkovitostjo krajevnih skupnosti, nirazlog samo pri krajevnih skupnostih, ampaktudi pri županu in občinski upravi, ki ni upošte-vala predlogov in sugestij in ki je krajevnim skup-nostim vzela vse pristojnosti. Če naj bi mestnečetrti in vaške skupnosti dobile več pristojnostiin veljave, potem ne vem, zakaj jih ne morejoimeti tudi krajevne skupnosti. Če gre samo zastatus pravne osebe, ki jo formalno krajevniskupnosti imata, vaške skupnosti pa naj jih ne biimele, potem je sploh vprašanje, na kakšen načinnaj bi vaške skupnosti in mestne četrti delovale.Župan govori o racionalizaciji, ob tem, da je sedaj20 svetnikov v obeh krajevnih skupnostih, v še-stih vaških skupnostih in dveh mestnih četrtih pabi jih bilo 44. Župan govori o neposrednem odlo-čanju, kar bi pomenilo, da bi 44 svetnikov dajalopredloge in pobude, ki jih bo župan poskušaluresničiti. Sedaj sta dve krajevni skupnosti z 20svetniki z letnim programom dela, pa se je lemalo tega lahko uresničilo. Z ozirom na velikozadolženost občine se bo v prihodnosti lahko šemanj. Krajevna skupnost Lenart in Voličinaimata dolgo zgodovino tudi kot župniji, zato bibila edina racionalna rešitev krajevnim skupno-stim dati večje pristojnosti, kajti prav jemanje pri-stojnosti krajevnim skupnostim v preteklosti jebotrovalo razdelitvi velike občine Lenart. Z uki-nitvijo obeh krajevnih skupnosti in ustanovitvijodveh mestnih četrti in šestih vaških skupnostibrez statusa pravne osebe bi župan dobil na enistrani absolutno oblast, na drugi strani pa tudivaške volilne odbore, zato ni naključje, da jepredlog prišel pred volitvami. V Krajevni skup-nosti Lenart je bilo na pobudo svetnic in svetni-

kov realiziranih veliko projektov in upoštevali sose predlogi vseh 11 svetnikov, čeprav niso moglibiti vsi realizirani. Krajevna skupnost Lenart bopripravila predlog nove organiziranosti, ki bo, čebo sprejet, omogočala bolj aktivno vlogo pri krei-ranju občinske politike in občinskega proračuna.Krajevna skupnost Lenart je premajhna, da bi sedelila na pet delov, prav tako je mesto Lenart pre-majhno, da bi se delilo na dva dela. Vseh se enakodotikajo problemi obstoječe infrastrukture kottudi problemi razvoja. Bolj kot z delitvami, bi semorali ukvarjati z razvojnimi vsebinami ter vi-zijo, kako najti najboljše rešitve na področju ur-banizma, prometa, šolstva, kulture in predvsemgospodarstva.

Dragica Bezjak, predsednica krajevneskupnosti Voličina:

Moje osebno stališče glede ukinitve kra-jevnih skupnosti je, da sem proti tejspremembi. Ne vidim namreč smotr-

nosti v razbijanju obstoječe skupnosti, sajmenim, da bi to krajanom prej škodovalo kotkoristilo. Krajevne skupnosti že tako nimajo ve-likega vpliva in možnosti samostojnega delo-vanja, na ta način pa bi se pristojnosti še zmanj-šale, saj bi izgubili status pravne osebe in bi bilina ta način popolnoma odvisni od interesovobčinskih veljakov.

V kolikor so vodilni na občini mnenja, da tre-nutno delovanje krajevnih skupnosti ni ustrezno,bi lahko najprej poskusili s povečanjem številakrajevnih svetnikov iz vseh zaselkov. V bistvu paje krajevni svet tako ali tako že sedaj zastopan ssvetniki iz vseh treh predlaganih vaških skupno-sti. Hkrati pa je potrebno opozoriti, da povečanještevila krajevnih svetnikov še ne zagotavljauspešnega delovanja skupnosti, velik pomenbosta namreč imela sposobnost in način, na ka-terega bodo ti svetniki zastopali interese krajanovter kraja. Krajevni skupnosti bi bilo nujno potrebno dativečje pristojnosti ter težo za izvajanje ciljev. Kra-jevna skupnost je pravna oseba in prav je, da tak-šna tudi ostane, saj so v njej zastopani člani vsehtreh zaselkov. Z ločitvijo le-teh se lahko razdorile povečajo, prišlo bi namreč do nezdrave kon-kurence in nepotrebnega puljenja za tistih nekajevrov, ki bi jih s skupnim delovanjem dobili brezlokalnih nasprotij. Torej, še enkrat poudarjam, da z ukinitvijo krajevne skupnosti lahko le izgubimo.

Marjan Bezjak iz Voličine, poslanecDržavnega zbora RS:

Menim, da je predlagana ukinitev ob-stoječih krajevnih skupnosti v občiniLenart slaba za nadaljnji razvoj tako

Lenarta kot tudi Voličine. Z ukinitvijo krajev-nih skupnosti bodo največ izgubili prav krajani

obeh skupnosti, saj bo razdelitev oz. decentra-lizacija oblasti po krajih oz. t.i. vaških skupnostizgolj navidezna. Občina bo na ta način imela ševečjo moč v primerjavi z vaškimi skupnostmi,saj le-te ne bodo več imele pravnih sredstevzoper občinsko politiko. Na ta način obstaja bo-jazen, da bo občinski proračun razdeljen nepre-gledno, investicije pa vodene netransparentnoin po lastni želji župana.

OVTARJEVE NOVICE MNENJA

8 | ŠT. 5 | 28. MAJ 2010

Ukinitev KS Lenart in Voličina?Svet občine Lenart je na zadnji seji začel postopek za spremembo statuta občine, ki bi z drugačnonotranjo organiziranostjo občine poslednično pomenil ukinitev krajevnih skupnosti Lenart inVoličina. Postopek je načrtovan večfazno in večplastno, od mnenja svetov KS, mnenj občanov nazborih krajanov, do predpisanih postopkov v staturani komisiji in sprejemanja v občinskem svetu.Po zamisli predlagatelja naj bi bil postopek končan do jesenskih lokalnih volitev, na katerih bilahko že volili člane četrtnih in vaških skupnosti. Ovtarjeve novice soočajo mnenja najvidnejšihpredstavnikov občine in obeh krajevnih skupnosti.

Novice_6_2010-st 05-tisk_:OVTARJEVE 24/May/10 19:19 Page 8

Dejavnosti Eko sklada so usmerjene vugodno kreditiranje naložb varstvaokolja, ki najbolj zmanjšujejo obreme-

njevanje okolja, pa tudi v ozaveščanje in infor-miranje o pomenu ustreznih ukrepov napodročju varstva okolja.Te dni se bo v okviru Eko sklada, slovenskegaokoljskega javnega sklada odprl Javni razpis zanepovratne finančne spodbude občanom zarabo obnovljivih virov energije in večjo ener-gijsko učinkovitost stanovanjskih stavb.Gre za nepovratna sredstva, ki bodo na voljo zavrsto posameznih ukrepov učinkovite rabeenergije in rabe obnovljivih virov energije v sta-novanjskih stavbah, ki bo vključevala toplotnoizolacijo fasade in strehe, zamenjavo zunanjegastavbnega pohištva v obstoječi stavbi (odstra-nitev obstoječih oken, balkonskih vrat in fiks-nih zasteklitev ter nabava in vgradnja novih,lahko pa je vključena tudi nabava in vgradnjazunanjih senčil, okenskih polic in obdelavo špa-let), vgradnjo termostatskih ventilov in hidrav-lično uravnoteženje ogrevalnih sistemov invgradnjo delilnikov na grelnih telesih z daljin-skim odčitavanjem. V primeru večstanovanj-skih stavb lahko upravniki vložijo vlogo naposeben javni poziv, namenjen energijski ob-novi večstanovanjskih stavb.Občanom je tudi namenjen do 28. januarja2011 odprt Javni poziv za kreditiranje okolj-skih naložb občanov; kjer je višina razpisanihsredstev 12 milijonov evrov, odplačilna doba paznaša do 10 let. Poleg vgradnje sodobnih na-prav za ogrevanje prostorov oziroma pripravosanitarne vode, rabe obnovljivih virov, nakupavelikih gospodinjskih aparatov (energijski ra-zred A ali višje), je s krediti možno sofinanciratitudi osebne avtomobile in motorna kolesa zmotorjem na električni ali hibridni pogon in

zamenjati strešno kritino, ki vsebuje azbestnavlakna (najnižji kredit znaša 2.000 evrov).Za samostojne podjetnike in pravne osebe jehkrati že odprt Javni poziv za kreditiranjeokoljskih naložb pravnih oseb, samostojnihpodjetnikov in zasebnikov. Poziv ponuja 20milijonov evrov sredstev za ugodne kredite zletno obrestno mero trimesečni EURIBOR +1,5 %. Za naložbe v naprave za proizvodnjo alisoproizvodnjo električne energije je obrestnamera določena v višini trimesečni EURIBOR +najmanj 1,5 % oziroma višji fiksni pribitek, kine zagotavlja pomoči države. Kredit se odobriz odplačilno dobo največ 15 let in največ 5 letza naložbe v nakup opreme in vozil, z mož-nostjo do enoletnega moratorija na odplačiloglavnice. Kredit za posamezno naložbo ne morepresegati dveh milijonov evrov, najnižji znesekje 80.000 evrov oziroma za posamezne vrste na-ložb 40.000 evrov. Omenjeni krediti za pravneosebe so namenjeni zmanjšanju izpustov toplo-grednih plinov (TGP) - največji delež kredita jepri tem 90% priznanih stroškov v naložbe,zmanjševanju onesnaževanja zraka (80% pri-znanih stroškov), gospodarjenju z odpadki(80%), varstvu voda (80%) in odvajanju odpad-nih voda ter oskrbi s pitno vodo (50% prizna-nih stroškov naložbe).Naj opozorimo, da Eko sklad obravnava vlogein dodeljuje sredstva po vrstnem redu glede nadatum prejema popolne vloge, do porabe raz-pisane vsote.

Več konkretnih informacij in razpisno doku-mentacijo lahko najdete na spletni strani Ekosklada http://www.ekosklad.si/html/razpisi/oz. na Razvojni agenciji Slovenske gorice.

Renata Vajngerl

Ministrstvo za delo, družino in socialnezadeve je dalo v javno razpravo pred-loga dveh zakonov, ki bosta temeljito

reformirala sistem socialnega varstva pri nas.Gre za predlog zakona o socialno varstvenihprejemkih in predlog zakona o uveljavljanjupravic iz javnih sredstev. Oba zakona sta šekako aktualna tudi za številne prebivalce osred-njih Slovenskih goric, saj je po podatkih Centraza socialno delo v Lenartu na tem območju karnekaj odstotkov prebivalcev trajno navezano naprejemanje denarne socialne pomoči. Brez njene bi mogli preživeti.Namen nove socialne zakonodaje je oblikovanjebolj pravične in dolgoročno vzdržne socialnedržave. Preglednejši in enostavnejši sistem social-nih transferjev naj bi omogočil, da bodo pomočdobili tisti, ki jo resnično potrebujejo, hkrati panaj bi preprečil izkoriščanje ter zlorabe sistema.Nove rešitve težijo k preprečevanju kopičenja so-cialnih pravic in odpravi sistema povezanih pravicter k takšni spremembi kriterijev za posameznepravice, da bi bili ljudje čim bolj stimulirani zadelo. Po novem naj bi socialno pomoč dobivaliresnično samo tisti, ki jo potrebujejo. Pomoči po-trebni pa naj bi pomoč prejemali po učinkovitemin uporabnikom prijaznem sistemu.Sistem socialnih transferjev v Sloveniji po podat-kih EUROSTAT-a deluje razmeroma dobro. Topotrjujejo tudi podatki, ki kažejo na to, da bi sestopnja revščine v Sloveniji ob neupoštevanju so-cialnih transferjev skoraj podvojila: revnih ne bibilo samo 12,3 odstotka, temveč 23 odstotkovprebivalcev. Ministrstvu za delo, družino in so-cialne zadeve je kljub gospodarski krizi in veli-kim pritiskom na javne finance uspelo ohranitiin v določenih delih celo povečati proračunskasredstva, namenjena socialnim transferjem. Vletu 2009 je bilo samo za namen denarne socialnepomoči porabljenih 129,6 milijona evrov.Kljub temu pa je gospodarska in finančna krizapokazala tudi določene pomanjkljivosti obstoje-čega sistema socialnih transferjev. Gre zlasti zaneustrezno višino minimalnega dohodka, ki jebil do sprejema novega zakona o minimalni plačiprenizek, ter za možnosti zlorab.Zato so na ministrstvu za delo pripravili predlogeza novo socialno zakonodajo. Po novem naj bi vi-šino osnovnega zneska minimalnega dohodkaprilagodili novo izračunanim minimalnim ži-vljenjskim stroškom. Denarne socialne pomočipa naj bi prilagodili posameznim upravičencemskladno s tem, koliko časa prejemajo pomoč,kako zmožni so za delo, koliko so stari in kolikoso delovno aktivni.Po izračunih strokovnjakov znašajo začasni mi-nimalni življenjski stroški samske odrasle osebe385,08 evrov. Zaradi stimulativnega razmerjamed denarno socialno pomočjo in najnižjimiplačami nova socialna zakonodaja uvaja mini-malni dohodek, ki naj bi znašal 288,81 evrov. Greza dohodek, namenjen delovno sposobnim odra-slim posameznikom, ki so se zaradi okoliščin za-časno znašli v težkem socialnem položaju in je za62,01 evra višji, kot je bila denarna socialnapomoč doslej (226,80 evrov).Posameznikom, ki so se zaradi osebnih okoliščin(trajna nezmožnost za delo, trajna nezaposljivost,osebe starejše od 65 let) trajno znašli v poslabša-nem socialnem položaju ob navedenem mini-malnem dohodku pripada še varstveni dodatekv višini 161,73 evrov. Skupaj bi tako tak posamez-nik prejel 450,54 evrov.

Nova zakonodaja kot nov dejavnik stimulacije zadelo uvaja tudi dodatek za aktivnost, ki za delo-vno aktivne prejemnike denarne socialne pomočipredlaga višji minimalni dohodek.Predlagana je tudi nova fleksibilnejša ureditev iz-redne denarne socialne pomoči. Prejemnik le-tebo po novem dokazila o namenski porabi dode-ljene pomoči, ki mora biti porabljena v roku 30dni od prejema, predložil najkasneje ob vložitvinove vloge za izredno denarno socialno pomoč.Doslej je moral račune predložiti v tridesetihdneh. Predlagana zakonodaja prinaša tudi neka-tere rešitve, ki zmanjšujejo možnost zlorab.Nova socialna zakonodaja bo uveljavila tudi»enotno vstopno točko« za uveljavljanje vseh so-cialnih pravic, ki so vezane na ugotavljanje ma-terialnega položaja posameznikov in ne temeljijona socialnem zavarovanju. Tako bodo poslejupravičenci na pristojnem centru za socialnodelo dajali vloge za vse socialne pomoči od otro-škega dodatka, denarne socialne pomoči, var-stvenega dodatka, državne štipendije, znižanjaplačila za programe vrtcev, ki jih izvajajo javneslužbe, do subvencije malice za učence in dijake,subvencije prevozov za dijake in študente, opro-stitve plačil socialno varstvenih storitev in pri-spevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilooziroma doplačilo pravic družinskega pomoč-nika, subvencije najemnine ter vloge za pravicodo kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenihstoritev za socialno ogrožene osebe in za pravicodo plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje. Center za socialno delo pa bo o vlogi prosilcevodločil z eno odločbo, s čimer bo bistveno po-enostavljen postopek dodeljevanja socialnihtransferjev. Za ustrezno informacijsko podporo,ki bo omogočala zbiranje in preverjanje potreb-nih podatkov, bo poskrbel projekt e-sociala, ki gaže izvajata ministrstvo za delo in ministrstvo zajavno upravo. Delovati naj bi začel letos jeseni.Nova zakonodaja uvaja enotna merila in pogojeza uveljavljanje posameznih pravic. Gre zaenotno ovrednotenje materialnega položaja vla-gateljev in še zlasti njihovega premoženja, ki gaimajo v nepremičninah, avtomobilih in drugihvozilih, denarnih sredstvih, delnicah in podobno.Upoštevanje premoženja vlagateljev bo omogo-čilo pravičnejše razdeljevanje socialnih transfer-jev in zagotovilo pomoč socialno najboljogroženim.Nova zakonodaja prinaša še eno spremembo. Čebo imel prejemnik denarne socialne pomoči ne-premično premoženje, se bo nanj vpisala država,prejemnik pa s svojimi nepremičninami ne bosmel več prosto razpolagati. Za izvedbo predlagane socialne zakonodaje nebodo potrebna dodatna sredstva, pač pa bo prišlodo določenih prerazporeditev med upravičenciin do preprečevanja zlorab. Nova zakonodaja najbi začela veljati že na začetku naslednjega leta.V dosedanje razprave o novi socialni zakonodajiso se vključili tudi socialni partnerji. Sindikatenajbolj moti, da se bo država prejemnikom de-narne socialne pomoči vpisala na nepremičnine,saj se po njihovem mnenju tako socialna pomočspreminja v kreditiranje. Nekateri pa opozarjajo,da so po zakonskih in moralnih načelih zlasti zastarejše socialno ogrožene ljudi dolžni skrbetiotroci. Če tega ne bodo storili, bodo pač po svojihstarših manj dedovali, ker se bo najprej poplačaladržava. Zagotovo je o odprtih vprašanjih v javnirazpravi mogoče pričakovati še veliko različnihmnenj, da bi tako lahko prišli do najboljših rešitev.

