VTARJEVE NOVICEČasopis osrednjih Slovenskih goric LETO III | 25. NOVEMBER 2011 | ŠTEVILKA 10 (22) | CENA: 1,70 €

Poštnina plačana pri pošti 2000 Maribor

IZ VSEBINE:

m Kandidatna lista za volitve v DZ RS v 7. volilnem okraju 8. volilne enote 2

m Prireditve ob prazniku občine Lenart 2011in nagrajenci 2 – 4

m Maistrove prireditve 2011 in 50-letnica TD Rudolf Maister - Vojanov Zavrh 5

m Sv. Ana: okrogla miza ob 150-letnici Postičeve smrti ponudila izzive in možnosti 6

m V občini Sv. Jurij v Slov. gor. pohiteli z deli na cesti, trgu in plazu 6

m Pri Benediktu sproti čistijo divja odlagališča; za sankcije kršiteljem 7

m Bo Gradiško jezero kmalu preimenovano v Trojiško? 7

m V Cerkvenjaku investicije za višjo kakovost življenja 8

m Program strokovnega izobraževanja kmetovalcev za leto 2011/12 7

m Mednarodni simpozij o Poti sv. Martina v projektu Via Savaria 8

m 35 let umetniškega ustvarjanja Danijela Ferlinca 9

m Volitve 2011 – Volilna priloga Ovtarjevih novic 11 – 14

m Med ljudmi: jubileji, uspehi, humanitarne akcije 15 – 16

m Z naravo: Krompirjeve delavnice, martinovanjav osrednjih Slov. gor. 17- 19

m 200 let odkritja Negovskih čelad; »Atlantida raj slave« 20

m Iz kulture: prireditve, nova knjiga, vabila 21

m Šport, za razvedrilo 22 – 23

m Iz dejavnosti LAS Ovtar Slovenskih goric 24

Trgatev pri Svetih Treh Kraljih zadnjo septembrsko nedeljoFoto: E. P.

Leto se nagiba h koncu z mislimi o doživetem in o prihajajočem.

4. december bo dan, ko bodo imeli vsi glasovi enako težo.

Eden redkih; izkoristimo ga.

Prisluhnimo potrebam časa in razumu!

m Maistrovi dnevi in 50-letnica TD Rudolf Maister –Vojanov Zavrh

m Postič – izziv za Anovske vinogradnike in turističnedelavce

m Pokušina mladega vina pri Benediktu; podobno vvseh občinah

m Sv. Jurij: s hitrim delom ujeli rok za državnosofinanciranje

m Osrednja turistična točka dobiva razpoznavno ime,Trojiško jezero

m Naložbe v kakovost življenja, tudi za prihodnostcerkvenjaškega športa

Foto: E. P. Foto: E. P. Foto: I. B.

Foto: D. K. Foto: E. P. Foto: E. P.

Na Lenartovo, 6. novembra 2011 Foto Tone

OVTARJEVE NOVICE

2 | ŠT. 10 | 25. NOVEMBER 2011

1LDS LIBERALNA DEMOKRACIJASLOVENIJEJanez Leopold, roj. 17. 6. 1965, Benedikt,Lovska cesta 2, dipl. ing. gradbeništva (od-govorni vodja del na gradbišču)

2STRANKA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJSLOVENIJE - TRSMarija Šauperl, roj. 6. 1. 1959, Benedikt,Strma ulica 18, univ. dipl. soc. delavka (di-rektorica Centra za socialno delo G. Rad-gona)

3STRANKA ENAKIH MOŽNOSTISLOVENIJE (SEM-Si)Rozalija Karoli, roj. 1. 8. 1971, MurskaSobota, Jakobovo naselje 33, trgovec(samostojni podjetnik)

4LISTA ZORANA JANKOVIĆA - POZITIVNA SLOVENIJASonja Kreslin, roj. 11. 10. 1965, MurskaSobota, Finžgarjeva 16, univerzitetni di-plomirani ekonomist (direktorica)

5DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKAUPOKOJENCEV SLOVENIJEJanez Karo, roj. 28. 9. 1954, Voličina,Spodnja Voličina 85, predmetni učitelj(upokojenec)

6NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKALJUDSKA STRANKAHeliodor Cvetko, roj. 2. 5. 1957, SvetaTrojica, Nad jezerom 6, univerzitetni di-plomirani psiholog (direktor javnega za-voda)

7ZELENI SLOVENIJEAlenka Sovinc Brglez, roj. 23. 2. 1953, Le-nart v Slovenskih Goricah, Kraigherjeva 7,mag. u.d.i.a. (arhitekt)

8SLS RADOVANA ŽERJAVA - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKAMarija Zlodej Manca, roj. 8. 12. 1957, Le-nart, Pot na Kamenšak 4, dipl. ekono-mistka (podžupanja)

9ZARES - SOCIALNO LIBERALNIAleš Razboršek, roj. 8. 12. 1982, SvetaAna v Slovenskih goricah, Zgornja Ščav-nica 90, lesarski tehnik (prodajalec)

10DRŽAVLJANSKA LISTA GREGORJAVIRANTAMag. Ivan Vogrin, roj. 13. 4. 1960, Voli-čina, Zgornja Voličina 34, magister eko-nomije (direktor)

11SLOVENSKA DEMOKRATSKASTRANKA - SDSFranc Breznik, roj. 23. 7. 1970, Lenart,Pot na Kamenšak 24, dipl. ekonomist, in-ženir elektronike (vodja logistične službe)

12SSN - STRANKA SLOVENSKEGA NARODADijana Koštro, roj. 20. 3. 1973, Ptuj, Na-tašina pot 3, gradbeni tehnik (komercia-list)

13SMS ZELENIMag. Darko Krajnc, roj. 9. 5. 1975, Zg.Velka, Zg. Dražen vrh 14, magister zna-nosti (predsednik SMS ZELENI)

14DEMOKRATIČNA STRANKA DELA- DSDIvan Ajtnik, roj. 1. 11. 1951, Maribor,Cankarjeva 6f, univerzitetni diplomiraniinženir strojništva (upokojenec)

15SD - SOCIALNI DEMOKRATIDr. Marjan Toš, roj. 16. 9. 1957, Lenart vSlovenskih goricah, Strma pot 23, doktorznanosti (prof., višji kustos)

16SLOVENSKA NACIONALNASTRANKA - SNSDrago Lipič, roj. 26. 8. 1955, Sveta Tro-jica v Slov. goricah, Pot v Dobravo 8, klju-čavničar (samostojni podjetnik)

17GIBANJE ZA SLOVENIJOZlatko Borak, roj. 26. 7. 1957, Benedikt,Cvetlična 4, komercialni tehnik (direktorpodjetja)

V oktobrski številki Ovtarjevih novic (predtem pa tudi na spletnih straneh RASG in Ov-tarjevih novic) smo objavili pravila za izrabočasopisnega prostora v kampanji pred pred-časnimi volitvami v DZ. Organizatorje volilnekampanje v 7. volilnem okraju 8. volilne enotesmo seznanili z možnostjo brezplačnih pred-stavitev in zakupa oglasnega prostora.

Stranke oz. liste, ki so se odzvale in to mož-nost izkoristile, predstavljajo svoje kandidateza poslance DZ RS v volilni prilogi Ovtarje-

vih novic na straneh 11-14. Besedila sporočiloz. oglasov so avtorska besedila strank, list oz. naročnikov.

Z odmero enakega prostora za brezplačnepredstavitve je uredništvo vsem kandidatomzagotovilo enake pogoje za predstavitev kandidatur.

Ovtarjeve novice,Edvard Pukšič,

odgovorni urednik

Številka pred imenom stranke/liste je številka na kandidatni listi, ki jo obkrožite na volitvah.Objavljene izžrebane številke list vsebujejo podatke, kot smo jih prejeli od volilne komisije 8. volilneenote s sedežem na Ptuju.

Osrednja slovesnost ob prazniku občine Le-nart je bila v petek, 4. novembra, ob 18. uri vKulturnem domu Voličina.

Med gosti so bili poslanca DZ Marjan Bez-jak in Milan Gumzar, župan Benedikta, županCerkvenjaka Marjan Žmavc, župan Sv. JurijaPeter Škrlec, podžupana občin Sv. Trojica inSv. Ana, župan in podžupana Lenarta mag.

Janez Kramberger, Marija Zlodej in FrancOrnik, občinski svetnice in svetniki, častna ob-čana dr. Elizabeta Muršak in Alojz Peserl,predsednika KS, predstavniki podjetij, javnihzavodov in ustanov, Cerkve in društev. V kul-turnem programu so sodelovali Cerkvenoprosvetni pevski zbor Sv. Ana, Sara Hercog,skupina Glisando, skupina pevk OŠ Voličinater Anja Kožuh in Žan Trobas.

Župan Kramberger je v svojem govoru ori-sal gospodarski položaj v občini in aktualnenaložbe:

»Za letošnje leto lahko ugotovim, da je letoproblemov in težav. Na lokalnem nivoju sekrepko čuti pomanjkanje odločitev na držav-nem nivoju. Srečujemo se z likvidnostnimi te-

žavami in administrativnimi težavami v odnosudo države. V naši občini v tem času potekatadve veliki investiciji, rekonstrukcija KD v Le-

nartu in izgradnjavodovoda v Voličini.Rekonstrukcija KDbi morala biti že za-ključena, dela naprimarnem vodo-vodu pa bi moralabiti končana dokonca tega leta.

Za obe investicijismo morali ponovitijavna naročila, kerso prvotno izbranapodjetja odšla v ste-čaj. Zaradi tega smoglavni del gradbenesezone v tem letuporabili za noverazpise. Zdajšnji iz-vajalci opravljajo

dela po planu, tako da bodo te investicije kon-čane v prihodnjem letu. Vseeno pa nam jeuspelo opraviti veliko potrebnih vzdrževalnihdel na obstoječi infrastrukturi in pripraviti do-kumentacijo za bodoče investicije v naši občini.«

Na osnovi misliznamenitih Slo-vencev dr. AntonaTrstenjaka pred 20in Edvarda Koc-beka pred 35 leti ježupan Krambergerpovzel značilnostislovenskega nacio-nalnega značaja, kisvojo šepajočo platpokaže v sedanjihčasih gospodarskein politične krize.

»Slovenci radirazmišljamo o sebi,si zastavljamo vpra-

šanja kdo smo, kašna je naša identiteta. Večkratobčutimo svojo manjvrednost. Veliki narodi sitakih vprašanj ne zastavljajo. Slovenci smo na-rod nasprotnikov, ki sami sebi nasprotujemo, kogre za pomembne odločitve, saj se kljub svojigeografski majhnosti delimo na Štajerce, Ko-rošce, Primorce, Gorenjce, ne le v smislu geo-grafskih posebnosti in karakterja, ampak praverazcepljenosti in razdeljenosti. Kulturno zgodo-vinske okoliščine so nas oblikovale v vdane in disciplinirane državljane, ki se niso znaliodločati.

Tudi Kocbek je zapisal, da smo narod urad-nikov, trgovskih potnikov, organizatorjev, podo-ficirjev in natakaric. Slovenec nikjer ne izstopakot živ, svobode in resnice željan človek, temveč,kot oprezen kombinator… Nismo sposobni no-bene velike kretnje … nihče ničesar ne tvega.

Kot zgodovinski narod smo bili Slovenci vse-lej predvsem razmišljujoči razpravljalci, ki smose med seboj prerekali, in v najboljšem primerudosegli kak klavrn sporazum. Premalo se zave-damo, da samo misli in nameni niso dovolj, po-trebne so odločitve in dejanja, tako v zasebnemživljenju kot tudi širše v družbi in državi. Po-trebne so torej odločitve. Odločanje pa pomenisprejemanje odgovornosti, s tem pa je povezanotveganje.

V naši družbi so nujno potrebne resne odlo-čitve. Predvsem v konkretnih potezah za spod-budo gospodarstva na poštenih in zdravihtemeljih. Brez prevarantstva in izkoriščanja. Alije res mogoče, da pri tolikih storjenih krivicah ninobenega krivca. Pravna država ne deluje ali,povedano drugače, tisti, ki imajo denar, si lahkopravico kupijo. Potrebno se je vprašati, ali so so-cialni standardi previsoki, ali pomoči pridejo vprave roke, ali res potrebujemo toliko admini-

AKTUALNO IZ OBČINOSREDNJE SLOV. GORICE

Predčasne volitve v Državni zbor RS8. volilna enota, 7. volilni okraj, izžrebane številke list Praznik občine Lenart 2011

Prireditve ob prazniku občine Lenart so potekale od 28. oktobra do 6. novembra. Osred-nja prireditvena prostora sta bila Trg osvoboditve v Lenartu in Kulturni dom Voličina

Osrednja slovesnost

Lenart

Koncert Kulturnega društvaSlovenskogoriški glasovi

V petek, 28. oktobra, je bila dvorana Kul-turnega doma Voličina zasedena do zadnjegasedeža. Pevci Kulturnega društva Slovensko-goriški glasovi pod umetniškim vodstvomLojzeta Peserla so se predstavili z zanimivimizborom narodnih, ljudskih, umetnih inčrnskih duhovnih pesmi v slovenskem, hrva-škem in angleškem jeziku.

»Zahteven pesemski repertoar je oblikovalaodlična interpretacija, izdelano fraziranje z vo-kalno tehniko. Muzikalnost pevcev kakor tudisolistov in duetov se odraža v tenkočutni glaso-vni energiji, ki pomeni disciplinirani perfekcio-niozem posamezne skladbe. Glasovi se med

seboj barvno ujemajo, fonetika je jasna in ra-zumljiva, kar daje zboru poseben lesk,« je oce-nila glasbena pedagoginja in zborovodkinjaMarija Dukarič Cvetko.

Celovečerni koncert sta popestrila trioTriangel in pianistka Zala Čuček.

Pohod po občini Lenart

V okviru prireditev ob občinskem praznikuje v soboto, 29. oktobra, potekal pohod po ob-čini Lenart. Pohodniki, ki jih je bilo več kot100, so krenili proti jezeru Radehova, prekoSpodnje Voličine v Nadbišec, kjer se je kljubčemernemu jesenskemu vremenu nadaljevaloveselo druženje.

Zoopotniki, predstava zaotroke

V Kulturnem domu Voličina je Lutkovnogledališče Pupilla otrokom v soboto, 29. okt-obra, predstavilo ZOOpotnike, lutkovno pred-stavo brez besed, v kateri oživijo vsakdanjipredmeti. Namenjena je bila gledalcem od 3 do99 let; je izredno gledljiva, polna humorja in do-mišljije. V kupeju vlaka se znajdeta naključnapotnika. Kmalu odkrijeta, da nista sama, vnjuni prtljagi se namreč skrivajo majhne, nena-

vadne živalce, ki potovanje spremenijo v praviživalski karneval. In na koncu potovanja po-stane neznan sopotnik dober prijatelj.

stracije. To so dejstva, s katerimi se dnevno sre-čujemo kot državljani in občani ter predstavnikiobčin nasproti državi.«

Župan je podelil priznanja, plakete in zlatigrb.

Priznanja in nagrade za

nadpovprečne študijske dosežke

Nagrade podeljujejo diplomantom, ki sosvoje študijske obveznosti, vključno z diplom-skim delom, magistrsko nalogo ali doktorskodisertacijo opravili s povprečno oceno 9,1 aliveč. Višina nagrade za dodiplomski študij inpodiplomski študij po 2. bolonjski stopnjiznaša 200 EUR, za znanstveni magisterij 300EUR, za študij po 3. bolonjski stopnji in dok-torat znanosti 400 EUR.

Prejeli so jih: Sebastijan Seme za zaključendoktorski študij na Fakulteti za elektrotehniko,računalništvo in informatiko Univerze v Ma-riboru; Manja Kurečič za zaključen doktorskištudij na Fakulteti za strojništvo Univerze vMariboru; Smiljan Šinjur za zaključen dok-torski študij na Fakulteti za elektrotehniko, ra-čunalništvo in informatiko Univerze vMariboru; Mirjana Zarnec, diplomantka Fa-kultete za logistiko; Natalija Rašl, diplo-mantka Fakultete za pomorstvo in prometUniverze v Ljubljani; Andrej Brdnik, diplo-mant Univerze v Ljubljani, Teološke fakultete,Enota Maribor; Petra Weingerl, diplomantkaPravne fakultete Univerze v Mariboru; An-dreja Padovnik za zaključen magistrski študijna Akademiji za likovno umetnost in obliko-vanje Univerze v Ljubljani; Anja Bunderla, di-plomantka Filozofske fakultete Univerze vLjubljani in Aljaž Kramberger, diplomant Fa-kultete za elektrotehniko, računalništvo in in-formatiko, Fakulteta za strojništvo.

Priznanje župana za izjemne študij-

ske dosežke

Petra Weingerl iz Sp.Porčiča je letos zmagalana državnem tekmova-nju iz pogajanj za štu-dente prava. V mesecufebruarju letos je pre-jela tudi pohvalo za po-sebne dosežke s stranisodnikov na regional-nem tekmovanju Euro-pean Law MootCompetition v Barce-loni, ki je eno najboljuglednih pravniškihtekmovanj na svetu. Vštudijskem letu 2010/11je uspešno vodila ekipoPravne fakultete Uni-verze v Mariboru naprestižnem tekmovanjuWillem C. Vis Commercial Arbitration Mootiz mednarodne trgovinske arbitraže, ki je po-tekalo v Hong Kongu. Prav tako letos je zodliko diplomirala na Pravni fakulteti Mari-boru in Ekonomsko-poslovni fakulteti. Vpi-sala se je na Univerzo v Oxfordu kot prvaštudentka Pravne fakultete Maribor.

Občinski svet občine Lenart je sprejel sklepo prejemnikih plaket in zlatega grba občine

Plakete občine Lenart

Za prispevek k razvoju podjetništva je pre-jela plaketo občine Lenart Cvetličarna »Belicvet« Andreja Pukšič, s.p., iz Lenarta.

Andreja Pukšič je samostojna podjetnica odleta 1996. Deluje na področju cvetličarske de-javnosti in se odlikuje po tržno zanimivih inizvirnih izdelkih. Andreja Pukšič je članicaNadzornega odbora Območne obrtno-podje-tniške zbornice Lenart. Prav tako je članicaNadzornega odbora Sklada za izobraževanjedelavcev, zaposlenih pri s.p. Maribor, ki delujena območju štirih območnih obrtno-podje-tniških zbornic. Na pobudo Andreje Pukšič jebilo v okviru Cvetličarske sekcije Območne

obrtno-podjetniške zbornice Lenart organizi-ranih več strokovnih ogledov in izobraževanjza cvetličarje. Zlasti je pomembna postavitevrazstave »Utrinki pomladi« v letu 2010. V le-tošnjem letu je cvetlične aranžmaje na temoporoka predstavila na specializiranem sejmuFlora-Poroka v Celju.

Za prispevek k razvoju podjetništva je pre-jel plaketo občine Lenart Gomontal FrancGolob, s.p., iz Lenarta.

Franc Golob je samostojni podjetnik od leta1997. Deluje na področju proizvodnje kovin-skih konstrukcij in delov, proizvodnje izdelkoviz plastičnih mas za gradbeništvo, proizvodnjein montaže kovinskega stavbnega pohištva,zlasti plastičnih in aluminijastih oken in vrat,kombinacije stavbnega pohištva iz kovine aliplastike, zimskih vrtov, senčil ter ostalegavrhunskega stavbnega pohištva. Gomontalposveča posebno pozornost kvaliteti svojihstoritev. Sledi sodobnim trendom na področjuproizvodnje in montaže stavbnega pohištva.Franc Golob je član Nadzornega odbora Ob-močne obrtno-podjetniške zbornice Lenart.

Za izredne dosežke v raketnem modelarstvuje prejel plaketo občine Lenart Mitja Žgajner

iz Zg. Voličine.Mitja Žgajner se že od osnovnošolskih let

ukvarja z raketnim modelarstvom, dosegel jeveč mednarodnih uspehov, leta 2006 je z mla-dinsko državno reprezentanco na svetovnemprvenstvu v Bajkonurju dosegel 3. mesto v ka-tegoriji SA-raketa s trakom. Takrat je prejelpriznanje župana. Leta 2009 je bil na koncu

evropskega prvenstva proglašen za najboljšegamladinca. Izredno uspešen je bil v letošnjemletu, saj je dosegel vrsto prvih, drugih in tret-jih mest na mednarodnih tekmovanjih v Špa-niji, na Češkem, v Srbiji, Latviji, na Poljskem.Na letošnjem evropskem prvenstvu v Romu-niji je dosegel 4. mesto v kategoriji radijsko vo-denih raketoplanov S8E/P in 2. mesto ekipnov kategoriji radijsko vodenih raketoplanovS8E/P. V skupnem seštevku svetovnega pokalav članski konkurenci je dosegel prvo mesto vkategoriji radijsko vodenih raketoplanovS8E/P.

Zlati grb občine Lenart

Zlati lenarški grb je za prispevek k razvojušporta in k ugledu občine Lenart ter uspešnoprostovoljno delo prejelo Športno društvoVoličina.

Kot društvo deluje že preko 50 let, v letu2010 pa je praznovalo 80-letnico organizira-nega športa v Voličini. Dejavnosti društva po-tekajo skozi vse leto in se jih udeležujejo vsestarostne skupine. Potekajo razna športna sre-čanja, druženja, delavnice, tekmovanja inostale aktivnosti.