T. K.

Veliko bi s tem izgubila tudi celotna KS Voličina,kateri bi bila z izgubo statusa krajevne skupnostidejansko odvzeta vsa pravna podlaga in možnostza ustanovitev samostojne občine, v kolikor bikrajani in krajanke v prihodnje izrazili takšnoželjo. Slabost predlagane reorganizacije občineLenart vidim tudi v tem, da bi predlagane vaškeskupnosti (Selce, Zavrh in Voličina) med sebojpostale konkurentke za majhne projekte in pro-jekte brez dodane vrednosti, hkrati pa bi izgubilipriložnosti za razvojno naravnane investicije inprojekte, ki bi doprinesli s skupnim delom inskupnimi interesi k razvoju ne le enega kraja,temveč celotne krajevne in lokalne skupnosti.Prav tako nesmiseln je argument, da bodo vaškeskupnosti približale občinsko upravo ljudem, sajnaj bi bilo v vsaki vaški skupnosti po pet članov.V kolikor je v krajevnih skupnosti resnično pre-

malo krajevnih svetnikov, bi lahko to težavo rešilitako, da bi število svetnikov enostavno povečalina obstoječih krajevnih skupnostih z več člani izposameznih vaških skupnostih. Še pred tem pabi bilo potrebno krajevnim skupnostim namenitidel občinskega proračuna, s katerim bi le-telahko samostojno delovale in na ta način sameizpeljale določene projekte, ki bi prispevali ne lek razvoju krajevne skupnosti, temveč občine kotcelote. Za konec, naj še omenim, da je pred izvolitvijosedanji župan ničkolikokrat kritiziral netranspa-retno delovanje občine, zato se sprašujem, čežupan mag. Janez Kramberger sploh razume be-sedo transparentnost? Je pa res, da je v štirilet-nem mandatu dokončal projekte svojega pred-hodnika mag. Ivana Vogrina.Pripravila Edvard Pukšič in Dejan Kramberger

Pri Izobraževalnem centru Slovenske go-rice smo kot člani mreže univerz za tretježivljenjsko obdobje v mesecu maju pri-

čeli s študijskim krožkom, posvečenim Almi M.Karlin. Študijski krožek predstavlja neformalnoobliko učenja, kjer se znanje prenaša med članikrožka. Za temo krožka smo izbrali Almo M.Karlin, svetovno popotnico in pisateljico. V po-častitev 120- letnice njenega rojstva so v Celjuodkrili njen spomenik, v Pokrajinskem muzejuCelje pa so pripravili razstavo »Alma M. Karlin– poti«, na kateri je okoli 800 njenih predmetovin 400 razglednic.

Zadali smo si cilj, da si oboje ogledamo. V Celjesmo se odpravili 11. maja, potovali smo z vla-kom, saj je z vlakom pričela svoje osemletnopotovanje tudi Alma M. Karlin. V muzeju sonam vodiči razkazali stalno razstavo v Stari gro-fiji, razstavo Celeia, mesto pod mestom, posli-kano bidermajersko steklo ter zbirko Alme M.Karlin. Po ogledu smo se utrujeni odpraviliproti železniški postaji, kjer nas je pozdravilasama Alma M. Karlin (bronasti kip). Obljubilismo ji, da se še kdaj vrnemo.

Alenka Špes in Natalija Arbeiter

28. MAJ 2010 | ŠT. 5 | 9

OVTARJEVE NOVICENOVOSTI - ZNANJE ZA RAZVOJ

Po novem za vse socialne pomoči »enotna vstopna točka« -CSD

Urejene socialne pomoči

Študijski krožek o Almi M. Karlin

Priložnosti iz Eko sklada

Novice_6_2010-st 05-tisk_:OVTARJEVE 24/May/10 19:19 Page 9

Ob praznovanju 20. obletnice Karitas v Sloveniji smo se o stiski ljudi pogovorili zMarinko Aljec, vodjo župnijske Karitas v Lenartu

Karitas vodi s pomočjo 16 prostovoljcev,ki se trudijo, da bi tisti, ki so pomočinajbolj potrebni, dobili hrano, kakšno

oblačilo in še kaj nujno potrebnega. Svojih sred-stev župnijska Karitas nima, kar pridobijo de-narnih sredstev, jih pridobijo s pomočjosrečelova, ki ga navadno priredijo ob praznikuobčine Lenart. Marinka Aljec: »Prostovoljnihsredstev občanov je v tem letu znatno manj, karje verjetno posledica krize in slabih gospodar-skih razmer. Najbolj ogroženi so starejši skmečkimi pokojninami, ljudje z zelo nizkimi

dohodki in brezposelni.«Vodja Karitas tudi pove, da so v prvi polovicitega leta razdelili več hrane kot lansko leto.Hrana je iz blagovnih rezerv (moka, sladkor,riž, testenine, mleko …) in jo pridejo občanisami iskat na sedež župnijske Karitas, ki je vžupnišču Sv. Lenarta. Povpraševanja po oblači-lih je manj, a se tudi dajo dobiti.Žal pa se velikokrat tudi izkaže, da tisti, ki sopomoči najbolj potrebni, zaradi sramu in obupane pridejo prosit za pomoč, čeprav bi jo more-biti najbolj potrebovali. Tako so dobrodošli pro-stovoljci na terenu ter domačini, ki na to stiskoopozorijo.

Suzana Rejak Breznik

Minevata dve leti od konference Med-generacijska solidarnost za družbesožitja in socialne povezanosti. Ta do-

godek je v času svojega predsedovanja Svetu EUorganizirala Slovenija v sodelovanju z Evropskokomisijo in več nevladnimi organizacijami.Namen konference pred dvema letoma je bil iz-postaviti nujnost medgeneracijskega sodelova-nja in solidarnosti kot ene od najpomembnejšihprvin v času vse bolj izrazitih demografskih

sprememb. Na konferenci je bilo sprejetih večsklepov, med drugimi je bil podan predlog zaobeležitev 29. aprila kot evropskega dnevamedgeneracijske solidarnosti ter predlog za do-ločitev leta 2012 kot evropskega leta aktivnegastaranja in medgeneracijske solidarnosti. V razpravah o odnosih med generacijami seobičajno omenja samo finančni vidik. Evropskakomisija pa poudarja, da je treba enako pozor-nost nameniti medsebojnemu sodelovanju in

izmenjavi med generacijami terboljšemu razumevanju novihoblik sožitja med generacijami. Namen evropskega dnevamedgeneracijske solidarnostismo v sodelovanju z lenarškimvrtcem na preprost in prijetennačin obeležili tudi v Domu sv.Lenarta. Otroci iz vrtca so s sta-novalci igrali bowling, ob tempa skupaj zapeli nekaj pesmic.Da je bilo vzdušje še bolj veselo,jih je na harmoniki spremljalaučiteljica Helena.

Polona Šporin

Vporočilu o doseženih programskih nalogah in finančnem poslovanju jepredsednica društva Jadranka Koban

posebej poudarila skrb za humanitarne pomočikrajanom v šestih občinah delovanja (Lenart,Benedikt, Cerkvenjak, Sv. Ana, Sv. Jurij, Sv. Trojica).Razdelili so 8.720 kg hrane (moka, sladkor, te-stenine, riž, keksi, koruzni zdrob), kar je 3,3krat več in 10.080 l mleka oziroma 1,7 krat večkot leta 2008; 788 družin je prejelo prehranskepakete. Izdali so 650 kg oblačil najbolj potreb-nim posameznikom in družinam. Socialne denarne pomoči so namenjali ogroženim sku-pinam prebivalstva, zlasti: otrokom in mladost-nikom, starejšim, bolnim, invalidnim inosamljenim osebam, družinam in posamezni-kom, ki so ostali brez služb, prejemnikom so-cialnih državnih pomoči ter težje prila-godljivim osebam. Za plačila osnovnih življenj-skih stroškov so namenili 10.133 €, 2.380 € so

prispevali donatorji v akciji »Drobtinica«, 5.291 € so porabili za letovanja otrok in starej-ših. Še posebej so ponosni na vsakoletno rastštevila krvodajalcev (skupaj jih je bilo v prete-klem letu 1563 oziroma 124 več kot leto nazaj).Ob svetovnem in slovenskem dnevu krvodajal-cev meseca junija so se predstavniki udeležilisrečanja krvodajalcev v Veržeju in tako ohranilitradicijo povezovanja in zbliževanja tistih, kinesebično pomagajo z darovanjem krvi.V razpravi o opravljenih nalogah je sodelovalatudi podžupanja občine Lenart Manca Zlodej.Izpostavila je pomen humanitarnega in prosto-voljnega dela aktivistov Rdečega križa in uspehna krvodajalskih akcijah, s katerimi omogočajosamozadostnost in pravočasnost zagotavljanjakrvi v zdravstvene namene. V nadaljevanju so sprejeli letošnje temeljneprogramske naloge: uspešno in zadovoljivo or-ganiziranje 21 krvodajalskih akcij; pripravaekip učencev osnovnih šol iz Cerkvenjaka in Sv.Jurija na regijsko tekmovanje iz znanja prve po-moči; organiziranje XVI. regijskega preverjanjausposobljenosti ekip prve pomoči Civilne za-ščite in Rdečega križa 5. junija v centru Lenarta;izvajanje humanitarnega programa pomoči so-cialno ogroženim prebivalcem; pomoč pri leto-vanju otrok in starejših, tako iz zdravstvenih(Punat) kot socialnih razlogov (Debeli Rtič);priprava delavnic za varovanje in krepitevzdravja; vzpodbujanje in vključevanje mladihčlanov, da se seznanijo s poslanstvom društvain sodelujejo pri skupnih nalogah, kot so sreča-nja starejših, obiski in pomoč na domu, »Drob-tinica«, zbiranje rabljenih oblačil in šolskihpotrebščin ...

Jadranka Koban, predsednica OZRK Lenart

Včetrtek, 22. aprila, smo v oskrbovanihstanovanjih v Domu sv. Lenarta pripra-vili otvoritev stalne postavitve podarje-

nih likovnih del ljubiteljske ustvarjalke DragiceKramberger, ki je obenem tudi stanovalka oskr-bovanih stanovanj. Podarila je 30 del, ki pove-čini krasijo skupne prostore v oskrbovanihstanovanjih, tri pa prostore ob domski delovniterapiji. Namen programa oskrbovanih stanovanj je za-gotoviti starejšim posameznikom, ki z rednoorganizirano pomočjo druge osebe in zagoto-

vljenim zdravstvenim varstvom ohranjajo za-dovoljivo duševno in telesno počutje in samo-stojnost v bivalnem okolju, tako da jim nipotrebno popolno institucionalno varstvo. Vsodobno zgrajenem in uporabniku prilagoje-nem kompleksu Doma sv. Lenarta je uporabni-kom na voljo 35 oskrbovanih stanovanjrazličnih velikosti z balkonom ali brez. Vsakastanovanjska enota je opremljena s svojim štev-cem električne energije, števcem porabe vodein toplote ter 24-urnim sestrskim klicem.Možni so sledeči priključki: telefon, TV in in-

ternet. Stanovanje se v najemoddaja praviloma neoprem-ljeno. Pohištvo in drugoopremo (posteljnina, po-soda, ipd) posameznik pri-nese sam. Z enotnim po-hištvom sta opremljeni kuhi-nja in kopalnica. Stanovalci v oskrbovanihstanovanjih so vključeni vskupino za samopomoč in seudeležujejo vseh domskihprireditev. Ker so stanovalciv oskrbovanih stanovanjihzelo samoiniciativni in akti-vni, si z mnogo dogodki tudisami polepšajo življenje.

Polona Šporin

Vkrogu svojih najdražjih je 10. majapraznovala 93. rojstni dan Angela Leo-pold iz Zgornje Senarske. Rodila leta

1917 v viničarski družini, osnovno šolo je obi-skovala v Dvorjanah pri Sp. Dupleku, leta 1945se je poročila z Jakobom Leopoldom. Rodila je8 otrok, najmlajšega sina Alojza v Zg. Senarski,kamor so se priselili leta 1961. Mama Angela jeskrbela za številno družino, občasno pa je ho-dila na delo k okoliškim kmetom. To so bili zadružino zelo težki časi, saj je vsak košček kruhapomenil veliko bogastvo. V jeseni življenja živiskupaj z najmlajšim sinom Alojzom, z veseljempa jo obiskuje vseh 8 otrok, 15 vnukov in 13pravnukov, ki ji prinašajo veliko veselja v njenoživljenje. Mama Angela v celoti sama skrbi zagospodinjstvo, skrbi za svoj veliki vrt, ljubi rožein živali. Zelo rada bere, in to brez očal, ki jihsedaj še ne potrebuje.Ko jo vprašamo, kakšen je recept za tako dolgoživljenje, nam pove, da je na prvem mestu deloin gibanje ter preprosta domača hrana, tudi ko-zarec vina se kdaj prileže. Zelo pa se razjezi, komladina kritizira današnji standard. Glede nanjeno težko življenje pove, da si današnja mla-dina ni nič hudega izkusila in sploh ne ve, kajso to težki časi. Angela pravi, da bi danes moralibolj spoštovati današnji standard, moralo bi bitiveč zadovoljstva in hvaležnosti. Ob njenem vi-sokem jubileju jo je s svojim obiskom počastil

župan občine Sveta Trojica Darko Fras ter jorazveselil s šopkom rož in darilom. Obiska jebila zelo vesela in v svoji skromnosti dejala, dasi tega ni zaslužila. Po prijetnem klepetu ji je za-želel, naj ostane tako čila in zdrava, da jo bolahko drugo leto spet obiskal. Tudi vsi domačiin znanci ji želimo še mnogo zdravih in srečnihlet, da bi jih dočakala vsaj 100.

Tekst in foto: Peter Leopold

Vponedeljek, 17. maja, je najstarejša ob-čanka občine Benedikt gospa ZofijaBernjak praznovala svoj 98. rojstni dan.

Ob tej priložnosti jo je obiskal župan MilanGumzar. Gospa Zofija se je županovega obiskazelo razveselila in povedala, da ga je že čakala,saj je vedela, da bo držal dano obljubo – ob no-voletnem obisku ji je namreč obljubil, da jo po-novno obišče na njen rojstni dan.Gospa Bernjak ali po domače Bernjakova Zo-fika pri svoji visoki starosti zelo rada bere, šivain postori hišna opravila na svojem domu terskrbno ureja svoj vrt. Kot sama pravi, je zelo ve-sela, če jo kdo obišče, saj ji tako čas prej mine.Znana je tudi po tem, da se nekajkrat tedenskoše vedno peš odpravi v Benedikt. Na to temo jevedno nasmejana gospa županu tudi dejala:''Dragi naš župan! Radi te 'mamo. Veš, ti si 41 letmlajši od mene, pa se voziš z avtom, jaz pa ševedno grem rada peš v Benedikt!''

Sabina Šijanec

OVTARJEVE NOVICE MED LJUDMI

10 | ŠT. 5 | 28. MAJ 2010

Območno združenje Rdečega križa Lenart v 2009

Redna skupščina OZRK Slike za oskrbovana stanovanja

Benedikt: 98 let Zofije Bernjak

Angela Leopold, najstarejša v Trojici

Župnijska Karitas v Lenartu

Evropski dan medgeneracijske solidarnosti

Novice_6_2010-st 05-tisk_:OVTARJEVE 24/May/10 19:19 Page 10

Karl Mulec, rojen 28. oktobra 1936 v Ro-čici pri Jakobu, je do treh let živel pristarših s sestro Terezijo, nato pa je živel

v rejniški družini Šabeder, kjer so imeli dvehčerki, s katerima je odraščal. Osnovno šolo jeobiskoval v Jurovskem Dolu, kasneje se je za-poslil v Metalni, nato pa v Zavodu Hrastovec,kjer si je pridobil izobrazbo za bolničarja indelo opravljal do upokojitve. Marija Mulec, rojena Hauptman, se je rodila 23.julija 1933 v Voličini. Otroštvo je preživljala s se-

strama Anico in Jožico in bratom Ludvikom.Šolo je obiskovala v Voličini, nato se je zaposlilav Zavodu Hrastovec kot pomočnica kuharice.Kasneje si je pridobila izobrazbo za polkvalifici-rano kuharico in delo opravljala do upokojitve.Karl in Marija sta se spoznala leta 1959 v Za-vodu Hrastovec. Vzklila je ljubezen, zato sta 30.aprila 1960 sklenila zakonsko zvezo in si oblju-bila zvestobo do konca svojih dni. Prvo letoskupnega življenja sta živela pri nevestinih star-ših v Zg. Voličini 84. V prvem letu zakona se

jima je rodil sin Vlado, kipa je bil zelo bolan. Kas-neje sta se preselila v sta-novanje v Hrastovec, kjerživita še danes. Leta 1965se jima je rodila hči Mar-jana, dve leti po njenemrojstvu pa sta sina, žal, izgubila. Leta 1969 sejima je rodila druga hčiAlenka. Starejša hči Mar-jana živi z možem inhčerkama v Voličini,mlajša Alenka pa zmožem in sinom v Hra-stovcu. Njuno življenje so polep-šali vnukinji in vnuk, ki so njuno največje bo-gastvo.

Naravna in kulturna dediščina predsta-vljata tudi v Slovenskih goricah enegaod temeljev narodne zavesti in velik

razvojni izziv. Interpretacija je oblika komunikacije, ki je staratoliko kot človeški rod. Gre za prenašanje in po-sredovanje razumevanja, smisla, vrednot, kon-ceptov in odnosov, kar je temelj človeškekulture. Seveda so se načini in sredstva inter-pretacije spreminjali in tudi v današnjem časuso v različnih družbenih in kulturnih okoljihnačini interpretacije različni. Interpretacija naravne in kulturne dediščine jeeno od ključnih orodij za ohranjanje te dedi-ščine. In ker sta naravna in kulturna dedi-ščina ključni sestavni del lokalne identitete,je interpretacija kot komunikacijski procesizjemno pomembna tudi za njeno ohranjanje,piše Marjeta Keršič Svetel v publikaciji Identi-teta je tudi interpretacija preteklosti.Slovenska mreža za interpretacijo dediščine(SMID) je združenje nevladnih organizacij indrugih organizacij civilne družbe na področjunaravne in kulturne dediščine, ki jo upravljaNotranjski ekološki center (NEC) Cerknica inje sofinancirana s strani ESS (več informacij:NEC Cerknica, www.nec-cerknica.si, vodjaprojekta Lili Mahne, lili.mahne@siol.net, 041 605 122, 059 044 133).

Člani nevladnih organizacij, vključenih vSMID, se bodo naučili: kaj je kulturna identi-teta, razvoja kulturne identitete z delovanjemnevladnih organizacij, metod upravljanja in fi-nanciranja, trženja kulturne identitete in inter-pretacije kulturne identitete.Nevladne organizacije, ki se vključijo v SMID,si pridobijo izkušnje pri razvojnem delovanjuna področju interpretacije dediščine po načeluod spodaj navzgor. Dragocene so številne vezi sodelovanja in zau-panja med člani nevladnih organizacij, do in-stitucij znanja, predstavnikov lokalnih,regionalnih, nacionalnih in mednarodnihstruktur in do končnih uporabnikov storitev in-terpretacije dediščine (šole, turistične organi-zacije, hoteli, gostilne, turistične kmetije,lokalni pridelovalci hrane in vina, organizatorjidogodkov …). V letu 2010 je SMID že pripravila enodnevnedelavnice: Kratke zgodbe skozi hrano, Turisti-čna društva in dediščina, Nesnovna (živa) de-diščina, Stavbna dediščina in Naravnadediščina (fotokopija gradiv je dostopna vKnjižnici Lenart). V SMID sta vključeni Turistično društvo »De-diščina« iz Sv. Jurija v Slov. g. in Zgodovinskodruštvo Slovenske gorice iz Lenarta.

Mihela Ferlinc

28. MAJ 2010 | ŠT. 5 | 11

OVTARJEVE NOVICESPOMINJANJA

Zlata poroka zakoncev Mulec

Slovenska mreža za interpre-tacijo dediščine (SMID)

V Slovenskih goricah je mnogo kapelic, zna-menj in drugih spomenikov. Vsak spomenikima svojo zgodbo. Zgodbe in spomini sonesnovna dediščina in pomembna identitetavsakega naroda.

Franc Potrč se je rodil 9. 10. 1891 v Go-čovi, umrl je 13. 6. 1965 v Dolgih njivah.Mladost je preživel na Zavrhu. Priženil se

je v Dolge njive, kjer je kmetoval. Svoje spo-mine iz bojev v Galiciji in iz ruskega ujetništvaje zelo rad pripovedoval. Na prigovarjanje so-rodnikov pa jih je lastnoročno zapisal v 72. letustarosti, marca leta 1964. Rokopis skrbno hraninjegova nečakinja Terezija Novak, ki je pove-dala, da je mnogokrat tudi razlagal, kako je bilMaistrov borec. Terezija Novak tudi vzornovzdržuje in ureja Potrčevo kapelico. Iz spomi-nov, ki so zapisani na štiridesetih straneh vzvezku A5, povzemam najbolj zanimive do-godke.

Zakaj je postavil kapelico?Franc Potrč je v bitki pri Przemyslanih v ena-indvajsetih dneh napadov oktobra 1914 doživelstrahotne dogodke. Videl je množice ranjencev,ki so pred zadnjim izdihljajem klicali mater alisvojo ženo. Nekateri so jih prosili, naj jih rešijoobupnega životarjenja. Ker so imeli v postojan-kah že več dni mrtve, se je širil strahoten smrad.Po posredovanju Rdečega križa je bilo skle-njeno enodnevno premirje, da so lahko odstra-nili mrtve in ranjene. Opazili so, da so Rusinosili iz postojank mrliče, nazaj pa strojnice.Tudi sami so se pripravili in so takoj po pre-mirju napadli. Rusi so jih noč in dan obstrelje-vali s strojnicami. Od doma so Francu poslalisliko Marije Brezmadežne. Ni mu bila všeč, kerje bil zaradi velikega trpljenja, lakote, smraduin uši že brez vere. Sovražnik jim je z granatamipretrgal telefonski kabel in ni bilo veze s ko-mando. Poslal je dve patrulji, ki se nista moglivrniti, ker sta bili ubiti. Pomislil je, da se bomorda rešil, če bo sam odšel do komande. Bil

je obupan in se ni dosti pazil. Ko je prišel nahrib, je videl pod velikim hrastom več svojihoficirjev. Preden je odšel do njih, je vzel iz žepatisto sliko. Zamišljeno jo je gledal in še počasipokadil cigareto. Ko se je Franc bližal svojim,ga je naenkrat zasukal zračni sunek ruske gra-nate, ki je padla točno pod hrast in eksplodirala.Na žalost so bili vsi oficirji razmrcvarjeni inubiti. Kakor nož v srce ga je presunilo in takojje vedel, da mu je Marijina podoba pomagala.Če bi šel hitro, bi bil tam in granata se ga ne biizognila. Zopet je začel verjeti, kar so ga nekočučili starši in Cerkev. Po tem groznem dogodkusi je obljubil, da bo postavil kapelico MarijiBrezmadežni, če pride kdaj nazaj domov in po-stane svoj gospodar. Obljubo je Franc Potrč iz-polnil in je na svojem posestvu v Dolgih njivahšt. 18 leta 1923 postavil kapelico v opomin inspomin na prvo svetovno vojno 1914 – 1918.

V bitkah v GalicijiPred začetkom I. svetovne vojne je Franc Potrčslužil v aktivni vojaški službi na Primorskem vtrgu Kojsko v I. bataljonu 47. pehotnega polka(K. u. k. Infanterieregiment Graf Beck-Rzikow-sky Nr. 47). Vojaki so se pripeljali v Maribor 23.7. 1914 in 21. avgusta so odpotovali v živinskihvagonih skozi Ptuj in Budimpešto v Stryj v Ga-liciji. Dva dni so v veliki vročini korakali doneke vasi blizu Grodeka, otovorjeni s 36 kgtežko vojaško opremo. Hrane niso dobili, pri-jezdil pa je njihov polkovnik Rihard Mayer, kijim je s tresočim glasom povedal, da so blizusovražnika, ki ga morajo naslednji dan pobiti.Nobeden vojak ni bil več utrujen.

Boj pri ZloczowuOb pol sedmih zjutraj, 26. avgusta 1914, so za-čeli streljati s puškami in strojnicami, ob deve-tih pa je rusko topništvo začelo obstreljevatiavstrijske položaje tako silovito, da so se vojakikar kopičili v mrliče. V boju na bajonet so ujeli300 ruskih vojakov. Ko pa so jih začeli obkolje-vati ruski kozaki (vojaki na konjih), so se komajrešili. Franc Potrč je v tem boju dobil rano nadesni roki. Zvečer je srečal Leopolda Vogrina izSelc, ki je bil tudi ranjen. Prespala sta na kopicislame blizu gozda, ko pa sta se zjutraj zbudila,so bili v gozdu kozaki in sta komaj pobegnila.Ko je Franc našel svojo stotnijo (Kompagnie),je videl, da jih je od 180 mož ostalo samo 24.47. pehotni polk je imel v tem prvem boju nabojišču 4498 mož, po hudem boju in porazu paje polk prvi dan izgubil 1287 mož (mrtvi, ra-njeni in ujeti). Ranjenega Franca so takoj po-slali v bolnico v Lemberg (Lvov). Od tam se jeodpeljal z vlakom na zdravljenje v Madžarsko.Konec septembra je odpotoval nazaj v Maribor,kjer je nekaj dni učil nove vojake.

V nadaljevanju, v naslednji številki, o boju priPrzemyslanih in doživljajih Franca Potrča v ru-skem ujetništvu.

Mihela Ferlinc

Člani Krajevne organizacije Društva iz-gnancev Slovenije Lenart so na rednemletnem občnem zboru ob ugodni oceni

dela v peteklem letu opozorili, da mora društvonamenjati več pozornosti članom, ki živijo vtežkih socialnih razmerah, so ostareli, bolni inosamljeni. Člani odbora so sicer ob koncu letaobiskali osem članov, za katere so menili, da jimbo obisk mnogo pomenil. Z njimi so zbujalispomine in jih skromno obdarili. Nasploh sečlanstvo stara in je pomoč članomvedno potrebnejša. Ker so člani raz-treseni po šestih slovenskogoriškihobčinah, je stik z njimi precej otežkočen.Občnega zbora sta se udeležila tudipredstavnik Društva izgnancev Slove-nije Jože Križančič in lenarški županJanez Kramberger. Križančič je spre-govoril o odškodninah, ki ne najdejopoti do upravičencev, čeprav bi bila le-ta v teh časih še kako potrebna. ŽupanKramberger pa je ocenil, da je proble-matika izgnancev potrebna večje po-

zornosti javnosti.Na občnem zboru so negativno ocenili nedavnarazhajanja v DeSUS-u, saj so kot upokojenci in-teresno vezani na delo te stranke.V program dela za obdobje 2010–2011so zapi-sali, da se bodo udeležili proslave ob 65-letnicivrnitve iz izgnanstva, ki bo za Štajersko junijav nekdanji vojašnici v Melju v Mariboru.

Ivan Godec

Društvo izgnancev Lenart

Župan mag. Janez Kramberger, zlatoporočenca in Metka Vurcer

Opomin in spomin na prvo svetovno vojno 1914 – 1918

Potrčeva kapelica

Študijski center za narodno spravo in ob-čina Lenart v Slovenskih goricah pripra-vljata predstavitev knjige Pohorska afera- Krvavi izpadi štajerskih partizanov medjesenjo 1943 in pomladjo 1944 avtorja Ju-rija Štesla. Avtor v knjigi predstavi dogajanje na Štajer-skem in Koroškem od septembra 1943 doaprila 1944, poznano pod imenom Pohorskaafera. Ugotavlja, da je Pohorska afera izbruh-nila zaradi strahu Centralnega komiteja Ko-munistične partije Slovenije in njemupodrejenih forumov pred t. i. vrinjenci v las-tnih vrstah ter zaradi strahu pred obnavlja-njem protirevolucionarnega tabora naŠtajerskem po kapitulaciji Italije. Predstavivlogo in odgovornost takratnega političnega

in vojaškega vodstva na Koroškem in Štajer-skem, predvsem Pokrajinskega komiteja Ko-munistične partije Slovenije za severnoSlovenijo ter partizanskih enot IV. operativnecone. Posebej izpostavi vlogo in postopkevarnostno – obveščevalne službe in piše ousodi najmanj 52-ih žrtev, ki so jih na zasli-šanjih mučili in nato ubili. Vse to je bilo po-sledica sistema organizacije partije in metodnjenega delovanja, ki so v Pohorski aferi odi-grale pomembno vlogo.

Predstavitev knjige bo v sredo, 2. junija,ob 18. uri v mali dvorani Centra Sloven-skih goric pri Lenartu. Knjigo bosta pred-stavila dr. Marjan Linasi in dr. Mateja Čoh.

Jurij Štesl: Pohorska afera

Novice_6_2010-st 05-tisk_:OVTARJEVE 24/May/10 19:19 Page 11

Letošnji »škofijafe(j)st« in kviz mladihpod geslom 'Vsi smo fe(j)st' sta potekalav soboto, 8. maja, na Ptujski Gori, ki je

v nedeljo, sredi maja, praznovala 600-letnicoin bila imenovana v baziliko. Dopoldne soimeli srečanje člani Frančiškovega svetnegareda (FSR), Frančiškovih otrok (FO) in Fran-čiškove mladine (FRAMA). Opoldne so se vsiudeleženci zbrali v cerkvi, ki je posvečena Ma-riji, zavetnici s plaščem, pri slovesni sveti maši. Po okrepčilu se je okrog 170 mladih iz mari-borske nadškofije zbralo na kvizu mladih. Vpripravi na kviz so spoznavali življenje in delozavetnika duhovnikov, svetega Janeza MarijeVianeja po knjigi Wilhelma Hinermanna:Svetnik in njegov demon. V prijetnem ozračjuje 22 ekip napenjalo možgane in največ znanja

je pokazala ekipa iz Cankove, sledili sta ekipiiz Bogojine in Voličine. Tudi lenarška ekipa, kiso jo sestavljali: Tina Drumlič, Katarina Kram-berger in Urša Burian, je dosegla zelo dobro12 mesto, ki ga je delila skupaj z ekipo iz Sv.Trojice. V odmorih sta mlade nagovorila fran-čiškan p. Miran Špelič, ki je spregovoril o ču-dežih, in mariborski nadškof pomočnik dr.Marjan Turnšek, ki je z veseljem odgovarjal navprašanja mladih. Ob 18. uri pa smo v cerkvi prisluhnili šestemufestival Marijinih pesmi - Marija fest 2010 intako doživeli, da je 'fe(j)st' biti pod Marijinimplaščem!