Športno društvo večino svojih dejavnosti iz-vaja v športnem parku, katerega velik del jetudi upravitelj in lastnik. Športni park, ki je na-stajal vrsto let prav na pobude Športnega dru-štva Voličina, obsega nedavno prenovljenoigrišče malega nogometa, igrišče za tenis, od-bojko na mivki in košarko. Ob igriščih je tudiatletska steza, štiristezno pokrito balinišče terotroški igralni park. Velik del objektov je bilzgrajen z javnimi sredstvi, vendar brez mno-gih ur prostovoljnega dela Voličina ne bi imelatako urejene podobe. Društvo šteje približno200 aktivnih članov in veliko simpatizerjev, kise aktivnosti udeležujejo občasno ali pa dru-štvo podpirajo na kakršenkoli drugi način.Najodmevnejša aktivnost društva je vsako-letna izvedba tradicionalnega »Športnegadneva v Voličini«. Tega krajevnega športnegapraznika se vsako leto udeleži preko 80 ekip izcelotne Slovenije, ki se pomerijo v raznih špor-tnih disciplinah.

Športno društvo Voličina je ves čas delova-nja odličen zgled drugim društvom, ne lešportnim, zlasti je primer uspešnega prosto-voljnega dela, združevanja in povezovanjaznanja ter izkušenj mlade, srednje in starejšegeneracije ljudi, ki jim telesna kultura, razno-likost in urejenost športnih objektov ter krajanasploh ne pomeni le veliko skrb, temvečpredvsem način življenja. S svojo dejavnostjoprispevajo k nadpovprečno velikemu vključe-vanju mladih v športne aktivnosti, predvsempa k prepoznavnosti in ugledu Voličine ter ob-čine Lenart.

Edvard Pukšič, foto: Foto Tone

25. NOVEMBER 2011 | ŠT. 10 | 3

OVTARJEVE NOVICEAKTUALNO IZ OBČIN

Priznanja

Plakete

Predsednica ŠD Voličina Cvetka Bezjak

4. tradicionalni turnir vmalem nogometu

Športna zveza Lenart je v soboto, 29. okt-obra, v Športni dvorani Lenart pripravila tra-dicionalni malonogometni turnir.

Foto D. Ornik

Druge prireditve ob prazniku občine Lenart

Lenarško društvo upo-kojencev je v četrtek,3. novembra, v Kul-

turnem domu Voličinapraznovalo 60 let delovanja.Slovesnosti se je udeležiloveliko upokojencev. Pri-sotne so pozdravili pred-sednik DU Lenart LeopoldHameršak, predsednikZveze društev upokojencevSlovenske gorice AntonKolman, podpredsednikaZveze društev upokojencevSlovenije in župan občineLenart Janez Kramberger.Podeljena so bila številna priznanja.

V kulturnem programu so nastopili učenciOŠ Voličina in OŠ Lenart, mažoretke in učenciglasbene šole Lenart. Župan občine Lenart je vsvojem nagovoru poudaril, da lahko upoko-jenke in upokojenci mnogo pozitivnih stvari

uresničijo v Društvu upokojencev Lenart, kimarsikomu pomeni stik s prija-telji, prijetno druženje, udele-ževanje raznih dejavnosti, kotso izleti, razna praznovanja inpodobno. Društvo upokojen-cev Lenart ima pomembnovlogo pri oskrbi starejših nadomu in v drugih socialnovar-stvenih projektih, kar dokazujetudi vključitev v projekt "Sta-rejši za višjo kakovost življenjadoma". Društvu upokojencevLenart je zgled dobro organizi-

ranega društva, vzor uspešnega prostovoljnegadela. Društvo dobro sodeluje z občino Lenart,osnovno šolo, vrtcem in drugimi organizaci-jami v občini. Skrbi za medgeneracijsko soži-tje, kar je dokazala tudi ta prireditev.

V Centru Slovenskih goric je bila vpetek in soboto, 4. in 5. novembra, raz-stava in degustacija slovenskogoriškihgibanic, ki je bila dobro obiskana. Raz-stava je sodila v okvir projekta Sloven-skogoriška gibanica. Podrobneje nazadnji strani Ovtarjevih novic.

Občinski svet občine Lenart je na seji, kije potekala v četrtek, 27. oktobra, raz-pravljal in sklepal o aktualnih tekočih

zadevah. V svojem poročilu je župan poudaril,da je novi izvajalec rekonstrukcije Kulturnegadoma Lenart Knuplež, d.o.o., začel z deli v za-četku avgusta, zaključek pa je predviden vmarcu prihodnjega leta. Dela ne projektu Ce-lovita oskrba z vodo v severovzhodni Slovenijipotekajo v Krajevni skupnosti Voličina. Za-ključena je obnova mostu čez Ruperški potokv Sp. Voličini. Priprave na zimsko službo v ob-čini potekajo, pripravljenih je 400 ton soli in800 ton peska, kar zadostuje za približno dvameseca, odvisno od zimskih razmer in potrebpo pluženju ter posipavanju cest.

Svetnice in svetniki so na seji potrdili Lo-kalni energetski koncept občine Lenart in vprvi in drugi obravnavi sprejeli odlok o usta-novitvi organa skupne občinske uprave Med-

občinski inšpektorat in redarstvo Maribor.Sprejeli so sklep o ustanovitvi, sestavi in ime-novanju komisije za poimenovanje naselij inulic v občini in sklep o imenovanju predstav-nikov občine Lenart v Svet zavoda Osnovnešole Voličina. Obravnavali in sprejeli so infor-macijo o programu vzdrževanja občinskih jav-nih cest in vzdrževanju prometnih površin,objektov in naprav na, ob ali nad vozišči držav-nih cest, ki so namenjene urejanju prometneureditve oziroma varnemu odvijanju prometaskozi naselje. Prav tako so sprejeli sklep o po-trditvi centralne čistilne naprave Lenart s po-delitvijo koncesije za odvajanje in čiščenjeodpadnih vod. Sklep o potrditvi dokumentaidentifikacije investicijskega projekta za te-

matsko pot »Po poteh čarovniških procesov vSlovenskih goricah« je bil sprejet, dali so tudisoglasje k imenovanju direktorice Centra zasocialno delo Lenart.

Edvard Pukšič

OVTARJEVE NOVICE AKTUALNO IZ OBČIN

4 | ŠT. 10 | 25. NOVEMBER 2011

8. seja občinskega sveta občine Lenart

Degustacija in razstava gibanic

V soboto, 5. novembra, je v ŠRCPolena v organizaciji Športnegakluba za vse generacije potekal Bali-narski turnir 3+1.

Balinarski turnir 3+1

V soboto, 5. novembra, je na Trguosvoboditve v Lenartu potekalo tra-dicinalno martinovanje. Na voljo jebila bogata ponudba domačih do-brot, mošta in vin lokalnih pridelo-valcev. V kulturnem delu programaso nastopili Pihalni orkester MOLLenart, Vanja Fekonja, Ljudskepevke Društva upokojencev Lenart,krst mošta je opravil naddekan Mar-tin Bezgovšek. Veselo družbo sta po-zdravila tudi župan in ovtar. Sneli soklopotec, ki je bil postavljen pri vinoteki. Za-bava v dobri družbi se je z ansamblom Štajer

band nadaljevala do večernih ur. Podrobnejev rubriki Z naravo!

Martinovanje

V nedeljo, 6. novembra, je v cerkvi sv. Le-narta potekala slovesna sv. maša, ki jo je vspremstvu naddekana in duhovnikov darovalupokojeni nadškof, častni občan Lenarta, dr.Franc Kramberger. Po njej se je slavnostno že-gnanjsko vzdušje preselilo na osrednji lenar-ški trg.

Spletna stran občine Lenart in E. P.,foto: Foto Tone

Občinski svetniki in svetnice so zastavili več vprašanj in pobud. Med drugimi sta na vpraša-nje, kdaj bodo pripravljene strokovne podlage za izračun komunalnega prispevka za ureditevnaselja v Radehovi nasproti gostilne Švarc, župan in občinska uprava (Vinko Karmberger) od-govorila: Na ureditvenem območju naselja Radehova, ki leži severno od regionalne ceste Lenart- Senarska, se bo za zavezance za plačilo komunalnega prispevka, ki imajo že zgrajene stano-vanjske stavbe, ni pa še zgrajene komunalne infrastrukture, na katero bi se priključili, komu-nalni prispevek za predvideno novo komunalno opremo – kanalizacijo in izboljšano komunalnoopremo – asfaltirano cesto s pločnikom, obračunal z odločbo, izdano po uradni dolžnosti ta-krat, ko bo komunalna oprema zgrajena in se bodo uporabniki nanjo dolžni priključiti. Za od-mero komunalnega prispevka na navedenem območju bo potrebno po izbiri izvajalca del oz.znani vrednosti investicije dopolniti odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za ob-močje občine Lenart z novim obračunskim območjem in preračunati stroške, ki vključujejotudi vrednost nove komunalne opreme, na m2 parcele in m2 neto tlorisne površine objekta zapovečano obračunsko območje. Tako izračunani stroški po enoti mere se bodo po odloku okomunalnem prispevku uporabili za izračun komunalnega prispevka po uradni dolžnosti.

Med drugimi pobudami je predlagana sprememba prometnega režima v Gubčevi ulici.Gubčeva in Ilaunigova ulica sta enosmerni in vzporedni ulici. V obeh ulicah je enosmerni

promet, ki poteka od juga proti severu, oziroma od središča Lenarta proti periferiji. Predlag je,da spremenijo smer vožnje na Gubčevi ulici v obratni smeri, torej od severa proti jugu.

Še enkrat naj se prouči prometni režim Cvetlične ulice. Cesta je enosmerna. V spodnjemdelu na parkirišču nastajajo zastoji zaradi nepravilnega parkiranja in gneče dovoznih vozil. Obvečernih urah je velika nevarnost, saj med avtomobili hodijo otroci, ki končujejo ali pričenjajos popoldanskimi aktivnostmi Glasbene in baletne šole.

Zastavljeno je bilo vprašanje, kolikšne so možnosti, da se dolgoročno sanira tekmovalna stezaza konje na hipodormu Polena. Organizatorji iz Konjeniškega kluba Slovenske gorice so na-mreč letos doživeli vrsto kritik zaradi slabe in premalo utrjene steze, grozila je celo odpoved tek-movanja. Ker so konjeniške dirke pri Lenartu športna prireditev za širše območje in so tudimed daleč najbolj obiskanimi športnimi dogodki, bi bilo prav, da občina nameni nekaj denarjaza nujno sanacijo steze. To uporabljajo tudi številni rekreativci, sprehajalci in drugi uporabniki.Odgovor župana: Kar zadeva tekmovalno stezo na hipodromu Polena, jo redno vzdržujemo. Popoplavi je pesek skoraj v celoti odneslo s proge, zato ob dirkah še ni bila primerno utrjena. Ob-čina bo tudi v prihodnje podpirala konjeniški šport, ne moremo pa prispevati nesorazmernovečjega deleža za ta šport, ker iz proračuna financiramo tudi druge športne panoge.

Stanovalec novega "rdečega" bloka je navedel probleme zaradi odlaganja odpadkov ob eko-loškem otoku ter po njegovem mnenju premajhnih zabojnikov 26-stanovanjskega sosednjegabloka. Ugotovil je, da je zadnji odlok o ravnanju z odpadki Občina Lenart sprejela leta 1995. Od-govor: Odvoz odpadkov pri blokih bo tudi v prihodnje enkrat tedensko, pri industrijskih ob-jektih pa ne tako pogosto. Ekološki otoki ostanejo, čeprav bi lahko ostali le za steklo in kovine,če bi bili občani disciplinirani. Posode za odpadke je potrebno zaklepati, da ne bodo dostopnedrugim uporabnikom.

Na občinski svet so bile prenesene pritožbe krajanov Voličine, ki živijo ob cesti, kjer potekaizgradnja javnega vodovoda, ker so nezadovoljni nad potekom del. Odgovor župana na seji:Opravljen je bil terenski ogled, dela se izvajajo po projektu. Cevi se položijo ob cestišču zaradilastniških razmerij, saj je cestišče v javni lasti, po zasebnih zemljiščih cevovodi ne potekajo.Ceste bodo ustrezno sanirane.

Slovesna sv. maša in žegnanjeProslava ob 60-letnici Društva upokojencev Lenart

Zavrh v Slovenskih goricah je tesno pove-zan s prizadevanji za ohranjanje in negovanjezgodovinskega spomina na generala RudolfaMaistra in njegove borce za severno slovenskomejo v prevratnih letih 1918/1919. Maistru včast in trajni spomin so na Zavrhu že leta 1961po njem poimenovali Turistično društvo inleta 1963 še razgledni stolp. Ob stolpu so od-krili tudi spominsko ploščo. To so bili začetkispontanega, a iskrenega in spoštljivega nego-vanja spomina na človeka, ki se je s svojimidejanji trajno vpisal v slovensko zgodovino.Brez generala Maistra in njegovih borcev nebi bilo današnjih slovenskih meja na severudomovine in brez njega bi najbrž tudi težkoprišli do uresničitve hotenj po lastni državi.Njegovo delo je bilo med domačini na Zavrhu,kamor je po upokojitvi Maister prihajal k pri-jatelju Franju Štupici. Čeprav je bil na Zavrhule trikrat, je ta kraj z njim živel in ga ohranil vlepem spominu tudi po smrti leta 1934.

Ko se je sredi 80-tih let minulega stoletja za-čelo organizirano negovanje spomina na Ru-dolfa Maistra –Vojanova na Zavrhu, je k temunajveč pripomogla ureditev Maistrove spo-minske sobe v Štupičevi vili. To je bil velikprojekt, ki ga je vodil Aleš Arih, podpiralo pacelotno vodstvo takratne občine Lenart načelu s predsednikom občinske skupščineEdom Zorkom. Kasneje je projekt MaistrovZavrh izdatno podprlo občinsko vodstvo spredsednico Vido Šavli, ki je bila Maistrovimborcem izjemno naklonjena. Tej pobudi je bilnaklonjen tudi vrh takratne Kulturne skup-nosti in Zveze kulturnih organizacij pri Le-nartu. Odprtje spominske sobe leta 1986 je bilvelik dogodek za zgodovino. Pomenil je zače-tek novega obdobja Maistrovega Zavrha. A le

za krajši čas, saj je po denacionalizaciji Štupi-čeve vile spominska soba zaprla vrata in je bilaprenesena v mariborsko vojašnico generalaMaistra. Slovenska vojska je imela zanjo velikposluh in tudi sicer podpira završka prizade-vanja za negovanje spomina na generala Mai-stra. Ko je bil na Zavrhu obnovljen kulturnidom, je bila v njem leta 1999 prenovljena Spo-minska soba, ki je izjemno dobro obiskana.

Štupičeva vila je bila prodana novemu last-niku, Nekoliko je spremenila zunanjo podoboin zdaj že vidno propada. Zato dajemo po-budo občini Lenart, ministrstvu za kulturoin ministrstvu za obrambo, da poskušajoodkupiti zgradbo in v njej postopoma vskladu s finančnimi možnostmi urediti vse-slovenski Maistrov muzej. To naj bo muzejslovenskega domoljubja, kar bi bila novaoblika krepitve zgodovinskega spomina naeno od odločilnih prelomnic v tradiciji slo-venskega uporništva 20. stoletja. Maistrov časje namreč dodobra zaznamoval slovensko na-rodno zgodovino in prav je, da bi bil oveko-večen na svojstven način – s sodobnomuzejsko postavitvijo na eni od najlepših raz-glednih točk Slovenskih goric. V kraju, odkoder je Maister opeval lepote domovine. Po-budo naslavljamo tudi na Maistrova domo-vinska društva, njihovo zvezo društev in navse organizacije civilne družbe, ki vidijo vMaistru, njegovem času in predvsem v njego-vih dejanjih zgodovinsko iztočnico za pono-sno dokazovanje veličine slovenstva.

Aleš Arih, prof.Dr. Marjan Toš, prof.

Anica Šuster, prof.

Zavrh, november 2011

Letošnje tradicionalneMaistrove prireditveso bile v petek, 18.

novembra, na tradicional-nem prizorišču, v kultur-nem domu na Zavrhu, vorganizaciji občine Lenartin Turističnega društva Ru-dolf Maister - VojanovZavrh. Ob 15. uri je bilaokrogla miza z naslovomZgodil se je Zavrh. Sodelo-vali so: Dr. Marjan Toš: Tu-ristično društvo RudolfMaister –Vojanov 1961-2011, Aleš Arih: PrispevekTurističnega društva Rudolf Maister - Vojanovk utrjevanju zgodovinskega spomina na gene-

rala Maistra, Dr. Aleš Gačnik: Kul-turni turizem – izzivi in dilemeSlovenije (in Zavrha), Dr. MarjanToš in Aleš Arih: Predstavitev Zbornika referatov ob 25-letniciMaistrovih prireditev in 50-letniciTurističnega društva Rudolf Maister– Vojanov Zavrh.

Po svečanosti pred Maistrovimobeležjem s položitvijo vencev inslovesno postavitvijo Slovenske voj-ske je v prepolni dvorani potekalaslovesnost v znamenju Rudolfa Mai-stra in 50-letnice Turističnega dru-štva Rudolf Maister - Vojanov.Župan občine Lenart mag. Janez Kramberger,

namestnik poveljnika 72. brigade Slovenskevojske podpolkovnik Vlado Bevetek in pred-sednica Turističnega društva Rudolf Maister -Vojanov prof. Anica Šuster so spregovorili oMaistrovem liku in sodobnem času v družbiin vojski ter o nalogah, ki jih ima turističnodruštvo pri svoji osnovni in narodno ohranit-

veni vlogi. V kulturnem programu so sodelo-vali pihalni orkester MOL, vokalni kvintet Za-

vrški fantje, harmonikarjaBen in Domen Šnajder,pevka Milena Pfeiler in pia-nistka Zala Čuček terdramska igralca Silvo Sa-fran in Marjan Bačko.

V dvorani so odprli tudirazstavo s prikazom na-stanka, razvoja in vloge tu-rističnega društva, ki je naZavrhu globlje in bolj kotkjerkoli v Sloveniji vseskoziopozarjalo na prispevek invlogo velikega Slovenca inga delovno poudarjalo..

Osrednja slavnostna pri-reditev s kulturnim progra-mov ob 50-letnici društvapa je potekala v soboto, 19.novembra, ob 18. uri, pravtako v natrpanem kultur-nem domu na Zavrhu.Osrednja govornica je bilapredsednica društva prof.Anica Šuster, ki je še žive-čim nekdanjim predsedni-kom društva: Francu Ploju,Valterju Lešniku, JanezuLešniku, Ireni Čeh in Dragici Bezjak podelila po-sebna priznanja. Dva ne-

kdanja predsednika, Janez Karo in Jože Žižek,sta že preminula. Kulturno-umetniški prispe-vek pa so proslavi dali Slovenskogoriški glasovi, Ljudski pevci KTD Selce in učenci OŠ Voličina.

E. P.

»Nikoli ne čakaj na druge, kaj ti bodonaredili …« (Tone Partljič)…ampak se sam odloči, kaj boš naredil,ter sprejmi tudi odgovornost zase.«

Predstavitev knjige Deklica in general To-neta Partljiča in ilustratorja Antona Buzetija zZaložbo Ajda iz Murske Sobote je v polni dvo-rani v Voličini v sredo, 16. 11., predstavljalapravo poslastico.

Av t o rje prebralčudovitozgodbo,ki jo jespletel zobilico zgodovinskega znanja o Rudolfu Mai-stru, Voličini in Zavrhu, vseh tistih, ki so ka-korkoli povezani z Maistrom. Predvsem pa vseokoli deklice Katice, ki je po njegovem mne-nju pomembna zgodba iz teh krajev. Katice ni

več, slikanica o deklici, ki niznala brati – na glas, pa bovečen dokument o tem po-nosnem možu in domači-nih, ki so se stopili z njo.

Na vse bodimo ponosni!Tudi ilustrator Anton

Buzeti je odlično predstavilsvoj likovni pogled na ge-nerala in deklico. Izpostavilje prispodobo o regratu inlučki. Ko jo razpihaš, nikoline veš, katera lučka bopadla na plodna in katerana neplodna tla… Domo-ljubna tema – biti ponosenSlovenec, je v Zavrhu zavest, prisotna skoziMaistrove prireditve že tretje desetletje. AlešArih jih je postavil z nekaterimi pomembnimidomačini.

Spet so Slovenske gorice dobile krasen biser,ki lepo dopolnjuje 50-letnico Turističnegadruštva Rudolf Maister - Vojanov Zavrh, 26 letMaistrovih prireditev, za otroke OŠ Voličinakrasen izziv za pridno raziskovalno delo napodročju domoznanstva, za vse občane občine

Lenart in drugih v Slovenskih goricah paponos na že prehojeno in motivacijo za delonaprej.

Knjižnica Lenart pa je razstavila tudi origi-nale Buzetijevih ilustracij. Ogledate si jih lahkov večnamenski dvorani. Knjiga je bila prisotnas svojimi ustvarjalci tudi na Zavrhu v petek,18.11.2011.