Jože Motaln, kaplan župnije Sv. Lenart v Slov. goricah

Vabljeni na medžupnijsko olimpijadomladih dekanije Lenart, ki bo v Bene-diktu v soboto, 29. maja, s pričetkom

ob 10. uri pri župnišču. 'Tekmovalnemu' delubo sledil piknik.

Vabljeni na romanje mladih v Celje, ki bo vsoboto, 12. junija, in v nedeljo, 13. junija.Program za mlade v sklopu slovenskega evha-rističnega kongresa vključuje peš romanje od

Teharij, s pričetkom ob 21. uri, do župnijskecerkve Sv. Duha v Celju, nočno bdenje predNajsvetejšim. V nedeljo zjutraj se bomo v pro-cesiji z milostno podobo Marije z Brezij podalina stadion Arena, kjer bo ob 11. uri slovesnasveta maša. Romanje mladih v Celje bo tokratnadomestilo tudi tradicionalna romanja mla-dih ob koncu šolskega leta na Brezje in na Ptujsko Goro. Informacije: Jože Motaln, 031 583-626.

Mladi iz lenarške dekanije!

Besedilo, ki ga nameravam zapisati v nasled-njih odstavkih, bi lahko sodilo v rubriko, po-znano iz verskega mesečnika Ognjišče, znaslovom: Naši preizkušani bratje. Oseba, skatero vas nameravam seznaniti, dragibralci, pa se mi zdi, da bolj sodi pod poglavjeMočne osebnosti.

Gre za dekle, ki obiskuje 8. razred OŠ Jo-žeta Hudalesa Jurovski dol. Agnes Kojc,rojena 1. 3. 1996 staršema Janji in

Mirku Kojc, ima od rojstva cerebralno paralizo.Spada pa med tiste ljudi, ki jih takšna diagnozaduhovno bogati in ne siromaši. Ob obisku nanjenem domu sem ji zastavila nekaj vprašanj.

Kako kot mlado dekle gledaš na diagnozo, kite spremlja že od rojstva? Kot majhna sem seveliko igrala, kot vsi otroci, pri štirih letih semse že učila branja z babico, saj je bila mama vslužbi. Potem sem se vključila v šolo, tako kotdrugi. Sedaj sem vesela, da imam razred, ki meje sprejel. Na svojo bolezen gledam kot na nekajvsakdanjega, s čimer moraš živeti, saj imajo ne-kateri še slabše diagnoze. To je pač moj križ, kiga moram nositi, sprejela sem to svojo druga-čnost. Vzgajali so me tako, da sem se naučilasprejemati dejstvo, da sem malo drugačna in dani s tem nič narobe.

Testi, ki jih pišeš v šoli, so ti verjetno do nekemere prilagojeni? Zaradi počasnejšega pisanjami je omogočeno pisanje na računalnik, pri ne-katerih predmetih imam na razpolago več časaza reševanje nalog. Vadbe na raznih področjih ti nikoli nezmanjka? Da, ukvarjati se moram s simetrijo,skupaj s pedagoginjo obravnavava snov, ki mi

morda v šoli povzroča težave. Dodatna stroko-vna pomoč (DSP) od leta 2007 prihaja tudi izKamnika, kjer imajo šolo za osnovnošolce insrednješolce s posebnimi potrebami. Tvoje gibanje pri telovadbi je omejeno, tako kotsicer v življenju. Kako se spoprijemaš s tem?Tudi pri hoji ti mora vedno nekdo pomagati.Doma telovadi z mano mama, enkrat tedenskoobiščem zdravstveni dom v Mariboru in enkratterapevtko Majdo Benič na domu. Postavim setudi na stojko (posebno vadbeno napravo zastojo). V šoli imam namesto telovadbe delo s pedagoginjo, po navadi tudi ob športnih dnevih. Pri hoji mi pomaga Barbara Berlič, ki je mojastalna spremljevalka v šoli; spremlja me medšolskimi urami in odmori, včasih mi tudi kajzapiše. Kolikor mi je znano, se udeležuješ številnih šol-skih in obšolskih dejavnosti! V 4. razredu semzačela peti v pevskem zboru, tri leta sem igralaklaviature, česar me je poučevala moja sedanjabotrica Tadeja Urbanič. V šoli sem letos sode-lovala na Proteusovem tekmovanju, želela semna kemijsko tekmovanje, pa sem zbolela. Sode-lovala sem pri Angleški bralni znački (Englishreading badge), želela sem se udeležiti Cankar-jevega tekmovanja iz književnosti, pa sem spetzbolela. Bralna značka me redno spremlja, letossem bila Naj bralka. Takrat ko doma izključiš šolske aktivnosti inobveznosti, nastopi čas za druženje in gibanje,pri katerem ti največ pomagajo starši in staristarši. Kaj največkrat počneš? Imam prirejenokolo, s katerim se rada vozim. Starši so kupilikonje za mojo hipoterapijo. Enega konja za ja-hanje nam je lani podarila družina mag. IvanaVogrina, direktorja Interlesa. Kateri so tvoji hobiji? Moj izredno velik hobi jepisanje zgodbic, rada poslušam glasbo, uživamv branju. Včasih se dobimo s prijateljicami inklepetamo, všeč mi je obisk kina in shoppingi.Ljubim opero, gledališče in balet, če je le mo-goče, se udeležim predstav. Iz pritličja v prvo nadstropje se zapelješ na no-silec nameščenem stolu. Kakšna je bila zgodbaza nabavo tega prepotrebnega pripomočka?

Vedno bolj sem rasla in mojateža je bila vsak dan večja. Raz-mišljali smo o gradnji dvigala,vendar bi bila zanj potrebna ve-liko večja sredstva, zato smokupili ta rabljeni stol. Izgraditije bilo potrebno še prizidek, pričemer so pomagali s sredstvi vmamini in očetovi službi terobčina Lenart. Pred kratkim si bila pri birmi,ki je bila v župniji Sv. Jurija 8.maja! Kako si jo doživela? Zeno besedo: zelo lepo je bilo,vesela sem bila, da so se zbralitisti, ki jih imam najbolj rada.Darovi niso bili najpomemb-nejši. Sproščeno vzdušje je bilotako v cerkvi kot kasneje napraznovanju. Kakšna je tvoja predstava o ži-vljenju v bodoče? Rada bi obi-skovala Škofijsko gimnazijo

Maribor, kasneje pa si želim študirati angle-ščino. Od tega, kakšne bodo moje fizične zmo-gljivosti, je odvisno, ali bom zmogla živetisama. Razmišljam o prevajanju knjig, filmov ino pisateljski karieri.

Danica Zemljič, foto: Maksimiljan Krautič

Vsoboto, 15. maja, smo izvedli že tretjo,kar tradicionalno prireditev Dan dru-ženja vseh generacij oz. Šport špas. Kot

vsako leto smo tudi letos izvedli s starimi starši,starši in otroci kratek pohod po Benediktu, siizmerili pritisk s pomočjo gospe Marjane Harl,se okrepčali ob dobrotah kmečkih žena in izve-deli, kako se prideluje med ob demonstraciji če-belarja Darjana Kebriča. Ker nam vreme ni bilopreveč naklonjeno, smo igre vseh generacij iz-vedli v športni dvorani. Ob igrah smo se zaba-vali, nekateri pa tudi razgibali. Po športnihigrah smo razglasili zmagovalca športnih iger,najstarejšega in najmlajšega udeleženca prire-

ditve ter najštevilčnejšo družino, ki se je udele-žila naše prireditve. Prireditev smo zaključili skratkim kulturnim programom, v katerem sose odlično odrezali učenci dramskega krožka zigro »Kakšen čudovit travnik« ter člani pev-skega zbora OŠ Benedikt. Kot vsako leto smo tudi letos zelo uživali, sajnam vreme ni pokvarilo razpoloženja. Upamoin vemo, da bomo tudi naslednje leto uživali vtej prireditvi v še večjem številu.

Ekokoordinatorici: Timoteja Haložan in Vesna Breznik

Vokviru ekošole smo tudi na naši šoli iz-vedli vseslovensko prireditev Šport špas- druženje vseh generacij. Tako smo na

zabaven način obeležili svetovni dan družine.Zaradi slabega vremena smo celotno dogajanjepreselili v športno dvorano, a nam je kljub vsemtežavam prireditev uspela. Prišle so družine, kiso želele preživeti sobotni dopoldan malce dru-gače, in prav vsi so uživali. Tako smo se nasme-jali in razgibali ob preprostih športnih igrah,prislunili karaokam, se posladkali z izdelki izmedu ter se do sitega najedli dobrot, ki so jihpripravile članice Aktiva kmečkih žena. Pripra-vili smo tudi ustvarjalne delavnice, kjer so sinajmlajši izdelali medalje,iz odpadnih plastenk pasmo izdelovali vetrnice, kibodo preganjale ptice inškodljivce na vrtu. Na pri-reditvi se nam je pridružiltudi župan Darko Fras. Nazaključku prireditve smorazglasili rezultate iger inravnatelj Darko Škerget jepodelil otrokom unikatnemedalje. Prav tako smo po-delili diplome in simbolnenagrade najmlajšemu innajstarejšemu udeležencuter najštevilčnejši družini.V tem tednu smo zbiralitudi odpadni papir in se

pridružili fundaciji Pismo srca, kjer bomozbrani denar podelili mladim štipendistom. Zahvala gre vsem, ki so kakorkoli pripomogli kizvedbi prireditve, še posebej pa Dragici Vračič,predsednici Aktiva kmečkih žena, LudvikuMatjašiču, predstavniku čebelarjev, ter spon-zorju simbolnih nagrad, Pizzeriji in špageterijiNona. Upamo, da bo Šport špas postal tradicionalnaprireditev tudi v Sveti Trojici.

Ekokoordinatorici: Marta Jemenšek in Anka Leopold

OVTARJEVE NOVICE MLADI

12 | ŠT. 5 | 28. MAJ 2010

Močna osebnost – Agnes Kojc

... v Benediktu

... na OŠ Sv. Trojica

Šport špas - druženje vsehgeneracij

Agnes v naravi in v lepem druženju

Agnes praznuje rojstni dan s prijatelji

Škofijafe(j)st

Novice_6_2010-st 05-tisk_:OVTARJEVE 24/May/10 19:19 Page 12

VDruštvu vinogradnikov Sveta Ana ževrsto let organizirajo ocenjevanje vin.Letos so pridelovalci prinesli na ocenje-

vanje 40 vzorcev različnih sort, ki jih je ocenilastrokovna komisija priznanih enologov in stro-kovnjakov s področja vinogradništva in vinar-stva. Ocenjevanje je potekalo v gostišču Eder-Kramberger. Komisijo so sestavljali: predsednikkomisije Anton Vodovnik, Milivoj Trstenjak,Simona Hauptman, Franc Škrobar in Franc Ku-pljen. Vina vinogradnikovSv. Ane so letos prejela pov-prečno oceno 18,22. »Po muhastem letu z obilicodežja, nekatere vinograd-nike je prizadela tudi toča,ob zorenju grozdja pa je biloveliko gnilobe, smo z ocenolahko zelo zadovoljni. Vino-gradniki pri Sveti Ani smoznali in zmogli v svojih kle-teh spet donegovati nad-povprečen letnik. Posebej

razveseljivo pa je, da sta bila izločena samo dvavzorca, kar pomeni 5%. Prvak ocenjevanja jetraminec Marjana Poliča z oceno 18,90. Tuditokratno ocenjevanje vin je dokazalo, da smodobro delali in da si naša vina zaslužijo, da po-sežemo po njih!« Tako je ocenjevanje in vinski letnik ocenil:

Miroslav Šenveter, predsednik Društva vinogradnikov Sveta Ana

Evropski poslanec dr. Milan Zver je bil v petek, 7. maja, kot član odbora za kmetijstvo Ev-ropskega parlamenta gost javne tribune o aktualnih vprašanjih kmetijske politike v Sloveniji.Tribuna je v organizaciji domačega društva kmečkih deklet in žena potekala v Sv. Trojici vSlovenskih goricah.

Novopečene lovke in lovci so zaprisegopodpisali 15. maja v Mariboru, kamorso bili s svojimi mentorji in starešinami

povabljeni na zaključno slovesnost. Lovski izpit je opravilo 63 kandidatov, kar jezgledno število za številčno generacijo, ki jesprva štela 59 slušateljev. Koordinator za iz-obraževanje pri Lovski zvezi Maribor IvanŽižek zadovoljno ocenjuje: “Od skupno prija-vljenih 69 pripravnikov moramo oceniti, da sta

bila angažiranost in pokazano znanje nad ne-kajletnim povprečjem. Šest pripravnikov jeopravilo izpit z odličnim znanjem, samo dva zzadostnim. Žensk je bilo šest, kar je več kot 10%slušateljev.”Med slušatelji so se spletle tudi prijateljske vezi,ki bodo, upamo, v veliki meri poskrbele za pri-jateljska lovska druženja in izmenjavo izkušenj.Uradni del slovesnosti so popestrili tudi Pohor-ski rogisti.

Ivan Žižek je ob za-ključnem nagovorumladim lovkam inlovcem še položil nasrce, naj se ne sramu-jejo svoje zelene barve,naj skrbijo za ohranja-nje matere Narave inda naj bo njihova danalovska beseda mednjimi res sveta.

Suzana R. Breznikfoto: Klemen Škrinjar

Govedorejsko društvo Slovenske gorice Lenart v sodelovanju s KGZ Slovenije - Kmetijskogozdarskim zavodom Ptuj pripravlja govedorejsko razstavo, ki bo v nedeljo, 30. maja, nahipodromu Polena pri Lenartu. Ocenjevanje živali bo potekalo med 9. in 11. uro. Uradnaotvoritev razstave z nagovori bo ob 11.30, ob 12. uri pa bo predstavitev najboljših živali inrejcev, podelitev priznanj, izbira »šampionke« in »miss« razstave. Razstavljene bodo telicein krave listaste ter črno-bele pasme. Na prireditvenem prostoru bo tudi ponudba dobrotdruštev kmečkih žena in deklet, vinogradnikov ter sadjarjev. Od 15. ure dalje bodo na hip-odromu kasaške dirke v organizaciji KK Slovenske gorice. Generalni pokrovitelj razstaveje občina Lenart.

28. MAJ 2010 | ŠT. 5 | 13

OVTARJEVE NOVICEDOGODKI IN DOGAJANJA

Vina letnika 2009 pri Sv. Ani

Uspešna generacija lovskihpripravnikov LZ Maribor

Maistrov Zavrh, ki že stoletja slovi povinogradih, je v aprilu gostil vsako-letno ocenjevanje vin vinogradnikov,

združenih v društvo vinogradnikov Lenart. Vi-soke ocene slovenskogoriških vin so znova po-trdile, da prihajajo iz Slovenskih goric izjemnokvalitetna vina, ki segajo v sam svetovni vrh.Strokovna komisija pod vodstvom predsednikaAndreja Reberniška in članov Lidije Veber, Mi-livoja Trstenjaka, Sebastjana Rojsa in Simone

Hauptma je namreč v povprečju ocenila vzorcez oceno nad 18,00. Izmed 39-tih vzorcev, ki soprejeli oceno, jih je kar 22 dobilo zlato medaljo.S kar petimi zlatimi medaljami se lahko pohva-lijo vina Vinogradništva Šuman, čigar vina sonaslov prvaka dobila pri sortah renski rizling,šipon, modri pinot in chardonnay, ki je z 18,93prejel tudi najvišjo oceno izmed vseh ocenjenihvin. S tremi zlatimi medaljami so se proslavilatudi vina Marka Šebarta, in sicer za sorte ru-

meni muškat, chardonnay insauvignon. Vnovičen preizkus kakovostislovenskogoriških vin bo 4. ju-nija, ko bo potekalo tradicio-nalno ocenjevanje vin na Ptuju,kjer so lenarški vinogradniki vpreteklem letu dosegli najvišjopovprečno oceno in na ta načinpotrdili dober glas vin iz osred-njih Slovenskih goric.