Marija Šauperl, Foto: Tomaž Mihalič

25. NOVEMBER 2011 | ŠT. 10 | 5

OVTARJEVE NOVICEAKTUALNO IZ OBČIN

Maistrove prireditve 2011 in 50-letnica TD Rudolf Maister Vojanov

Deklica in general

Javna pobuda

za odkup Štupičeve vile in ureditev Maistrovega muzeja domoljubja na Zavrhu

Potem ko so na dan spomina na mrtvepredstavniki vodstva lenarške občinskeorganizacije socialnih demokratov polo-

žili cvetje na partizanskem grobu na pokopa-lišču in se napotili še k spomeniku žrtvamdruge svetovne vojne v središču Lenarta, sobili neprijetno presenečeni nad velikim naci-stičnim simbolom rdeče barve v spodnjemdelu spomenika. Dejanje so dokumentirali inga prijavili lenarški policijski postaji, od katerepričakujejo, da bo poskušala odkriti storilce alistorilca tega nesprejemljivega početja. O po-javu nacističnega simbola so obvestili tudi le-narškega župana mag. Janeza Krambergerja.To je bilo prvič v zadnjih letih, da je bil parti-zanski spomenik v središču Slovenskih goricoskrunjen in popisan z nacističnimi simboli,kar najostreje obsojajo, je v krajšem sporočilu

za javnost zapisala predsednica lenarških so-cialnih demokratov Darinka Čobec.

M. T.

Nacistični simbol na lenarškem spomeniku NOB

Foto: D. K.

Nacistični simbol na partizanskem spomeniku vLenartu na dan mrtvih

Občina Sveta Ana je v sodelovanju zZgodovinskim društvom Slovenskegorice v soboto, 29. 10. 2011, ob 10. uri

v avli občine pripravila okroglo mizo ob 150-letnici smrti Franca Postiča. Na ogled so po-stavili tudi razstavo o delu in življenju FrancaPostiča, pripravili priložnostni žig, priložno-stno občinsko znamko z motivom trte, po-imenovane po F. Postiču, ter priložnostnoovojnico.

Na okrogli mizi so sodelovali številni stro-kovnjaki: Janez Ferlinc - predsednik Zgodo-vinskega društva Slovenske gorice, IgorZemljič - bibliotekar na Inštitutu za novejšozgodovino, mag. Tone Zafošnik – prvi mestni

viničar in prvi skrbnik Stare trte na Lentu,Stane Kocutar - odgovorni urednik RadiaMaribor in sedanji mestni viničar, doc. dr.Igor Kramberger - prof. Filozofske fakulteteUniverze v Mariboru, oddelek za sociologijo,doc. dr. Stanko Vršič - prof. Fakultete za kme-tijstvo in biosistemske vede in dr. FanikaKrajnc Vrečko - vodja Teološke knjižnice Maribor.

Igor Zemljič je zbranim predstavil leta 1794rojenega doktorja medicine, naprednega vino-gradnika in sadjarja. Kot zdravnik je bival veni izmed večjih hiš pri Sv. Ani, v kateri si jeuredil ordinacijo s sodobno lekarno. Okolicahiše je bila zasajena z obsežnimi vinogradi insadovnjaki, znan je bil namreč po tem, da jegojil preko 300 vinskih sort ter tako s svojimznanjem in izkušnjami pomembno vplival narazširjanje sadjarstva in vinogradništva priSveti Ani in tudi v širši okolici. Janez Ferlincje spregovoril o delovnih poudarkih društva,tokrat namenjenih znamenitemu vinograd-

niku, o ka-terem, patudi o vino-gradništvuv Sloven-skih gori-cah na-sploh, se obi n t e n z i v -nem razi-

skovanju tako rekoč vsak danpojavljajo nova dejstva. Dr.Stanko Vršič je izpostavil iz-sledke genetskih analiz sorte»Schwarz Riesling«, imenovanetudi »Postic Traube«, ter izpo-stavil sam kraj Sv. Ana kot pomembno točko širjenja sod-obnega vinarstva, saj se ponašaz enimi najlepših vinogradni-ških leg v tem delu Slovenije,kar s seboj prinaša tudi odlične

pogoje vinogradništva, nekoč imenovanega vi-noreja. Mag. Tone Zafošnik, dolgoletni viničarStare trte na Lentu, je poudaril pomembno na-ravno danost vinogradništvu pri Sveti Ani, sajga je trtna uš najkasneje prizadela oziroma

najkasneje prišla, kar je po-membno vplivalo na razvoj vi-narstva in vinogradništva v temdelu Slovenskih goric. Pravtako je podal zanimivo pobudovinogradnikom, saj je dejal, dase nadeja, da bo še pil »šampa-njec od Sv. Ane«, ter tako spod-budil vinogradnike k zasaditviPostičeve trte, kar so slednji zveliko vznesenostjo ter vse-splošnim navdušenjem sprejeli.Dr. Igor Kramberger opomni,da je bilo znanje 1. polovice 19.stoletja namenjeno čiščenju vi-nogradov, prav tako pa je opo-zoril na atlas s 27-imi trtami iz

let 1873-76. Dr. Fanika Vrečko je preučevalajezikovno ravnino imen 24 sort vinske trte, zaizhodišče je vzela Murkov slovar iz 1832,Trummerjevo knjigo popisa sort vinske trte naŠtajerskem iz leta 1841, Pleteršnikov slovar izleta 1894, v katerem je zasledila kar 16 imenvinske trte pri Sv. Ani od skupaj 71; belina,kavka, lipavščina, maslovina, modrina, ranfo-lica, hapševina, zelenika idr. Stane Kocutar, se-

danji viničar Stare trte naLentu, izpostavi pomen trsni-čarstva v vinogradništvu, saj jeto bila prava revolucija, še po-sebej ob ustanovitvi trsnice vPekrah v bližini posestva Mera-novo, saj je tam nadvojvodaJanez ustanovil šolo za kmeto-valce. Od leta 1924 sta šoli na-menjeni moškim kmetoval-cem-prevzemnikom vinograd-niških in sadjarskih kmetij. Pokratkih predstavitvah predava-teljev so besedo prevzeli obi-skovalci, saj so predavateljempostavljali vprašanja in na njih

dobili tudi zelo jasne odgovore. Župan SilvoSlaček je z zanosom poudaril, da si bo občinazelo prizadevala, da bi ta okrogla miza postalatemelj dejanskemu odkrivanju življenja in delaznamenitega prebivalca Sv. Ane, Franca Po-stiča. Kot se za okroglo mizo znamenitega vi-narja spodobi, je župan občine vse navzočepovabil na degustacijo vin in k izmenjavimnenj povabljenih predavateljev in navzočihgostov. Torej lahko zaključimo, da je v vinuresnica, torej se bo iz te trte izvilo nekaj do-brega.

Suzana Rejak Breznik

Lokalna cesta Močna – Zg. Partinje –

Jakobski Dol končana

Cestno podjetje Pomgrad iz Murske So-bote je dela na1630 m dolgem cestnemodseku, na lokalni cesti Močna – Zg.

Partinje – Jakobski Dol (LC 203-461), končalov rekordnem času. Izvajalecje z deli pričel takoj po pod-pisu pogodbe 26. septem-bra, 3. novembra pa so selahko uporabniki te ceste vZg. Partinje že peljali ponovi asfaltni podlagi, ki jeprekrila nekdaj gramozi-rano cestišče. Župan ob-čine Sv. Jurij v Slov. gor.Peter Škrlec je ob tem poudaril, da sam sicer ninaklonjen hitrim oz. prehi-trim gradnjam cest in dru-gih objektov, vendar pa je bilo potrebnopohiteti zaradi roka za zahtevek plačila sofi-nancerskega deleža s strani države v višini137.000€. Potrebno pa je omeniti, da je bilo iz-vajalcem del na omenjeni cesti precej naklo-njeno tudi vreme, ki je bilo kot nalašč zaasfaltiranje, saj je bil okto-ber zelo suh in glede naletni čas tudi dovolj topelmesec. Ugodno je na potekdel vplival tudi kamnitteren, ki na ta način precejzmanjšuje možnost pose-danja ceste, še pojasnjujePeter Škrlec. Naj ob tem šedodamo, da je vrednost ce-lotne rekonstrukcije cesteznašala 155.334.€

Župan občine Sv. Juri v Slov. gor. pa že po-gleduje proti načrtom v letu 2012. Tudi za pri-hodnje leto je namreč po 23. členu akona osofinanciranju občin predviden sofinancerskidelež v podobni višini. Tako naj bi prihodnjeleto asfaltno prevleko dobila cesta v Malni (JP 703 342) v dolžini 1332 m ali pa cesta v

Sp. Gasteraju (JP 703 471) v dolžini 1623 m.»Projektna dokumentacija za obe cesti je že iz-delana, občinski svetniki občine Sv. Jurij v Slov.gor. pa bodo prihodnje leto odločili, kateracesta bo najprej dobila asfaltno prevleko,« ra-zlaga Peter Škrlec.

Sanacija plazu in priprave na

zimsko službo

Poleg nove ceste v Zg. Partinju je bil v temnaselju saniran tudi plaz pri pizzeriji Anita. Sa-nacija plazu je občinski proračun zmanjšala za10.000 €. Prav tako pa so bila v tem času opra-vljena manjša obnovitvena dela na drugih ob-činskih cestah in mostovih. Naš sogovornik pazagotavlja, da je občina tudi dobro pripra-

vljena na bližajočo se zimo, saj so že napolniliobcestne deponije s posipnim gramozom insoljo. Za zimsko službo bo tako kot pretekloleto tudi letos skrbelo cestno podjetje MurskaSobota s tremi podizvajalci iz občine Sv. Jurij vSlov. gor. Slednji bodo skrbeli za lokalne ceste,medtem ko glavne ostanejo pod okriljem CPMurska Sobota. Župan ocenjuje, da bo ob pov-prečni zimi strošek zimske službe znašal od60.000 do 80.000 €.

Osrednji trg v Jurovskem Dolu že

kaže namembnost

Že v času prvih civilizacij so trgi v mestihpredstavljali srce mesta. To so bile točke, ki sobile vir vseh informacij, nadrugi strani pa so trgi pred-stavljali tudi simbol sreče-vanja in združevanja ljudi.Prav to funkcijo pa že do-biva osrednji trg v Jurov-skem Dolu, kar se je nenazadnje že pokazalo namartinovanju, ki ga je ob-čina Sv. Jurij v Slov. gor. pri-pravila v sodelovanju zlokalnimi društvi. Zaradiugodnega jesenskega vre-mena izvajalci trenutnocelo prehitevajo časovni

načrt rekonstrukcije trga, ki čedalje bolj do-biva končno podobo. »Do 6. 12. bo tako tudivložen zahtevek za sofinancerski delež, kate-rega pa smo že plačali,« je povedal Škrlec.

Prednovoletni čas v Sv. Juriju

Prednovoletno vzdušje se bo v občini Sv.Jurij v Slov. gor. za najmarljivejše dijake in štu-dente pričelo že z današnjo slovesnostjo ob 17.uri, ko bo župan občine Peter Škrlec gostil na-grajene dijake in študente. Letošnjih nagrajen-cev je 12, kar pomeni, da se je številonagrajenih v primerjavi z lanskim letom pove-čalo za 4.