Dejan Kramberger

Naša vrhunska vina

V sredo, 12. maja, je bil v Rotovški kleti v Le-nartu izbor protokolarnega vina občine Le-nart – Županovega vina. Dogodek je zigranjem na harmoniko popestril učenec le-narške glasbene šole Dejan Arcet

Za izbor Županovega vina veljajo pravila:grozdje mora biti pridelano in vino do-negovano na območju občine Lenart; vi-

nogradnik oz. vinar mora biti vpisan v registerpridelovalcev vin pri UE Lenart; na ocenjeva-nju, ki ga v tekočem letu pripravi Društvo vi-nogradnikov Lenart, mora vino doseči oceno,ki prinaša zlato medaljo; najmanjša količinavina, ki se želi potegovati za naziv, je 500 litrov.Pomemben pogoj je tudi, da vinogradnik v pre-teklem letu za svoja vina ni dobil tega naziva.Na letošnjem izboru so tako sodelovali vino-gradniki, ki so na ocenjevanju vin na Zavrhudosegli zlato medaljo. Predstavljenih je biloosem vzorcev, največ glasov pa je prejel rumenimuškat, polsladek, s Kmetije Kramberger izPartinja, pred drugouvrščenim Markom Šebar-tom iz Lormanja, s sauvignonom, prav takopolsladkim. Lani je laskavi naslov nosil rumeni

muškat vinogradništva Rojs iz Selc.Županovo vino se po opravljenem izboru raz-glasi na dan, ko se podelijo priznanja in medaljevinogradnikom Društva vinogradnikov Lenart.Letošnja razglasitev je bila na vinogradniškemplesu v petek, 14. maja.

Županovo vino

Županovo vino 2010 je rumeni muškat vino-gradništva Kramberger

Vokviru občinskega praznika občine Sv.Jurij več let zapovrstjo poteka tudi tra-dicionalni blagoslov konjev, na katerih

jezdeci prijahajo od blizu in daleč. Po opravlje-nem bogoslužju v farni cerkvi Sv. Jurija, ki se gaje udeležilo veliko število domačinov in romar-jev iz drugih krajev, je bil tradicionalni blago-slov konjev. Da so konji res nekaj posebnega, jedokazala nepregledna množica radovednežev,ki se je zbrala ob prireditvenem prostoru v ne-posredni bližini farne cerkve. Blagoslova se jeudeležilo več kot sto konjenikov, ki so dodobrapopestrili farno »žegnanje«.

Na tradicionalni Jurijevinedelji ni manjkal razno-liki sejem, ki je dal pravipridih dogajanju, saj sopoleg suhe robe predsta-vljali tudi ponudbo do-mače obrti, čebelarjev,turističnih društev, doma-čih izdelkov, za popestri-tev pa so poskrbeli še zasrečelov. Nikakor pa nisomanjkali glasba, hrana inpijača, kar je vrnilo ljudi vdobre stare čase, ko so natakšne prireditve prihajalitrumoma.

Suzana R. Breznik

Tribuna o kmetijski politkiBlagoslov konj v JurovskemDolu

Kmetijsko gozdarski zavod PTUJ

Strokovna komisija Ocenjevalci pri svojem delu

Poniji so navdušili predvsem otroke

Deljenje blagoslovljenega kruha

Govedorejska razstava na Poleni

Novice_6_2010-st 05-tisk_:OVTARJEVE 24/May/10 19:19 Page 13

PROGRAM poletnih prireditevLEN-ART 2010

JUNIJSobota, 19. junij, ob 21. uriMEMENTO MORI, koncertNedelja, 20. junij, ob 21. uriKONCERT PIHALNE GODBE MOLTorek, 22. junij, ob 19. UriKONCERT UČENCEV GLASBENE ŠOLELENARTSobota, 26. junijOb 10. uriPIKA NOGAVIČKA, predstava za otroke, LG PIKAOb 21. uriOPTIMIST, komedijaIgra: Matjaž Javšnik, Špas teater

JULIJSobota, 3. julij, ob 21. uriMARKO ČRNČEC QUINTET, koncertSreda, 30. junij, ob 21. uriFOLKART V LENARTUSreda 7. julij, ob 21. uriFOLKLORNA SKUPINA MLADI GLAS, Toronto, KanadaPetek, 9. julij, ob 21. uriKLIC DIVJINE, koncertSobota, 10. julij, ob 21. uriALEKSANDRA BAJDE &BAND, koncertTorek, 20. julij, ob 21. uriGODALNI KVARTET FEGUŠ, koncert

Petek, 23. julij do nedelje 25. julijaFILMSKI VIKENDPetek, 30. julij, ob 21. uriGULYAS ALI PRVIČDRUGIČ TRETJIČ, komedija Igra: Aleksander Tolmaier

AVGUSTPetek, 6. avgust, ob 21. uriŠTEFKA IN POLDKA 2, komedijaIgrata: Urška Mlakar in Alenka MariničKUD France PrešerenNedelja, 8. avgust do 13. avgustAGATIN TEDENSobota, 14. avgustAGATINA NOČPetek, 20. avgust, ob 21. uriMOJCA KOSI, koncertNedelja, 22. avgust, ob 21. uriTA KRATKE, komedijaIgrajo: Alenka Marinič, Maja Dekleva Lapajne, Tomaž Lapajne DeklevaTeater Narobov in KUD France PrešerenTorek, 24. avgust, ob 18. uriSTRAHEC, predstava za otroke, Mestno gledališče PtujNedelja, 29. avgust, ob 20. uriTWIRLING, PLESNI IN MAŽORETNIKLUB LENART

SEPTEMBERPetek, 3. september, ob 20. uriŠALEŠKI ŠTUDENTSKI OKTET, koncertSobota, 4. september, ob 20. uriGLISANDO, koncert

Prireditve LEN-ART so finančno podprli:

Milan Hauptman s.p., SimonFekonja s. p., SaubermacherSlovenija d.o.o., Varnost Mari-bor d. d., Papirservis d.o.o.,ARAG, zavarovanje pravne za-ščite d.d., Knuplež d.o.o.,SKALA Gradbeništvo in stori-tve z gradbeno mehanizacijoDrago Kerec s.p., J&M Ribičd.o.o., Radio Slovenske gorice.

mag. Janez Kramberger, dr. vet. med.,župan

Območna izpostava Javnega sklada zakulturne dejavnosti Lenart je v sodelo-vanju z občinami Lenart, Sveta Ana in

Sveta Trojica pripravila Linhartovo srečanjeodraslih gledaliških skupin. V petek, 7. maja,ob 19.30 je v trojiški dvorani nastopila domačagledališka skupina Reciklaža z Novim življe-njem Antona Pavloviča Čehova. V soboto ob18-tih je na istem odru nastopila dramska sku-pina Turističnega društva Selce z Receptom zahujšanje avtorice in režiserke Julijane Bračič.Ob 20-ih pa je v dvorani v Voličini dramskaskupina Sveta Ana predstavila Dorićevo kome-dijo Kako smo ljubili tovariša Tita. Linhartovosrečanje se je končalo v nedeljo ob 16-ih v tro-jiški dvorani s Štokovim Lažnim zdravnikom.Srečanje odraslih gledaliških skupin je stroko-vno spremljala Mojca Redjko.

E.P.

V soboto, 8. maja, so v Avli Jožeta Hudalesa vzgradbi občine Lenart odprli razstavo z naslovom»Prostor-čas« slikarke Christine Kertz iz Avstrije.Umetniški večer sta z glasbo popestrili ZalaČuček na klavirju in Milena Pfeiler na flavti.Slikarka in grafičarka Christine Kertz je pričela zumetniškim ustvarjanjem šele leta 1987. Na za-četku svoje umetniške kariere je bila pri izbirimotivov vezana na domače okolje in naravo. Vzgodnjih akvarelih se odražajo letni časi domačepokrajine, zahodne Štajerske. Njena velika strastso potovanja, širjenje obzorij, vsebine iz Italije inlatinske Amerike so kmalu postale stalnica nje-nih del.Christine Kertz potrebuje velike formate, varčno

uporablja barve, vendar z veliko intenzivnostjo inizrazno močjo. Prikaz ritma je za slikarko bistve-nega pomena, nekaj del je naslikala pod vplivomglasbenih ritmov in je z njimi eksperimentirala.Občutek za ritem in koncentracija na bistvo privodenju linij se odražata predvsem pri tiskani gra-fiki, ki se ji v zadnjih letih posveča na delavnicahv Mehiki, Argentini in v Maroku. Kot grafičarkasi je pridobila mednarodni ugled in jo vabijo narazstave in delavnice po vsem svetu.Umetniška pot Christine Kertz je vedno boljusmerjena v redukcijo in abstrakcijo; z malo črt inbarv želi doživeto izraziti bistvo in značaj ter opa-zovalca motivirati, da prisluhne svoji notranjosti.

Dr. Edith Risse

V cerkvi Sv. Lenarta v Lenartu, je bil v soboto, 8.maja, koncert klasične glasbe starih in sodobnihmojstrov, kjer sta nastopila Žan Trobas na har-moniki ter Tadej Postružnik na trobenti. ŽanTrobas je dijak 4. letnika Umetniške gimnazijeMaribor. Harmoniko je začel igrati z devetimi letina nižji glasbeni šoli Lenart, njegov mentor je bilKristijan Brus. V svojem glasbenem udejstvova-nju je prejel že precej nagrad in priznanj; leta2005 je na prejel zlato plaketo na regijskem tek-movanju mladih glasbenikov in zlato plaketo nadržavnem tekmovanju, leta 2008 je na državnemtekmovanju prejel zlato plaketo in 1. nagrado.Istega leta je na mednarodnem srečanju harmo-nikarjev v Moravskih toplicah prejel 1. nagradoz diplomo, leta 2009 na istem tekmovanju pravtako 1. nagrado z diplomo. Tadej Postružnik igra

trobento, je dijak Srednje glasbene šole Maribor.Prejel je več nagrad, srebrno priznanje na 8. re-gijskem tekmovanju leta 2005, leta 2010 je namednarodnem tekmovanju v Beogradu prejelzlato plaketo in prvo nagrado, zlato plaketo inprvo nagrado s Kvartetom trobent Srednje glas-bene in baletne šole Maribor in zlato plaketo inprvo nagrado s Kvartetom trobent Srednje glas-bene in baletne šole Maribor v Temsigu leta 2010.Njegov mentor je prof. Dušan Ramšak. Koncertje zaobjel širok glasbeni repertoar. Tadej Po-stružnik je predstavil Alexandra Arutjunjana,Pavla Šivica in Henrija Busserja. Žan Trobas paje poslušalce navdušil z Janijem Golobom, J. S.Bachom, Arnejem Nordheimom ter z J. A.Bendo.

Darja Ornik

Koncert klasične glasbe

OVTARJEVE NOVICE KULT-URNO

14 | ŠT. 5 | 28. MAJ 2010

Linhartovo srečanje odraslihgledaliških skupin

Foto B. Mihalič

Razstava »Prostor – čas«

Poletje ob zvokih in v ritmu LEN-ARTA

Novo življenje

Foto B. Mihalič

V petek, 21. maja, je v Kulturnem domu v Jurovskem Dolu potekala Območna revija odraslihpevskih zborov in malih vokalnih skupin iz občin Benedikt, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica inSveti Jurij v slovenskih goricah.

Orfejeva pesem 2010

Godalni kvartet Feguš

Kako smo ljubili tovariša Tita

Lažni zdravnik

Novice_6_2010-st 05-tisk_:OVTARJEVE 24/May/10 19:19 Page 14

28. MAJ 2010 | ŠT. 5 | 15

OVTARJEVE NOVICEBILO JE IN BO

V sodelovanju s fotografom Bojanom Mihaličemobjavljamo rubriko »Fotografija meseca«. Nava-jamo nekaj osnovnih pravil, ki jih je ob sodelova-nju na natečaju potrebno upoštevati:- fotografija mora biti posneta v letu 2010, oz.

ne sme biti starejša od enega leta,- tematsko dajemo prednost fotografijam, ki

promovirajo lepoto Slovenskih goric, torej na-rava, življenje v omenjenem okolju in razno-likosti letnih časov,

- digitalna fotografija mora biti v jpeg formatuvelikosti vsaj 3Mb,

- fotografija mora biti opremljena s polnimimenom in poštnim naslovom avtorja, na-vedbo kraja, kjer je bila posneta, in naslovomfotografije,

- na natečaju lahko sodelujejo samo amaterskifotografi.

Z oddajo fotografij na elektronski poštni naslovinfo@fotosplet.net pristajate na brezplačno ob-javo svojega posnetka v našem časopisu in na so-delovanje na razstavi najboljših fotografij obkoncu natečaja v maju 2011.

Najboljšo fotografijo, ki ne sme biti dodatno raču-nalniško obdelana, izbira petčlanska žirija, v ka-teri so trije uveljavljeni slovenski fotografi, krajinski slikar in predstavnik podjetja Nikon Slovenija, ki podarja nagrado za zmagovalno fo-tografijo: kompaktni digitalni fotoaparat

Avtorica tokratne fotografije: Ksenija TrsNaslov fotografije: »Sv. Ana v pajčevini«Lokacija: Sv. Ana

Natečaj: Fotografija meseca

Vabimo vasPrireditve v maju in juniju 2010

Prispelo na e-naslov: ovtarjeve.novice@rasg.si

Vnedeljo, 23. maja, je častni občan občine Benediktžupnik Ivan Zanjkovič praznoval svoj 80. rojstnidan. Ob tej priložnosti ga je obiskal župan Milan

Gumzar in mu izrekel iskrene čestitke.Ivan Zanjkovič je od leta 1970 do 2009 vodil župnijo Sv.Benedikta. Prvo priznanje občine (Srebrni grb) je prejelže v letu 2001. V letu 2008 pa mu je občina Benedikt po-delila naziv častni občan, saj je v dolgoletnem vodenjužupnije Sv. Benedikta dokazal, da se dá združiti vodenježupnije z razvojem kraja, čemur je ves čas tudi sledil,predvsem pa ga nikoli ni zaviral. Prav tako je skozi vsa taleta vzgajal več generacij otrok in stal ob strani občanomin občankam ob dobrih in slabih trenutkih ter jih znalusmerjati. Po lanski predaji vodenja župnije se je odločilostati v Benediktu, saj, kot sam pravi, mu je tukaj lepo.

Sabina Šijanec

V okviru projekta »Spoznavajmo lepote invina na VTC 13«, ki ga Društvo vinsko turi-stične ceste Srednje Slovenske gorice izvajav okviru projektov, odobrenih za LAS Boga-stvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih go-ricah, je bilo izvedeno tudi izobraževanjeponudnikov v mesecu aprilu 2010, in sicerna strokovni ekskurziji po Podpohorski vin-sko turistični cesti.

Najprej smo se podali na znameniti Ri-toznoj ter obiskali vinogradniško kme-tijo Frešer, ki je v zadnjih letih zelo

posodobila svoje vinograde in klet. Ob pokušnjidomačih dobrot ter hišnih vin nam je mag. An-dreja Alič, pre-davateljica Višješole za gostin-stvo in turizemiz Maribora,predstavila uspe-šne načine pro-mocije. Drugipostanek je bilna ekološki sad-jarski kmetijiPodgrajšek naČrešnjevcu, kjersmo si ogledalisadovnjake terpredelavo, poku-sili pa smo tudidomače sokovein krhlje, ki jihtudi znajo zelodobro tržiti. Iz-jemne spre-membe so se vzadnjih dvehletih odvile v pri-znani vinski kletiZlati grič v Slo-venskih Konji-cah. Gostitelji sonam predstaviliposodobitve terdosežke ter vokušanje ponu-

dili priznana hišna vina. Glede na razpoložljivičas smo opravili tudi sprehod po središču Slo-venskih Konjic. Med bolj znane turistične kmetije na območjusodi kmetija Lovrenčič - Debelak na Lovnikupri Poljčanah, kjer so nam za primeren zaklju-ček dneva pripravili okusno pozno kosilo, pokaterem smo imeli dovolj priložnosti za pred-stavitev poteka projekta ter ponatisnjenih zlo-ženk. Zloženke za VTC 13 so natiskane vnakladi 22.000 izvodov, v šestih tujih jezikih,katere so bile dostavljene ponudnikom, občin-skim upravam in na TIC v Lenartu.

L. Š.

Spoznavajmo lepote in vinana VTC 13

KRAJ / OBČINA KDO? KAJ? KDAJ? KJE?SVETA ANA Občina Sveta Ana Razstava slikarke Nade Zidarič od 1. 5. do 15. 6. vsak dan Avla občine Sv. Ana LENART Dom sv. Lenarta 1. likovna kolonija 28. 5. ob 17. uri Dom LenartLENART JSKD Lenart in Občina Lenart Regijska revija odraslih folklornih skupin 28. 5. ob 19. uri Dom kulture LenartCERKVENJAK OZVVS Lenart Pohod po poti generala Maistra - Cerkvenjak 2010 5. 6. ob 8. uri CerkvenjakLENART Uprava RS za zaščito in reševanje MB in OZRK Lenart Regijsko preverjanje ekip PP CZ in Rdečega križa 5. 6. od 8.45 do 14. ure Središče LenartaSVETA TROJICA Spomladanska kvaternica z mašo in sejmom Cerkev Sv. Trojice LENART Društvo Balon center NE 9. mednarodni balonarski festival 12. in 13. 6. PŠC PolenaSVETA ANA Občina Sveta Ana Razstava slik in fotografij

slikarja Iva Lorenčiča - Lorena 13. 6. ob 11.30 uri Avla občine Sv. Ana SVETI JURIJ Društvo kmečkih gospodinj Sv. Jurij Prireditev ob 30. obletnici delovanja društva 19. 6. ob 19. uri Kulturni dom Jurovski Dol SVETI JURIJ Čebelarsko društvo Sveti Jurij Slavnostno razvitje praporja z blagoslovom

in kulturnim programom 27. 6. ob 11. uri Trg v Jurovskem Dolu

80 let častnega občana župnika Ivana Zanjkoviča

Novice_6_2010-st 05-tisk_:OVTARJEVE 24/May/10 19:20 Page 15

Prijetno spomladansko sonce je na tradi-cionalni prvomajski pohod na Zavrh pri-tegnilo rekordnih 2000 pohodnikov, ki so

preživeli nepozaben dan v prijetni družbi pri-jateljev, znancev in tudi tistih, ki so jih morda

srečali prvič. Zgodovina pohoda na Zavrh segav leto 1992, ko se je skupinica petih prijateljevin članov Planinskega društva Lenart prvič zapraznik dela podala na Maistrov Zavrh. Iz letav leto se je število pohodnikov, ki so pot v večini

pričeli na osrednji ploščadipred občino Lenart, večalo.»Ko sta se v spontane prvomaj-ske pohode na Zavrh, organiza-cijsko in materialno, vključilaše občina Lenart in Turističnodruštvo Rudolf Maister-Voja-nov Zavrh, je dobilo to prazno-vanje nepričakovane razsežno-sti,« razlaga Franc Meke, edenpobudnikov pohodov in seda-nji predsednik Planinskegadruštva Lenart. Upajmo, da boprvi maj v Slovenskih goricahohranjal tradicijo še v prihod-njih letih.

Dejan Kramberger

Tradicionalnega pohoda se vsako letoudeleži lepo število domačinov ter tudipohodnikov od blizu in daleč. Tako je

bilo tudi letos vreme naklonjeno in prijetnovzdušje je pohodnike spremljalo vso pot, saj sose ob prijaznosti domačinov tudi imeli kjeokrepčati.Pot je označena s kažipoti »Anina pot«. Začetekpoti je v centru Sv. Ane pred prešo. Nadaljujese po asfaltni cesti preko vasi Ledinek, kjer pre-

čka regionalno cesto in nadaljuje pot po sle-menu Dražen Vrha, kjer je največ ohranjenestavbne dediščine. Ob gojitveni obori divjadidružine Holer se pot spusti nazaj na regionalnocesto in zavije pri Zorečevi kapeli desno v Ro-žengrunt. V Rožengruntu zapusti asfaltno cestoin nadaljuje pot po makadamski gozdni cesti.Pri cerkvici Marijinega obiskanja v Rožen-gruntu se priključi nazaj na asfaltno cesto in na-daljuje pot v dolino Ščavnice. Pot nas pripelje

do »Oberlosa« - zajetja vode zanekdanji Pavlakov mlin, ki jedo nedavnega služil za vaškokopališče. Pot nadaljuje do Ur-baničeve kmetije, kjer si lahkoogledamo del stavbne dedi-ščine. Po nekaj sto metrih hojepot pripelje do Rožmanovegamlina, zgrajenega okrog leta1890. Pred pohodnikom poAnini poti je še samo zadnjavzpetina proti centru Sv. Ane,kjer je bil start. Pot je dolga 20 km. V organizirani skupiniprvomajskega pohoda s tremidaljšimi postanki je bila potprehojena v šestih urah.

Vponedeljek, 26. aprila, sta v Benediktu vorganizaciji Glasbeno-turističnega dru-štva Klapovüh potekala tradicionalna

postavitev majskega drevesa in kresovanje.

Kot že vrsto let so tudi tokrat bendiški lovci pri-peljali drevo na prizorišče, kjer so ga najprejolupili in nato okrasili z vencem, trakovi ternanj izobesili zastavo občine Benedikt. Nato so

s pomočjo gasilcev pričeli z ro-čnim postavljanjem mlaja postarem načinu. Nekateri občaniso priskočili na pomoč prisamem dvigovanju, medtem kosmo drugi le spremljali potekpostavitve. Po končani postavi-tvi mlaja so vse prisotne zaba-vali Klapovühi, ki so na oderpovabili tudi pevko Mili. Obprvem mraku so organizatorjiposkrbeli še za kres. Vsi zbraniso se ob postavljenem mlaju ingorečem kresu zabavali dolgo vnoč.

Suzana Marš

Na jubilejnem, že 60. letnem občnemzboru, so se zbrali člani lenarškega Ko-njeniškega kluba Slovenske gorice. V

minulem letu so organizirali dve konjeniški pri-reditvi, ki sta bili množično obiskani. Njihovitekmovalci so na kasaških dirkah po Slovenijinanizali številne visoke uvrstitve in zmage, takoda so se v klubski konkurenci uvrstili na visokopeto mesto. Lahko se pohvalijo tudi z najuspeš-nejšo tekmovalko med slovenskimi voznicamikasaških konj Nino Lovrenčič, ki je pred krat-kim postala tudi nova generalna sekretarkaZveze društev kasaške centrale Slovenije(ZDKCS) . Lani jim je veliko preglavic povzro-čilo poletno neurje, ki je dobesedno odneslovečji del tekmovalne steze na Poleni. Začasnoso jo popravili in usposobili, a letos je potrebnacelovita obnova, pri čemer vnovič računajo tudina pomoč in podporo občine Lenart.Letos bodo organizirali dve konjeniški prireditvi,30. maja in 15. avgusta. Poleg kasaških dirk bodopripravili še atraktivni nastop galoperjev in tek-movanje kmečkih konj. S temi dodatki so kasaškedirke še mikavnejše za najširši krog občinstva.Lenarški hipodrom Polena je že nekaj let mednajbolj obiskanimi v Sloveniji. Ob visokem jubi-leju se spominjajo mnogih vidnih organizatorjev,rejcev in tekmovalcev.

Začetki lenarškega konjeniškega športa segajo vleto 1947, ko so na Poleni zgradili prvo začasnotekmovalno stezo. Formalno in uradno pa je bilklub ustanovljen leta 1950, ko so bile v središčuSlovenskih goric tudi prve, nadvse množično obi-skane konjske dirke. To se je zgodilo na praznikdela, 1. maja 1950 leta. Prvo konjeniško priredi-tev na lenarški Poleni so pripravili dr. Velimir Zavernik, predsednik Konjeniškega kluba; go-spodar Ivan Pirher (ena od največjih legend le-narškega kasaštva in konjeništva nasploh) inčlani Anton Hrastelj, Julče Novak, LadislavOmerzu (nadvse talentiran mlad športnik, ki jev nadaljevanju uspešno tekmoval s kasaškimi ingalopskimi konji po takratni Jugoslaviji) in AlojzPavlovič. Slednji je tudi pripravil načrt za lenarškihipodrom, kakršen je v bistvu še danes. Na prvihkonjskih dirkah pri Lenartu v Slovenskih goricahso nastopili tekmovalci iz vse Slovenije. Za do-mačine pa so tekmovali Miloš Čuček iz Voličine,Jože Hercog iz Viničke Vasi (še danes nadvse spo-štovani član lenarškega kluba), Ernest Mlinaričiz Svete Trojice, Ivan Pirher iz Lenarta in Vogri-nec iz Gočove. Poleg kasačev so se predstavilitudi galopski konji, s katerimi je nadvse uspešnonastopil takrat mladi in talentirani tekmovalecLadislav Omerzu. Sodelovali so še konjeniki lju-bljanske milice, nekdanje JLA, celjskega in mari-borskega konjeniškega kluba. To je bil velik

konjeniški in športni praz-nik, ki je ponesel ime lenar-škega konjeniškega kluba vjavnost in postal ena od ko-njeniških stalnic v središčuSlovenskih goric. Za kas-nejši razvoj kluba je najboljzaslužen uspešen rejec, tek-movalec in organizator IvanPirher, ki se ga Lenarčani šedanes spominjajo z velikimspoštovanjem. Pri Ivanu Pir-herju je nabiral znanje in ve-ščine Ladislav Omerzu in sekasneje uveljavil kot edennajboljših lenarških vozni-kov kasaških konj. Klub jekmalu doživel manjši padec,saj takratne občinske oblasti

OVTARJEVE NOVICE ZA ZDRAV VDIH

16 | ŠT. 5 | 28. MAJ 2010

Rekordnih 2000 prvomajskihpohodnikov na Zavrh

Lenarška Polena je med najbolje obiskanimi hipodromi v Sloveniji

60 let konjeništva pri Lenartu

Tradicionalni prvomajskipohod po Anini poti

Postavitev mlaja v Benediktu

VVoličini so že nekaj let zelo aktivni lju-bitelji motorjev, v lanskem letu so prvičorganizirali spomladanski blagoslov

motorjev in motoristov pri cerkvi Sv. Ruperta.Že nekaj časa je zorela ideja in želja, da bi usta-novili motoristično društvo. To se je zgodilo vletošnjem letu in nastal je »Moto klub Ruper-ški voli«, ki je dobil ime po nekdaj zelo pogostivprežni in pašni živini v naših krajih – volih. Ponjih naj bi ime dobila tudi sedanja Voličina.Društvo združuje že blizu 50 članov, prvi pred-sednik je postal glavni organizator vseh dosedanjih srečanj motoristov v Voličini in po-budnik ustanovitve društva Zdenko Tuš.V nedeljo, 9. maja, so priredili že 2. blagoslovmotorjev, farni župnik Jožef Muršec je v krat-kem nagovoru pred cerkvijo Sv. Ruperta preko50-im ljubiteljem nadvse popularnih, žal vsebolj nevarnih jeklenih konjičkov, zaželel varnovožnjo ter odgovorno udeležbo v prometu.Nato so se motoristi zbrali na zelo koristni in

zanimivi predstavitvi var-ne vožnje, ki jo je teoreti-čno in praktično pred-stavil priznani vrhunskiinštruktor varne vožnje,nekdanji domačin, SamoRep iz Ljubljane. Sledila jeskupna panoramska vož-nja po Slovenskih goricahpreko Sv. Ane s postan-kom pri gostilni Šenk, kjerje voličinske motoriste ssvojim »oldtimerjem« DKV iz leta 1937 obiskalnavdušeni motorist in muzikant »Joklov Tunč«.Pot jih je nato vodila do Benedikta in Sv. Trojiceter Trnovske vasi in preko Zavrha nazaj v Voli-čino. Srečanje so Ruperški voli zaključili na po-poldanskem pikniku in družabnem srečanju všportnem parku v Voličini.Podpredsednik novoustanovljenega društvaBoštjan Fekonja vabi medse vse ljubitelje ben-

cinskih hlapov: »Moto klub ''Ru-perski voli'' združuje motoriste izVoličine in širše okolice. Geograf-sko nismo omejeni, zato lahkočlan postane prav vsak, ki že imamotor ali pa zgolj željo in veseljedo njega. V klubu spodbujamo ve-selje do druženja, želimo si čimboljših odnosov z drugimi motoklubi, s katerimi si nadejamo tudiskupinskih motorističnih poto-vanj, ki predstavljajo za vse moto-riste poseben čar. Na ta način biradi dodali tudi svoj prispevek kpromociji našega kraja in našihSlovenskih goric,« pravi BoštjanFekonja iz Voličine.

Franci Ornik, Dejan Kramberger

V Voličini društvo motoristov

Blagoslov motorjev pred cerkvijo Sv. Ruperta

Znak društva»Moto klub

Ruperški voli«

Novice_6_2010-st 05-tisk_:OVTARJEVE 24/May/10 19:20 Page 16

Medtem ko v Odbojkarskem klubu Be-nedikt načrtujejo zagrizene nastope vdrugi odbojkarski ligi in povratek v

prvo, se je ekipa mladih odbojkaric pod vod-stvom trenerja Slobodana Nikolića v aprilu ka-lila na 15. tradicionalnem pionirskem turnirjuv Obrenovcu v Srbiji. Med 48 dekliškimi eki-

pami so Benedičanke zasedle 6. mesto. Tadober uspeh so si priborile tako s tehnično kottaktično dovršeno igro. Uspešno gostovanje vSrbiji je dobra popotnica za nadaljnje uspehekluba in dokaz dobrega dela z mladimi tekmo-valkami.

S. Š., E.P., foto: Matija Kaučič

Za malonogometnimi klubi, včlanjenimiv DMN Lenart, je odigran 2. krog pokal-nega tekmovanja, ki nam je že postregel

z zanimivimi četrfinalnimi pari, ki se bodo odi-grali v nedeljo, 30. maja, na igriščih v Voličiniin Trnovski vasi.

Pari četrfinala, 30. maja 2010 športni park VoličinaŠD Zavrh : ŠD Pernica 10.00ZGD Slik. B. Goričan : Bavaria-IT-Pernica 10.45ŠD Selce : KMN SV. Ana ml. 11.30

Trnovska vasŠD Kenguru : KMN Vitomarci 10.00

Prav tako pa se še nadaljuje ligaški del tekmo-vanja. V boju za prvo mesto, ki vodi v 3. SFL,

se bosta v zadnjih krogih A lige udarila ŠDZavrh in ZGD Slikarstvo B. Goričan. Vodilnidvojki sledi ekipa M-trgovina Lormanje, ki imana 3. mestu varno prednost pred ŠD Trnovskavas in KMN Sv. Ana ml., hkrati pa bodo Lor-manjčani čakali na spodrsljaj vodilne dvojke inse skušali uvrstiti na vrh lestvice. Prav tako za-nimiv zadnji mesec tekmovanja kot v A - ligi botudi v B-ligi, kjer v boju za prvo mesto tečetamrtvi tek malonogometni ekipi iz Sv. Trojice inPernice, ki sta tudi najresnejši kandidatki za na-predovanje v A-ligo. DMNR Sandberg Faž-Var-tom na tretjem mestu ima namreč za vodilnodvojko prevelik zaostanek, da bi se lahko vme-šala v resnejši boj za prvo mesto. ŠD Pernica in KMN Vitomarci zaključujeta prvo petericomalonogometne B- lige lenarške medobčinskezveze.