Veselega decembra se bolj kot odrasli razve-selijo otroci. Za nasmeh na njihovih obrazihin dobro voljo bodo tudi letos poskrbeli na ob-čini, kjer so že rezervirali termin pri Božičku.Le-ta bo obiskoval Jurovski Dol 20. decembra,

ko bo pozdravil in obdaroval najmlajše prebi-valce občine. Svetniki občine Sv. Jurij v Slov.gor. bodo s sklepno sejo in tradicionalnim za-ključkom s predsedniki in drugimi predstav-niki društev v občini 22. decembra sklenili leto2011.

Na tradicionalni decembrski prireditvi Dru-žina poje, ki jo že vrsto let pripravljajo v KDIvan Cankar, se bodo tudi letos predstavili šte-vilni pevci oz. pevske skupine. Letošnja prire-ditev bo v kulturnem domu v Jurovskem Dolu17. decembra.

Dejan Kramberger

OVTARJEVE NOVICE AKTUALNO IZ OBČIN

6 | ŠT. 10 | 25. NOVEMBER 2011

O zadnjih delih v letu 2011

Sv. Ana Sv. Jurij v Slov. goricah

Foto R. T.

Foto D. K.

Franc Postič- znameniti zdravnik,vinogradnik in sadjar pri Sv. Ani

Protokolarni center sv. Martina v obnovljenisamostanski kleti pri Sveti Trojici privablja vseveč obiskovalcev in gosti vse več gostov razli-čnih prireditev in srečanj.

E. P.Benediška termalna vrtina poleti ne kaže

znamenj življenja ...

... jeseni in pozimi pa oživi in že opravljasvojo pomembno vlogo - ogreva okoliške objekte.

E. P.

Ni še dolgo tega, kar smo v Ovtarjevihnovicah pisali o akciji »Očistimo Slo-venijo«. V okviru te akcije so občani in

občanke občine Benedikt na čelu s svojim žu-panom Milanom Gumzarjem očistili in sani-rali divja odlagališča odpadkov, ki so jih vpreteklosti v odmaknjenih gozdovih in globa-čah ustvarili premalo ekološko ozaveščeni po-samezniki. Poleg tega občanke in občaniBenedikta vsako pomlad poskrbijo za lepourejeno okolje, brez česar si razvoja turizma,ki bo vsem v Benediktu prinesel lepše čase innovo perspektivo, ni mogoče predstavljati. Lekdo bi hodil na oddih in rekreacijo v terme, vkaterih bi smrdelo in zaudarjalo po odpadkihiz okoliških logov.

Toda, glej zlomka! Medtem ko si večina ob-čank in občanov občine Benedikt prizadeva,da bi živeli v čistem in lepo urejenem okolju,nekateri premalo ekološko ozaveščeni posa-mezniki na novo ustvarjajo divja odlagališča.Pred kratkim je nekdo, ki je verjetno domapreurejal stanovanje oziroma hišo ali pa je pre-prosto imel čistilno akcijo, vse, kar mu je biloodveč, odvrgel kar v naravo. Na kupu smeti, kijih je odvrgel v čudovito naravno okolje, nisobili samo porcelanasti krožniki, stare koce inposteljna pokrivala, temveč tudi plastenke,prazne steklenice in druga nesnaga, ki jo jemogoče odvreči v vsak smetnjak. Očitno je bilnekdo tako nemaren in len, da se mu niti pla-stenk ni ljubilo potisniti v vrečo za plastiko,temveč je vse odvečne predmete in nesnagopri hiši zmetal na prikolico in jo odpeljal terodvrgel – v naravo.

Mnogi v občini Bene-dikt, ki si prizadevajo začisto in zdravo okolje, sozato ogorčeni in razočarani.Sprašujejo se, ali mora bitina svetu zares tako, da enidelajo svinjarijo v okolju, kije vsem skupno, drugi pamorajo prostovoljno inbrezplačno čistiti za njimi.Kje je tukaj morala brez-vestnežev, ki uničujejo našeokolje?

Zgodba pa ima tudidrugo plat, ki se lahko za ti-stega, ki je začel ustvarjatidivje odlagališče odpadkovv naravi, konča drugače,kot je pričakoval. Inšpek-torji, ki izvajajo redne kon-trole nad urejenostjo okoljav občinah v osrednjih Slovenskih goricah, sovse bolj učinkoviti, o čemer smo v Ovtarjevihnovicah že pisali. Lani so, denimo, oglobili večposameznikov, ki so v naravo odvrgli le vrečkosmeti, saj so jih po njih izsledili. Ni zlomek, dabodo izsledili tudi brezvestneža, ki je odvrgel vnaravo celo prikolico nepotrebnih stvari innesnage iz domače hiše. Zagotovo lahko krož-

nike in druge predmete, ki sedaj ležijo v na-ravi, hitro prepozna veliko ljudi. Zelo verjetnopa je tudi, da ga je pri tem nečednem opraviluvidel kdo, ki ima vest in mu ni vseeno, v kakš-nem okolju živimo. Če bodo pristojni izslediliposameznika, ki je začel ustvarjati divje odla-gališče odpadkov, se mu ne piše nič dobrega.Zelo globoko bo moral seči v žep, pa še v po-smeh vsem v svoji okolici bo.

Problem pa je mogoče rešiti tudi na drugnačin. Vsakdo kdaj stori kakšno napako. Pa-metni in odgovorni se od nespametnih inneodgovornih razlikujejo po tem, da prvi svojenapake sami sebi priznajo in jih popravijo. Na-pako, ki jo je storil tisti, ki je odvrgel odpadkev naravo, se da pravzaprav hitro popraviti: od-padke je treba zopet naložiti na prikolico in jihodpeljati tja, kjer jim je mesto – v zabojnike zaločeno zbiranje odpadkov, ki jih je v občini Be-nedikt dovolj na voljo, ali pa v zbirni centerSaubermacherja Slovenije v Lenartu. ObčinaBenedikt je za ločeno zbiranje odpadkov innasploh za odstranjevanje odpadkov tako lepoposkrbela, da s tem zares nihče ne more imetiproblemov, razen lenih in nemarnih, ki se jimsvojih odpadkov ne ljubi odnesti niti doprvega otoka za ločeno zbiranje odpadkov. Nenazadnje so zdaj posode in vreče za ločenozbiranje odpadkov kar na domačem pragu.

Občina Benedikt, ki skrbi za čisto in zdravookolje, je podjetju Saubermacher že naročila,naj očisti divje odlagališče z naše fotografije,in to je bilo tudi že storjeno. Če bodo krivcaizsledili, se mu ne piše nič dobrega. Še vednopa ima čas, da svojo napako popravi in to tako,

da občini povrne stroške čiščenja, sledi pa šedenarna kazen. Star pregovor pravi, da še no-benemu ni padla krona z glave, če je svojo na-pako popravil. Velja ravno nasprotno: ljudje,ki svoje napake priznajo in popravijo, si zaslu-žijo vse spoštovanje.

T. K.

Umetno jezero pod veličastno cerkvijoSvete Trojice postaja vse bolj prilju-bljena izletniška točka za mnoge turi-

ste od blizu in daleč. Le malokateri obiskovalecpa ve, da se jezero, ki mu ljudje običajno pra-vijo »Jezero pri Sveti Trojici«, dejansko ime-nuje Gradiško jezero. Zaradi tega domačini želeta in leta ugotavljajo, da bi ga bilo treba pre-imenovati.

Sedaj je občinski svet občine Sveta Trojicana čelu z županom Darkom Frasom sprožiluradni postopek za preimenovanje jezera.Člani občinskega sveta so na osnovi zakona olokalni samoupravi in ob-činskega statuta sprejelisklep, na podlagi kateregabodo državni komisiji zastandardizacijo zemljepisniimen dali pobudo, da biGradiško jezero preimeno-vali v Trojiško jezero.

Obrazložitev, ki jo bo ob-čina posredovala omenjenikomisiji, je zelo zanimiva,saj zlasti mlajši ljudje vosrednjih Slovenskih gori-cah o jezeru pri Sveti Tro-jici vedo zelo malo. Tojezero je umetno, nastalopa je v drugi polovici prejšnjega stoletja z za-jezitvijo potoka Velka, kot eno od petih jezer vPesniški dolini. Jezero, ki obsega dobrih 45hektarjev, je nastalo v sklopu prizadevanj, dabi v severovzhodni Sloveniji bolj učinkovitoobvladovali poplave, ki so v preteklosti pov-zročale velike škode na kmetijskih površinahin v naseljih. Poleg tega je jezero namenjeno

ribogojništvu in ribolovu, hkrati pa ima veliknaravovarstveni pomen, saj severni del jezeraobdajajo sistemi ekoremediacij oziroma si-stemi naravnih procesov za obnovo in zaščitovoda.

Težnje po preimenovanju Gradiškega jezerav Trojiško so se pojavljale že nekaj časa, še mo-čnejši razlogi za to pa so nastopili leta 2010, ko

se je del naselja Zgornja Senarska, ki leži objužnem delu jezera, priključil naselju SvetaTrojica. Tako je sedaj jezero od severne,vzhodne in južne strani obdano z naseljemSveta Trojica v Slovenskih goricah. Konec kon-cev pa se je območje, na katerem so ustvarilijezero, že prej imenovalo Trojiška gmajna.

Od leta 1953 do leta 1992, ko je bil izvedenreferendum o preimenovanju, se je današnjenaselje Sveta Trojica imenovalo Gradišče. Zatoje tudi jezero dobilo ime po kraju. Nobenegarazloga ni, da se po kraju ne bi imenovalo tudidanes. Ne nazadnje pa poimenovanje Gradi-

ško jezero ni primerno tudi zaradi tega, karobstaja v Sloveniji še eno Gradiško jezero, kise nahaja v občini Lukovica, kar marsikogazmede.

Če bo prišlo do preimenovanja Gradiškegajezera v Trojiško, pa pravzaprav v vsakodnev-nem življenju ne bo nobene spremembe – je-zera že dolgo skoraj nihče več ne imenuje

Gradiško jezero.Na občini Sveta Tro-

jica pa so, kot je na tejobčini, ki jo vodi uni-verzitetni diplomiranipravnik, podrobnoproučili pravne okvirepreimenovanja. Ugoto-vili so, da zakonodajana področju preimeno-vanja imen jezer nepredvideva predpisa-nega postopka, kot je toprimer pri preimenova-nju naselij in ulic, ven-dar so se kljub temu

odločili za to, da bodo pobudo poslali v pre-sojo že omenjeni komisiji za standardizacijozemljepisnih imen. Če bo ugotovila, da je po-buda ustrezna, bo novo ime potrdila ter nalo-žila Geodetski upravi, da novo ime vpiše vregister zemljepisnih imen ter na vsa državnakartografska gradiva.