Dejan Kramberger

temu športu niso bile najbolj naklonjene. A želeta 1963 je doživel novi vzpon in preporod, zakaterega so najbolj zaslužni Ivan Verboten, MirkoKristl, Ivan Pirher in Ladislav Omerzu. Ivan Ver-boten je bil takrat direktor Agrokombinata Le-nart in je poskrbel za pokroviteljstvo elitnih dirk,ki so bile znova na sporedu 1. maja 1963. Ta ter-min se je nato lep čas ohranil in prvi maj je bilvedno v znamenju konjskih dirk na Poleni. A de-javnost Konjeniškega kluba je nato za daljše ob-dobje povsem zastala, na novo je vse skupajzaživelo šele leta 1991. Dirke na novem hip-odromu Polena so bile predvidene za 26. junij1991, a so bile zaradi osamosvojitvene vojne od-povedane. Organizacijski odbor so takrat vodiliRajko Valcl, Ladislav Omerzu, Štefan Fras in IvanŠpindler. Konjenikom je bil naklonjen tudi takra-

tni župan Jože Škrlec in delo na preporodu ko-njeniškega kluba in športa pri Lenartu je uspešnosteklo. Klubu se je pridružilo veliko zanesenjakovin mlajših sodelavcev (Rado Glogovac, AndrejVastl, Bogdan Pečuh, Milan Leskovar, AntonDružovec in mnogi drugi), ki so se naslonili naizkušene legende, še posebej na Ladislava Omer-zuja in Jožeta Hercoga. Sredi 90-tih let so podvodstvom takratnega predsednika in župana dr.Slavka Krambergerja začeli s prvimi resnejšimiposegi na Poleni, kjer so leta 1998 zgradili novosodniško tribuno. To je bil začetek načrtnega ure-janja Polene, ki se lahko danes pohvali s solidnostezo in drugimi objekti. Na prehojeno pot so le-narški konjeniški delavci kljub vzponom in pad-cem nadvse ponosni.

M.T.

Na mednarodnem Taekwon-do turnirju,verzije ITF v Pulju na Hrvaškem, nakaterem je sodelovalo 160 tekmovalcev

iz sedmih držav, so velik uspeh dosegli mladitaekwon-do-isti iz Lenarta in Voličine. JaninŽnuderl je v konkurenci do 25 kg v borbah os-vojil prvo mesto, medtem ko sta v konkurencido 30 kg s tekmeci pometla Alen Preložnik izVoličine, ki je osvojil prvo mesto pred klubskimprijateljem Svenom Hojsom iz Lenarta. Ome-njena trojka sicer brani barve Taekwon-dokluba Barada iz Maribora, kjer po besedahenega izmed njihovih trenerjev, Jana Čreslov-nika, vsakodnevno trdo trenirajo, vendar pa sevložek na treningih že obrestuje. Vsi trije mladiSlovenskogoričani so s konkurenco pometli žekonec marca na državnem prvenstvu v Rado-vljici, kjer je Alen Preložnik postal državniprvak v borbah do 30 kg, v finalu je premagalprav klubskega prijatelja Svena Hojsa, medtem

ko je naslov najboljšega v državi v borbah do 25kg osvojil Janin Žnuderl.

D.K.

14. maja je Kolesarski klub TBP Lenartna ŠRC Polena v Lenartu organiziralprvenstvo osnovnih šol s področja

UE Lenart. Udeležilo se ga je 26 kolesarjev izLenarta, Svete Trojice in Voličine. Kolesarji sokljub težkim pogojem, ki jih je povzročalmočan veter, dosegli visoke povprečne hitrosti.Najboljši na tem prvenstvu se bodo jeseni lahkoudeležili državnega šolskega prvenstva naPtuju.

V času prireditve so se mladi športniki sezna-nili s kolesarskim športom, kolesarsko opremo,različnimi vrstami koles, prejeli pa so tudi in-formacije o možnosti vključitve v Kolesarskiklub TBP Lenart. Za kolesarsko šolo, ki potekavsak torek in četrtek ob 16. uri na ŠRC Polena,je bilo med mladimi precej zanimanja. Udele-ženci so bili seznanjeni s tem, da v klubu prej-mejo vso potrebno opremo, vključno skolesom.Kolesarski klub TBP Lenart se je še enkrat večizkazal kot odličen organizator športnih prire-ditev. Tekmovanje je bilo izvedeno v sodelova-nju z Občinsko športno zvezo Lenart.

Rezultati:Letnik1998 (6. razred) in mlajši: 1. AmadejRaner, OŠ Lenart, 2. Martin Vogrinec, OŠ Le-nart, 3. Cene Cebek, OŠ LenartLetnik 1997 (7. razred): 1. Urban Gselman, OŠLenartLetnik 1996 (8. razred): 1. Klemen Dvoršak,OŠ Lenart, 2. Primož Kmetič, OŠ Sveta Trojica,3. Tilen Damiš, OŠ LenartLetnik 1996 (8. razred) – dekleta: 1. Špela Brez-nik, OŠ LenartLetnik 1995 (9. razred): 1. Matija Kramberger,OŠ Lenart, 2. David Šilec, OŠ Voličina

Peter Kramberger

Otroci Modre in Rumene igralnice VrtcaLenart so 15. maja sodelovali na Mara-tonu treh src v Radencih. Udeležili so

se Veveričkinega in srčkovega teka, ki je name-njen otrokom. Ob vedenju, da je gibanje polegostalih področij predšolske vzgoje pomembnogonilo otrokovega zdravega celostnega razvoja,smo se v Modri in Rumeni igralnici odločili, danadgradimo motorične sposobnosti in se pre-izkusimo v Radencih. Strokovni delavki v sku-pini otrok Modre igralnice, Helena Klobasa inMarija Fekonja ter strokovne delavke v skupiniotrok Rumene igralnice, Božidara Zakelšek,Majda Menoni s pripravnico Jasmino Škof, smose pripravljale na velik dogodek - skozi vse leto,poglobljeno pa zadnje tri mesece. Učiteljicašportne vzgoje na OŠ Lenart Ema Jelatancev terizkušena tekača Jože Čeh in Sašo Emeršič so s

svojim znanjem, izkušnjami in nasveti pripo-mogli k strokovnim pripravam.Razdalja, ki so jo morali preteči tako fantje kotdekleta, je bila 300 m. Ob otrocih Rumeneigralnice so morali teči starši, zato gre pohvalatudi njim. Skupaj so pritekli na cilj in to je bilazmaga. Pokal nam je za las ušel, toda nič zato,saj smo se maratona udeležili z mislimi, ki sov-padajo s tekaškim geslom: Tekmuj s samimseboj – vsak je zmagovalec!Za večino otrok je bila tovrstna izkušnja prvain prav je tako. Naj jim bo stopnička na potiodraščanja. Več o pripravah na Maraton trehsrc si lahko ogledate na naši spletni straniwww.vrteclenart.com.

Helena Klobasavzgojiteljica Modre igralnice

28. MAJ 2010 | ŠT. 5 | 17

OVTARJEVE NOVICEŠPORT

Kolesarsko prvenstvo osnovnih šol

Vrtec Lenart na Maratonu treh src

Velik uspeh mladih taekwon-do-istovTekmovalci iz Lenarta in Voličine blesteli na mednarodnem turnirju vPulju in na državnem prvenstvu v Radovljici

Pred slovenskogoriškimi malonogometaši šezadnji mesec ligaškega tekmovanja

Alen Preložnik in Sven Hojs ob podelitvi medalj

Mlade odbojkarice Benedikta so se izkazale v Srbiji

Med tem ko malonogometni klubi 2.SFL že počivajo, so tekme v 1. Med-občinski nogometni ligi mariborske

nogometne zveze v polnem teku in se že pribli-žujejo sklepnim bojem. Med obema slovensko-goriškima kluboma je v precej boljšem položajuNK Jurovski Dol, ki po 23. krogih z 42 točkamizaseda 4. mesto na lestvici. Nižje na lestvici sonogometaši Lenarta, ki z 32 točkami zasedajo8. mesto. Prav Lenarčani pa so tisti, ki so si predzačetkom sezone obetali precej boljše rezultate,

saj so se potihem celo nadejali preboja v višjoligo. Pri ekipi NK Jurovski Dol, ki se še vednolahko nadeja uvrstitve med tri najboljše v ligi,je prav gotovo potrebno izpostaviti, če ne ženajboljšega pa enega najboljših igralcev lige inpravega nogometnega virtuoza iz Slovenskihgoric, Davorina Šnofla, ki z 31 doseženimi za-detki prepričljivo vodi na listi strelcev 1. MNZMaribor.

Dejan Kramberger

Prva Medobčinska nogometna liga Maribor

David Šilec, Matija Kramberger

Novice_6_2010-st 05-tisk_:OVTARJEVE 24/May/10 19:20 Page 17

USPEH “LAS OVTAR”

Minuli mesec je v Sloveniji minil v zna-menju vseslovenske akcije OčistimoSlovenijo, s katero smo pokazali, da

kljub bremenu, ki ga vsakodnevno nalagamonaši materi Zemlji, ohranjamo tudi pozitivenodnos do našega planeta. Želja vseh nas je ned-vomno, da bi projekt pustil sadove tudi za poz-nejše rodove in v njih vzbudil čut odgovornostiin ljubezen do narave. Odgovornost, ljubezen in spoštovanje do na-rave, domačega okolja – domačih Slovenskihgoric - so vrednote, ki so že vrsto let prisotnepri Zmagu Kokolu, domačinu iz Hrastovca, kivelik del svojega prostega časa posveča pravohranjanju naše naravne dediščine. Njegovaposebej velika ljubezen je jezero Komarnik, kije že pred skorajda 500 leti služil družini Her-berstein kot eden izmed bližnjih grajskih ribni-kov. Čut do narave in domačih Slovenskih goricpa skuša Kokol obeležiti tudi s pomočjo foto-grafije, s katero so številni utrinki iz Slovenskihgoric postali večni. Pogovor, ki smo ga opravilis tokratnim dobitnikom Ovtarjeve pohvaleZmagom Kokolom, v glavnem zadeva težave,ki pestijo jezero Komarnik

Kdo je Zmago Kokol?Opisati sebe je težko, tudi če si po osnovni iz-obrazbi pedagog;učiteljišče v Mariboru semkončal 1963. leta in od takrat živim v ruralnemokolju. Iskanje novih izzivov me je pripeljalo vHrastovec in v zavodu sem pustil več kot tri-deset let.

Kaj je odločilno vplivalo na to, da ste se odlo-čili ostati v Slovenskih goricah?Mesto, spalna soseska, beton, asfalt, ... so mi bilivedno tuji. Narava mi je nudila nekaj več. In vtem delu Slovenskih goric sem našel biser neo-krnjene narave – Komarnik. Privlačil me je včasu, ko je bil bel od lokvanjev, v času, ko so gaobiskovali le lovci in ribiči, v času, ko so ga hoteliskupaj z gradnjo motela spremeniti, ko smo obnjem igrali nogomet, ko ga je z eleganco politikeobšla Natura 2000, ko smo obnovili krožno potin jo poimenovali po človeku, ki mi je bil vzor.Žal je danes zgodba nekoliko bolj žalostna. Ko-marnik počasi, zelo počasi, a vendar, umira.

Zakaj?Na severnem delu mu pomagajo umirati do-mači ljudje s traktorji, s širjenjem obdelovalnezemlje in oranjem močvirnega sveta ob njem, spolivanjem gnojnice do roba ribnika in do po-toka, ki mu še daje svežino. O, blažena in dobraEvropa, zlate so tvoje subvencije, ki stimulirajotakšno politiko in početje! Na južnem delu pa mori nekontrolirana sečnja.Privatna lastnina je nedotakljiva. Tako je prav.Toda vsi bi lahko prišli do spoznanja, da Naravani last samo ene generacije, da je to tudi lastrodov, ki nasledijo lastnika. To so njegoviotroci. Verjetno bodo razmišljali drugače,ampak takrat bo žal prepozno. Prav tako žalo-stna je zgodba o Črnem lesu, ki zaokrožuje del

Komarnika, saj postaja priljubljeno črno odla-gališče z vzhodne strani. Prejšnji mesec je v Sloveniji potekala vsesplošnačistilna akcija, ali lahko s tvorstnimi projekti obvarujemo naravo pred nadaljnjim degra-diranjem?Pustila mi je mešane občutke. Več je pozitivnih.Ljudje so videli, da lahko za naravo nekaj sto-rijo. Odziv je bil pričakovano velik in verjetnodal misliti, kako v bodoče. Tem ljudem ni bilomar, da čistijo za drugimi. Bili so zadovoljni, daso naredili nekaj več. Seveda pa so se našli tuditaki, ki so potihoma rekli tej akciji Očistimosvoje dvorišče v enem dnevu. Pa tudi to je na-vsezadnje nekaj. Bolje, kot da ta navlaka končav vodi ali ob gozdu.

Lahko pričakujemo, da bodo divja odlaga-lišča, ki so se v Slovenskih goricah v tej akcijiočistila, ostala brez novih odpadkov tudi v pri-hodnjem letu?Številna odlagališča so bila odstranjena. Če bise jeseni našel denar za reden odvoz odpadkov,ponovili pa bi ga še spomladi, bi bila ta odlaga-lišča odpisana. Problem salonitnih odpadkov jepoglavje zase. Sedanja rešitev je namreč pred-raga. Ljudje bodo še vedno zavestno tvegali ilegalno odlaganje.

Kakšen je vaš pogled na Slovenske gorice in naljudi, ki tukaj živimo?Slovenske gorice poznam malo širše. Eno letosem poučeval v Sladkem Vrhu, nekaj let sempustil na Polenšaku in mnogo let v Hrastovcu.Zame so ti kraji lepi in preprosti ljudje prijazni.Je pa se v zadnjih dvajsetih leti marsikaj spre-menilo in z mojimi očmi je videti preveliko rast"lokalpatriotizma ". Je že res, da se je z delitvijona manjše občine marsikaj spremenilo na po-zitivno. Zapiranje vase in zapiranje vrat pa nidobro. Pri zaprtih vratih res ni prepiha, imašljubi mir, lahko pa postane zatohlo!

Ali po vašem Slovenskogoričani dovolj cenimonašo domačo naravno dediščino?Morda se bom komu zameril, toda hočem bitipošten do sebe. Pojem naravne dediščine v Slo-venskih goricah je asfalt. To vrednoto so nampodtaknili od "zgoraj". Pojem naravovarstve-nika ali ekologa je nekaj nebodigatreba. Bodočegeneracije bodo mnogo bolj pozitivno narav-nane, saj bodo projekti, kot so »eko vrtec« in»eko šola«, dali rezultate.

Katere naravne danosti in družbeno dediščinoSlovenskih goric najbolj zanemarjamo oz. jih nadrugi strani ne znamo optimalno izkoristiti?Capljamo za drugimi, mislimo, da se igramo tu-rizem. Čas je naš krojač. Ozrimo se naokoli insi ne zatiskajmo oči. Ne izumljajmo tople vode.Ustavil bi se ob samo enem primeru, to so našaakumulacijska jezera, ki ponujajo nešteto mož-nosti. Ribolovni turizem bi se ob sodelovanjuna relaciji občine, ribiške družine, investitorji

avtokampa dal čudovito razviti. Res da imamodobre načrte, dobrega gospodarja, vode bogatez ribami, lepe naravne danosti, ampak stojimovsak na svojem bregu. Pa pojdimo v Konjišče,do Bukovniškega jezera, povprašajmo na Šmar-tinskem jezeru. Saj ni vse tako črno. Le prego-vora, da se počasi daleč pride, ni potrebnopreveč dobesedno jemati. Potrebno bo pohiteti.Za hitrost pa je potreben denar.