T. K. , foto: E. P.

25. NOVEMBER 2011 | ŠT. 10 | 7

OVTARJEVE NOVICEAKTUALNO IZ OBČIN

Domačo nesnago je nekdo odvrgel kar v gozd

Bo Gradiško jezero kmalu Trojiško?

Benedikt Sv. Trojica

Inšpektorji bodo po prikolici odvrženih odpadkov verjetno zlahka iz-sledili tistega, ki je odvrgel odpadke v naravno okolje, zato je zanj bolje,da svojo napako popravi sam

Program strokovnega izobraževanja kmetovalcev za leto 2011/12

Vobčini Cerkvenjak potekajo živahneinvesticijske dejavnosti, ki bodo v pri-hodnosti močno vplivale na kakovost

življenja in gospodarski razvoj v občini.Po besedah direktorja občinske uprave v ob-

čini Cerkvenjak Vita Kranerja je največja in-vesticija, ki trenutno poteka v občini, razširitevin izgradnja Športno rekreacijskega centra. To

investicijo so v občini načrtovali že vrsto let.Zemeljska dela, ki predstavljajo 30 odstotkovinvesticije, bodo vsak čas končana. Po izgrad-nji tega centra bodo imeli mladi zelo dobre po-goje za različne športne dejavnosti, še zlasti paza nogomet, tenis in atletiko.

Še letos bodo začeli graditi tudi tribuno vtem športno rekreacijskem centru, ki bo dolgatrideset in široka osem metrov, pod njo pabodo prostori za slačilnice in druge potrebe.Tako zemeljska kot gradbena dela izvaja pod-jetje Komunala Slovenske gorice iz Lenarta.Ob primernih vremenskih razmerah bododela potekala neprekinjeno, ne glede na zimskičas.

Aeroklub Sršen pa na cerkvenjaškem leta-lišču v Brengovi gradi hangar, ki bo dolg 30metrov, širok 15 metrov in visok 7,5 metrov.Vanj bodo lahko shranili osem letal. Sredstvaza izgradnjo hangarja je poleg AeroklubaSršen prispevalo tudi šest članov tega kluba, kiga vodi Ivan Divjak, saj klub sam te investicije,za katero bodo porabili okoli 40.000 evrov, nebi zmogel. Objekt že stoji, trenutno pa monti-rajo vrata. Po Kranerjevi oceni je izvedenih žeokoli 80 odstotkov del pri izgradnji hangarja.

Z vidika razvoja turizma je zelo zanimivatudi investicija v izgradnjo oziroma ureditevrazglednega stolpa na stolpu gasilskega domav Cerkvenjaku. Po Kranerjevih besedah je

idejna zasnova, ki jo je izdelal magister DarkoIpša iz podjetja IKONS iz Murske Sobote, žepripravljena. Z njo bo občina sodelovala narazpisu ministrstva za kmetijstvo za sofinan-ciranje razvoja turizma. Razgledni stolp, s ka-terega se bo videlo tudi v tri sosednje države(v Avstrijo, na Hrvaško in na Madžarsko), bourejen tako, da bo služil svojemu namenu v

vseh vremenskih okolišči-nah. Vrednost investicije šeni znana, zagotovo pa boznašala nekaj deset tisočevrov.

Razglednega stolpa senajbolj veselijo gostinci inturistični delavci. Pričaku-jejo, da bo v kraj pritegnilštevilne obiskovalce, še zla-sti, če bodo ustrezno poskr-beli tudi za njegovopromocijo. Velika prednostnovega razglednega stolpabo njegov položaj v nepo-sredni bližini avtoceste. Čebodo ob avtocesti primerneoznake, se bo marsikateriturist odločil, da si bo de-želo, skozi katero potuje,tudi ogledal z razglednegastolpa.

Pred kratkim so v občini Cerkvenjak razši-rili obstoječo čistilno napravo, ki je že uspešnoprestala preizkusno obratovanje. Sedaj pote-kajo še zadnje aktivnosti pred tehničnim prev-zemom, nato pa bodo novo oziromarazširjeno čistilno napravo slavnostno odprliin predali namenu.

Z investicijami si v občini Cerkvenjak pri-zadevajo vsem občankam in občanom, še zla-sti pa mladim, zagotoviti podobne možnostiza kakovostno življenje, kot jih imajo ljudje vmestih. Pričakujejo, da bodo na ta način pri-tegnili v občino nove občane, zlasti pa mladedružine, ki bodo izboljšale demografsko po-dobo kraja. Delno se to že dogaja, saj je podje-tje Juven v središču Cerkvenjaka zgradilostanovanjski blok, v katerem je dvanajst sta-novanj. Večina stanovanj je že prodana, medkupci pa je za zdaj večina takšnih, ki se bodov Cerkvenjak priselili. To je dober znak, sajkaže, da postaja kraj zanimiv za priseljevanje,k čemur veliko prispeva tudi cerkvenjaški pri-ključek na avtocesto. Od Juvenovega bloka vsredišču Cerkvenjaka je mogoče do središčaMaribora z avtomobilom priti v dobrih dvaj-setih minutah.

T. K.

Osmega novembra je v Zrečah potekalsvečan podpis koncesijske pogodbemed občinama Zreče in Vitanje in

podjetjem Saubermacher Slovenija, ki je biloizbrano na podlagi najbolj ugodne in najpri-mernejše ponudbe. Na javni razpis so se pri-

javila podjetja SaubermacherSlovenija, d.o.o, s partnerjemČisto mesto, Snaga Maribor,d.o.o., in Javno komunalnopodjetje Slovenske Konjice. Kotnajbolj primeren ponudnik jebilo izbrano podjetje Sauber-macher Slovenija, koncesijskapogodba z obema občinama paje bila sklenjena za dobo 15 let.V Saubermacherju operativnoizvajanje v obeh občinah načr-tujemo od 1. januarja 2012, dotakrat pa bodo potekale pripra-vljalne aktivnosti.

OVTARJEVE NOVICE AKTUALNO IZ OBČIN ZNANJE ZA RAZVOJ

8 | ŠT. 10 | 25. NOVEMBER 2011

Investicije za višjo kakovost življenja

Saubermacher Slovenija tudi v občinah Zrečein Vitanje

Cerkvenjak

Večina od 12 stanovanj v novem Juvenovem bloku v Cerkvenjakuje že prodanih

Vabimo vas k vpisu v program Podjetništvoza razvoj podeželja. Program ponuja vsebine,ki so združene na enem mestu, in nam dajeznanja za zagon oz. vodenje lastnega podjetja.Ta znanja so s področja osnov podjetništva,poslovne komunikacije, trženja, ustanavljanja

podjetij, e-uprave, bančnega poslovanja in za-varovalništva. Predavanja se pričnejo 28. 11.2011 ob 17. uri. Za vse informacije in prijavese oglasite na Izobraževalnem centru, na Ni-kovi 9, ali po telefonu 02/ 720 78 88.

Brezplačni program za razvoj podeželja

Pri Izobraževalnem cen-tru se uspešno izobražuježe tretja skupina odraslihprojekta Računalniško indigitalno opismenjevanje zimenom Računalnik, našnujni pripomoček.

Cilj izobraževanja jeusposobiti odrasle za samo-stojno uporabo računalnikav vsakdanjem življenju inpoklicu, spodbuditi splo-šno računalniško pisme-nost med odraslimi terusposobiti odrasle za iska-nje, izbiranje in uporabljanje informacij. Zbiramo prijave za naslednjo skupino.

Za več informacij nas pokličite na telefon02/720 78 88.

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

Učenje računalništva

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega social-nega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport in se izvaja v okviruOperativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenj-skega učenja; prednostne usmeritve 3.2.: Izboljšanje usposobljenostiposameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju.

Še je nekaj prostih mest za začetni tečajnemščine in angleščine. Tečaj bi izvedli v zim-skem času. Za vse informacije in prijave se

oglasite na Izobraževalnem centru, na Nikovi9, ali po telefonu 02/ 720 78 88.

Izobraževalni center Slovenske gorice

Tečaji tujih jezikov

Program strokovnih predavanj v zimski sezoni, ki ga organizira Kmetijska svetovalna služba Le-nart za kmetovalce občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sv. Ana, Sv. Jurij v Slov. goricah in Sv. Tro-jica, zajema predavanja za kmetijsko okoljski program (KOP), ki so za kmetovalce, ki bodo tudi vbodoče vključeni v ukrepe programa KOP, obvezna (vsaj 4 ure predavanja vsako leto), ter ostala pre-davanja, za katere menimo, da so za kmetovalce zanimiva in koristna.

Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba Lenart, Franci Ornik, dipl.inž.kmet.

Datum Ura Tema predavanja Predavatelj Lokacija Se upošteva

za KOP

28.11.2011

9.30Tehnološki ukrepi za zmanjševanje pojavatrsnih rumenic in kapi vinske trte

Andrej Rebernišek, KGZPtuj

Lenart - Center Slovenskih goric, Trg osvoboditve 9

IVG

30.11.2011

10.00

Ekološko kmetovanje – izziv za prihodnost,možnost prehoda iz INTEGRIRANE v EKO-LOŠKO kmetovanje, zakonske podlage zaekološko kmetovanje

Jože Rantaša s sodelavciInštituta KON-CERTMaribor, Martina Ploj,KGZ Maribor

Lenart - Center Slo-venskih goric

IVG, IPL,IPS, IVR,

EK

12.12.2011

10.00Sonaravna reja živali (minerali in mikroelem.v prehrani živali, vročinski stres pri živalih)

Anton Hohler, KGZ Ptuj Cerkvenjak – kulturnidom

REJ, PAS

4. 1.2012

10.00Rez sadnega drevja, varstvo sadnega drevja Jože Miklavc, Zlatka Gut-

man Kobal, KGZ MariborLenart - Center Slo-venskih goric, kmetija

IPS

16. 1.2012

10.00Sonaravna reja živali (minerali in mikroelem.v prehrani živali, vročinski stres pri živalih)

Anton Hohler, KGZ Ptuj Sv. Ana – Kulturnoturistični center

REJ, PAS

17. 1.2012

10.00Registracija dopolnile dejavnosti na kmetiji Slavica Strelec, Cvetka

Bogdan, KGZ PtujLenart - Center Slo-venskih goric

20. 1.2012

10.00Talni škodljivci pri pridelavi poljščin, dose-danja praksa gnojenja na osnovi analiz tal

Draga Zadravec s sode-lavci, KGZ Maribor

Benedikt – kulturnidom

IPL, KOL,ZEL,

24. 1.2012

10.00Pridelava krušne pšenice, pomen čebel vkmetijski pridelavi in ukrepi za varovanje