Kako dolgo se že ukvarjate s fotografiranjemSlovenskih goric, zakaj, kaj vam to pomeni inkoliko fotografij se je nabralo v tem času?Trenutno mi fotografija veliko pomeni. Svojprostor sem si poiskal v naravi. Želim si doku-mentirati neko obdobje Slovenskih goric, in topredvsem tistega, ki ga niti ne opazimo. In tona majhnem prostoru, kot je Komarnik. Foto-grafij se je nabralo veliko, največ pa mi pome-nijo tiste, ki so nastale spontano, ko me jetrenutek v naravi prisilil v uporabo fotoaparata:to je lahko nenavadna svetloba, mehkoba,odsev v vodi, oblak, vkomponiran v let ptice, …Dobesedno ob pravem času na pravem mestu.

Te pa mi pomenijo nekaj več in vem, da sosamo moje, da so del mene.In nekomu, ki misli, da fotografija nastane v tre-nutku, bi povedal, da za ta trenutek čakaš, vča-sih kak dan, kak teden, prehodiš na kilo-metre poti.

So lahko fotografije del dobre promocije Slovenskih goric?Dobra, aktualna fotografija je samo majhen delpromocije. V poplavi fotografij je potrebno po-iskati izvirnost in to predstaviti na izvirennačin.

In vaša najljubša fotograija?Ko bo posneta, bom fotoaparat poklonil vnuku.

Dejan Kramberger, foto: Zmago Kokol

OVTARJEVE NOVICE KULT-URNO

18 | ŠT. 5 | 28. MAJ 2010

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-hrano je v okviru vseh 33 lokalnih akcijskihskupin – LAS v Sloveniji na podlagi projektov,ki so bili vključeni v Letne izvedbene načrteza leti 2008 in 2009 izbralo 4 primere dobreprakse na nacionalni ravni. Med več kot 200projekti so bili izbrani štirje kot primer dobreprakse. Mednje se je uvrstil naš projektIzbor spominka Osrednjih Slovenskihgoric, ki smo ga v »LAS Ovtar Slovenskihgoric« izvedli v letih 2008 in 2009.Kot so navedli na spletni strani MKGPhttp://www.las.mkgp.gov.si/, je naš projektdobra praksa na podlagi kriterijev: komple-mentarnosti (v skladu z Lokalno razvojnostrategije), inovativnosti (inovativna uporabastarih materialov, zgodb in tradicije), vključe-nosti lokalne skupnosti in enakopravne mož-nosti sodelovanja lokalnega prebivalstvena nanatečaju.V LAS Ovtar Slovenskih goric smo lahko z vsemi sodelujočimi in izbranimi avtorjipredlogov za spominek ponosni na izvedeniprojekt.

Izbrani Spominki Osrednjih Slovenskih goric:Poletne s predpasnikom in z ruto avtorjaideje Zmaga Kokola, Lenart; Slovenske go-rice: polne vreče zgodb, Slovenske gorice:polni žaklji zgodb avtorice ideje NatašeKramberger, Jurovski Dol in Ohranimo spo-min na Slovenske gorice, avtorice ideje NikeArnuš, Sveta Trojica so zares namenjeni srčnipodaritvi, zares povezujejo ljudi v vseh seg-mentih, so trajnostno naravnani in izžarevajoprvobitnost naravne, kulturne in etnografskedediščine naših Slovenskih goric, na kateresmo ponosni in jih imamo radi.

Projekt Izbor spominka Osrednjih Slovenskih goricnajboljši med najboljšimi!

Ovtarjeva pohvalaZmagu Kokolu

Društvo za razvoj podeželja "LAS Ovtar Slovenskih goric"

Foto: arhiv RASG

Zmago Kokol

Jezero Komarnik, ki ga človeški posegi čedaljebolj ogrožajo

Za dobre fotografije je potrebna potrpežljivostin tudi kanček sreče

Novice_6_2010-st 05-tisk_:OVTARJEVE 24/May/10 19:20 Page 18

28. MAJ 2010 | ŠT. 5 | 19

OVTARJEVE NOVICEZA RAZVEDRILO

Pomota»Hura! Živelo računovodstvo! Bravo!« so de-lavci po službi vzklikali v gostilni in naročalirundo za rundo.»Kaj pa se je zgodilo?« je presenečeno povpra-šal direktor, ko je šel mimo.»Ah, nič posebnega. V računovodstvu je prišlodo napake. Delavcem so namesto plač izplačaliodtegljaje od plač.«

Vlomilec»Baraba, kaj iščeš?« je vzkliknil možakar, ko jesredi noči v svojem stanovanju zalotil vlomilca.»Denar,« je osuplo odgovoril vlomilec.»Aha, to pa je nekaj drugega,« se je opravičilmožakar. »Če kaj najdeš, mi povej, kje je bilo.«

Nepotreben strošek»Ali sta zadovoljni z mojo obrambo?« je odvet-nik povprašal svojo stranko po tem, ko je bilana sodišču oproščena.»Če bi že prej vedela, da sem nedolžna, vassploh najela ne bi.«

Dva križaNepismena Angelca je na pošti ob prevzemupriporočena pošiljke naredila dva križa.»Ali niste naredili enega križa preveč?« je pov-prašala poštna uslužbenka.»Ne. Pred kratkim sem se poročila in sem prev-zela še možev priimek.«

Očka in mamica»Petrček, kdaj pa prideta domov očka in ma-mica?« »Očka je pilot in pride vsak čas domov, samo šeenkrat skoči v Pariz in nazaj. Mamica pa pridešele zvečer – pri kozmetičarki čaka v vrsti.«

Popivanje»Če ne boš popival, boš nekega dne mordalahko postal šef,« je mojster rekel vajencu, ki jerad pogledal v kozarec.»Me sploh ne zanima. Če se napijem, se žedanes počutim kot generalni direktor.«

Poštenjak»Zakaj vedno vlomiš v kakšen čistilni servis?«»Ne ukvarjam se rad z umazanimi posli.«

Sposobna ženska»Vidiš tistega moškega. Iz njega sem naredilamilijonarja.«»Neverjetno. Kaj pa je bil prej?«»Milijarder.«

Poljub»Doslej nisem poljubila še nobenega fanta,« jedekle zašepetalo svojemu fantu. »Kaj pa ti?«»Ne ne, tudi jaz še nisem nikoli poljubil nobe-nega,« je odvrnil fant.

Štiri živali»Koliko živali potrebuje ženska v življenju?«»Ne vem.«»Štiri: lisico v omari, gos za posteljnino, ja-guarja pred hišo in osla, ki bo vse to plačal.«

SMS sporočilo»Draga, odločil sem se, da te bom osrečil,« jezaročenec poslal SMS svoji izvoljenki.»Zelo te bom pogrešala,« mu je odgovorila.

Izguba apetita»Odkar te poznam, ne morem več ne piti in nejesti,« je rekel fant svojemu dekletu.»Si tako zaljubljen?« je zanimalo dekle.»Ne, bankrotiral sem.«

Žena in telefon»Kakšna je razlika med telefonom in ženo?«»Ne vem?«»V telefon vržeš kovanec in lahko govoriš, ženipa daš celo plačo in moraš biti tiho.«

Zadnja beseda»Žena, zakaj moraš imeti pri hiši vedno ti zad-njo besedo?«»Dragi, če obljubiš, da bo to zares tvoja zadnjabeseda, jo lahko imaš tudi ti.«

Smeh je pol zdravja Pripravlja T. K.

Sestavine:- 250 g jagod- 2 žlici sladkorja- 250 g mascarpone sira- 1 lonček jogurta Ego, okus jagoda - vrtnica- 1 vanili sladkor- 5 otroških piškotov (lahko tudi več)- sirup (iz 1 kavne skodelice vode in pol kavne

skodelice sladkorja) ali mleko za namakanjepiškotov

- malo nastrgane čokolade

Postopek:Očistimo jagode, jih narežemo na majhnekoščke (4 manjše jagode prihranimo za deko-racijo) ter zmešamo z 2 žlicama sladkorja.Damo v hladilnik. Medtem pripravimo kremo: zmešamo mascar-pone sir, jogurt, vanili sladkor in 1 zdrobljen pi-škot (ni treba, da so koščki enakomerno veliki).Piškoti: v vsak kozarec gre 1 piškot (lahko tudiveč, pomembno je, da je dno kozarca/plast vsajna pol pokrita), ki ga nalomimo tako, da delnopokriva dno/plast. Namakamo jih v ohlajensirup (vodo in sladkor segrevamo, dokler seslednji popolnoma ne stopi) ali mleko.

Pričnemo z zlaganjem v kozarce: na dno damokos piškota, nanj žlico jagod, nanje pa kremo.Postopek ponovimo (dokler nam ne zmanjkasestavin oz. do vrha kozarca). Zadnja plast jekrema. Okrasimo z jagodo, ki smo si jo prejshranili, in z nastrgano čokolado.Kozarce damo za nekaj ur ali čez noč v hladil-nik.Mascarpone lahko nadomestite npr. s čvrstostepeno sladko smetano, lahko tudi s skuto.

Diši po ... jagodah z okusom vrtnice

Pa dober tek! Suzana R. Breznik

Mesečnik Ovtarjeve novice, časopis osrednjih Slovenskih goric, izdaja Razvojna agencija Slovenske goriceDirektorica Tanja HrastnikNaslov uredništva: Ovtarjeve novice, Trg osvoboditve 9, 2230 Lenart, ovtarjeve.novice@rasg.siOdgovorni urednik: Edvard PukšičTehnični urednik: Zmagoslav ŠalamunUredniški odbor: Edvard Pukšič, Zmagoslav Šalamun, Tomaž Kšela, Dejan Kramberger in Tanja Hrastnik Projektna sodelavka RASG in lektorica: Suzana Rejak BreznikFotografije: Foto Tone, avtorji prispevkov ter nekateri zunanji sodelavci, arhiv občin in RASGNenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!Grafična priprava in tisk: Grafis d.o.o., Požeg 4, 2317 Rače, 28. maj 2010Naklada: 5600 izvodovOvtarjeve novice lahko prelistate tudi na spletu: www.rasg.si

»Peter, zakaj si tako žalosten?« je pred dnevipri malici mizar Tone povprašal rezkarjaPetra. »Tone, kaj ne bi bil žalosten,« je odvrnilPeter. »Ali ne vidiš, kako nas male ljudi dan zadnem vsi goljufajo? Včasih se mi zdi, da so vtej deželi vsi na malo višjih položajih nepo-šteni. Ali ni to žalostno?«»Ej, Peter, lahko je biti pošten, dokler nimašdruge možnosti,« je dejal Tone. »Ali je človekpoštenjak ali ne, se vidi šele takrat, ko se pri-rine do malo višjega položaja.«»Ali ni to žalostno, da nam, malim ljudem, karnaprej kratijo pravice. Zdaj nam želijo zmanj-šati še odpravnine, čeprav imajo gospodjemnogokrat višje,« je nadaljeval Peter. »Hkratipa zahtevajo od nas, naj hodimo na delo do65. leta starosti. Kdo pa bo tako dolgo lahkodelal v tovarni ali na polju?«»To še ni nič! V časopisu sem prebral, da sodržavni tožilci lani dobili največ ovadb za pra-vne osebe zaradi kaznivega dejanja poslovnegoljufije in kršitve pravic delavcev,« je dodalTone. »V zadnjih letih se je število delodajal-cev, ki so bili ovadeni zaradi poslovne goljufijein kršenja delavskih pravic, šestkrat povečalo.Tožilci pa so več kot dve tretjini ovadb zavr-gli.«»To je jasno kot beli dan,« je dejal Peter. »Kdaj

pa je pri nas še kdo odgovarjal, če je goljufalmale ljudi? Bolj kot nas kdo vleče za nos, zavečjega gospoda in pomembneža se ima.«»Eh, večina teh naših gospodov tako in takone zna nič drugega, kot varčevati pri delavcih.Pri delavskih plačah gledajo na vsak cent, zadruge stvari pa po nepotrebnem razmetavajovelik denar,« je dodal Tone.»Tako pač je,« je vzdihnil Peter. »Od dela v tejdeželi še nikoli nobeden ni obogatel, pa tudine bo!«Kdo ve, koliko časa bi se Peter in Tone še takopomenkovala ob malici, če ne bi šivilja Maricaprinesla koš starih in že napol smrdljivih jajčk.»Marica, grozno! Zakaj nosiš po svetu ta starajajca. Kaj boš z njimi?« jo je povprašal Peter.»Potrebuje jih kuharica Trezika. Danes morapripraviti majonezo za neke visoke gospode,ki pridejo na pojedino.«»Samo, Marica, ta jajca so vendar stara, gnilain smrdljiva,« je presenečeno dejal Peter»Kakšna pa naj bi bila, saj smo sveža jajcadanes že pojedli za malico. Tudi vama s Tone-tom so dobro teknila,« je kot iz topa izstrelilaMarica. »Ali misliš, da imajo v tej deželi samogospodje pravico goljufati nas male ljudi in netudi obratno?«

Gnila jajcaHUMORESKA Piše: Tomaž Kšela

Društvo za razvoj podeželja »LAS Ovtar Slovenskih goric«vabi na

strokovno delavnico Katere spominke lahko ponudimo

v Slovenskih goricah?Delavnica bo v torek, 22. junija, ob 17. uri, v prostorih Centra Slovenskih goric,Trg osvoboditve 9, v Lenartu.

Delavnico pripravlja Turistična zveza Slovenije. Namenjena je opredelitvi vrst turi-stičnih spominkov, načrtovanju in načinu prodaje. Sodelovali bodo: prof. dr. JanezBogataj, predsednik Strokovne komisije za domačo in umetnostno obrt pri OPZ Slo-venija; Marjan Starc, predsednik Strokovne komisije za ocenjevanje spominkov priTuristični zvezi Slovenije in Vilina Hauser, članica Strokovne komisije za ocenjevanjespominkov pri Turistični zvezi Slovenije.

Vabimo Vas, da s seboj prinesete svoje spominke, izdelke, pridelke, embalažo in idejnezasnove, ki jih bodo strokovnjaki pokomentirali in dali nadaljnje napotke. VljudnoVas naprošamo, da svojo udeležbo potrdite do 18. 6. 2010 na naše telefonske številkeali na mail: rasg.si@gmail.com. Delavnica in strokovni posvet bosta izvedena v okviru2 ur. Dodatne informacije na telefonu: 059 128 773, GSM: 051 660 865.

Prisrčno vabljeni!

Novice_6_2010-st 05-tisk_:OVTARJEVE 24/May/10 19:20 Page 19

OVTARJEVE NOVICE NE NAZADNJE

20 | ŠT. 5 | 28. MAJ 2010

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželjeFotogalerija nekaterih projektov iz Letnega izvedbenega načrta - LIN za 2008 in 2009,ki so se zaključili do spomladi 2010.

Strokovni posvet in ekskurzija za potrebe uveljavljanja bla-govne znamke Ovtar, december 2009

Nastop folklorne skupine na božično-novoletnem sejmu,december 2009

Predstavitev blagovne znamke »Benediški klecnprot«, TD Klapovüh iz Benedikta, april 2010

Spominki Klopotčeve učne poti, izdelani na OŠ Cerkvenjak

– Vitomarci

Svečana podelitev potrdil lokalnim turističnim vodnikomza območje Štajerske Srečanje LAS-ov Slovenije

Rejniške družine in učenje za kvalitetno starševstvo vSlovenskih goricah, rejniški piknik Priložnostna razstava vseh sodelujočih predlogov za spo-

minek osrednjih Slovenskih goric

Arhitekturna delavnica Lenart, predstavitev zbornika

Otvoritev TIC

Organizacija sejmov: božični in predvelikonočni

Občni zbor LAS Ovtar Slovenskih goric, marec 2010

"LAS Ovtar Slovenskih goric"

Začetek vzpostavitve Prodajnih poti podeželja, 2009

Novice_6_2010-st 05-tisk_:OVTARJEVE 24/May/10 19:53 Page 20