Draga Zadravec s sode-lavci, KGZ Maribor

Voličina – kulturnidom

IPL, KOL,ZEL

26. 1.2012

10.00Prilagajanje standardom za dobro počutje ži-vali, prehrana prašičev z vključevanjem volu-minozne krme v obrok

Peter Pribožič, KGZ Ptuj Lenart - Center Slo-venskih goric

REJ, PAS

27. 1.2012

10.00Sonaravna reja živali (minerali in mikroelem.v prehrani živali, vročinski stres pri živalih)

Anton Hohler, KGZ Ptuj Jurovski dol – kul-turni dom

REJ, PAS

30. 1.2012

10.00Tehnologija pridelave pečkatega sadja, mož-nosti prehoda iz INEGRIRANE v EKOLO-ŠKO pridelavo

Andrej Soršak, ZlatkaGutman Kobal, KGZ Ma-ribor

Lenart - Center Slo-venskih goric

IPS

1. 2.2012

10.00Pridelava krušne pšenice, pomen čebel vkmetijski pridelavi in ukrepi za njihovo varovanje

Draga Zadravec s sode-lavci, KGZ Maribor

Sv. Ana – Kulturnoturistični center

IPL, KOL,ZEL

7. 2.2012

10.00Tehnologija pridelave vrtnin Miša Pušenjak, KGZ Ma-

riborLenart - Center Slo-venskih goric

IVR

21. 2.2012

10.00Kolobar in izbor sort vrtnin na kmečkemvrtu

Miša Pušenjak, KGZ Ma-ribor

Lenart - Center Slo-venskih goric

22. 2.2012

10.00Novosti pri obdavčitvah in DDV na kmetijah

Stanislav Leskovar, KGZPtuj

Lenart - Center Slo-venskih goric

Vokviru čezmejnega projekta (operacije)Via Savaria, ki poteka s ciljem Evrop-skega teritorialnega sodelovanja (Cilj

3) in se izvaja na osnovi Operativnega pro-grama Slovenija - Madžarska 2007 – 2013, jeRazvojna agencija Slovenske gorice v sredo, 26.oktobra 2011, organizirala mednarodni sim-pozij o Poti svetega Martina. Operacijo delnofinancira Evropska unija, in sicer iz Evrop-skega sklada za regionalni razvoj. Operacija seizvaja v okviru Operativnega programa Slove-nija - Madžarska 2007-2013.

V triletni čezmejni projekt Via Savaria(Martinova pot) je vključenih 15 projektnihpartnerjev, od tega 9 iz Slovenije in 6 iz Mad-žarske. Vodilni partner projekta je Regionalnarazvojna agencija Mura iz Murske Sobote,Razvojna agencija Slovenske gorice pa v pro-jektu nastopa kot eden od partnerjev. Projektpoteka na upravičenem območju županij Vasin Zala na Madžarskem ter Pomurske in Po-dravske statistične (razvojne) regije v Sloveniji.

Osnovni cilj projekta je zagotavljanje traj-nostnega gospodarskega in družbenega raz-voja v čezmejnem območju s pomočjovzpostavitve skupnega turističnega produkta,ki bo pozitivno vplival na razvoj skupne turi-stične destinacije. V okviru projekta se izvajatrasiranje in označitev 400 km čezmejne kul-turne poti sv. Martina Tourskega med Slove-nijo in Madžarsko. Pot se prične v rojstnemkraju sv. Martina, rimski Savariji, današnjemSzombathelyju. Nato poteka skozi Jak in Na-dasd do Domanjševcev, kjer preide v Slovenijo.Pot sv. Martina se nato nadaljuje skozi Kobi-lje, Dobrovnik, Bogojino, Moravske Toplice,Mursko Soboto, Radence, Negovo, Sveto Tro-jico v Slovenskih goricah, Kamnico, Dvorjane,Ptuj, Hajdino na Ptujsko Goro, ki je glavno ro-marsko središče v SV Sloveniji. S Ptujske Gorese pot usmeri skozi Črešnjevec, Slovensko Bi-strico, Šmartno na Pohorju in Oplotnico doZlakove nad Zrečami, kjer se zaključi prvi delpoti sv. Martina. V okviru projekta bo izve-dena tudi postavitev počivališč ob poti ter ure-ditev Martinovih razstavnih, izobraževalnih,kulturnih, kulinaričnih, vinskih in informacij-skih romarskih centrov. Zelo pomembna pa jetudi vzpostavitev mreže turističnih ponudni-kov v čezmejni turistični destinaciji.

Velik pomen projekta kaže dejstvo, da jeSvet Evrope 24. septembra 2005 podelil Ev-ropski kulturni poti sv. Martina Tourskeganaziv Velika kulturna pot Sveta Evrope, s

čimer je postala učinkovito orodje povezova-nja vzhoda in zahoda. Svet Evrope projektekulturnih poti smatra za dejanja medkultur-nega dialoga per excellence.

Evropska kulturna pot svetega Martina jepot, ki povezuje kraje, povezane z Martinovimživljenjem. Predvsem je to pot, ki vodi odSzombathelya preko Slovenije in Italije doToursa v Franciji in drugih krajev, zaznamo-vanih z Martinovo zgodovino. Hoja po Marti-novih poteh, po stopinjah tega neutrudljivegapopotnika, bo vsakemu izmed nas približalapodobo Evrope naših prednikov, njeno kul-turo in vrednote in spodbujala medkulturnidialog, vzajemno delitev in strpnost. Spominna sv. Martina, evropsko osebnost in simbolskupne vrednote vzajemne delitve, je že od če-trtega stoletja vtisnjen v evropsko zgodovino.

V Sloveniji je zapuščina sv. Martina zelo bo-gata. Znotraj današnjih meja mu je posveče-nih več kot 80 cerkva, mnogo krajev se ponjem imenuje, Martin pa je tudi eno izmed

najbolj priljublje-nih osebnih imen.Med drugim je za-ščitnik vojakov, ko-njenikov in vitezov,kovačev, tkalcev,strojarjev, kroja-čev, hotelirjev inkrčmarjev, popot-nikov, ubogih, be-račev, sodarjev,vinogradnikov, mli-narjev, ... V Slove-niji je praznovanjev čast temu svet-niku mnogo boljživo kot drugod vEvropi in martino-vanje se z rastočim

razvojem vinogradništva še bolj spodbuja, stem pa raste tudi potreba po poznavanju izro-čila in širšem poznavanju svetnika, kateregaživljenje slabo poznamo.

Na mednarodni simpozij je Razvojna agen-cija Slovenske gorice privabila številne domačepredavatelje in slušatelje in tudi tuje goste, zla-sti iz Hrvaške in Madžarske. Simpozij je bil or-ganiziran na visoki strokovni in tehnični ravniter s strani slušateljev pozitivno ocenjen.Osrednji del simpozija je potekal v Centru Slo-venskih goric v Lenartu, kjer je udeležence na-govoril tudi župan občine Lenart mag. JanezKramberger. Na simpoziju so svoje strokovneprispevke podali: Franc Gönc, Tine Jenko, EvaSever, mag. Uroš Vidovič, Robert Orban, InesSabotić in Dejan Podgoršek. Simpozij je mo-derirala dr. Milojka Fekonja, za administrati-vno podporo je poskrbela Milena Grabušnik.V nadaljevanju so se udeleženci simpozija pre-selili v Sveto Trojico v Slovenskih goricah, kjerjih je v cerkvi Svete Trojice sprejel pater Ber-nard Goličnik. Neformalni del simpozija pa jegostil župan občine Sveta Trojica Darko Frasv Protokolarnem centru svetega Martina Tour-skega. Občina Sveta Trojica je ta protokolarnicenter v kleti samostanske kleti vzpostavilaravno v okviru projekta Via Savaria.

Poglavitni cilj mednarodnega simpozija oPoti svetega Martina je bil prikazati veliki po-tencial naravne in kulturne dediščine, pove-zane s svetim Martinom, ki predstavlja velikpotencial za razvoj romarskega in kulturnegaturizma; hkrati pa je bila osvetljena možnostvključitve Poti svetega Martina v turistično po-nudbo širše regije. Zastavljen cilj je bil v celotidosežen.

Tanja Hrastnik

25. NOVEMBER 2011 | ŠT. 10 | 9

OVTARJEVE NOVICEDOGODKI IN DOGAJANJA

Mednarodni simpozij o Poti sv. Martina v projektu Via Savaria

Po časopisu Ovtarjeve novice, imenova-nju Ovtarja, društvu za razvoj podeželjaLAS Ovtar je Ovtar kot simbol in varuh

Slovenskih goric dobil še svoje krožišče v Le-nartu ob nekdanji hladilnici.

Župan občine Lenartv Slov. gor. je skupaj sprisotnimi občinskimisvetniki občine Lenart,delavci občinske upra-ve, izvajalci za enkrat šeedinega krožišča v Le-nartu, oblikovalcemOvtarjeve podobe vkrožišču ter člani Dru-štva vinogradnikov Lenart uradno odprlkrožišče, ki ga odslejkrasi varuh in zaščitnikSlovenskih goric –Ovtar. Na krajši sloves-nosti pa je bil prisotentudi sedanji Ovtar Slo-venskih goric, Marko Šebart. 3,2 metra visokoOvtarjevo podobo v krožišču je oblikoval ar-hitekt in umetnik Danijel Vrečič.

Ovtar se v lenarškem krožišču v minuti tri-krat zavrti in na ta način pozdravlja mimo vo-zeče ter jim sporoča, da prihajajo v vinorodnoin sadjarsko pokrajino, deželo Ovtarja, ki je vpreteklosti varoval jesenske darove narave

pred nepridipravi. Na Slovenske gorice kot po-memben vinorodni in sadjarski okoliš v Slo-veniji posebej opozarjajo ob napisu Ovtargrozdje, jabolka in hruške, ki so pritrjene napodestu iz slovenskogoriškega apnenca (sled-

nji je prav tako posebnost tega dela Slovenskihgoric) na katerem stoji Ovtar. Za mehanizem,ki omogoča, da se Ovtar razgleduje po Slo-venskih goricah in jih na ta način simboličnovaruje, je poskrbelo podjetje Lešnik iz Žerjav-cev.

D. K.

Krožišče v Lenartu krasi Ovtar

V občini Lenart je 181 km cest in ulic ter50.000 m2 parkirnih prostorov in pločni-kov za pluženje in čiščenje snega ter posi-panja proti poledici.

Zaradi boljše organizacije in racional-nejše uporabe mehanizacije in resursovje področje občine Lenart razdeljeno na

dve območji in sedem okolišev s conami ob-delave v KS Lenart in KS Voličina. Na okolišihso opredeljeni prioritetni razredi (I., II., III.prioriteta).

KS Lenart: 1. okoliš - lokalne ceste, 2. oko-liš - mestne ulice, parkirniprostori in pločniki, 3. oko-liš - javne poti in ostale kra-jevne poti, (pogodbeniizvajalec vzdrževanja jepodjetje SKALA, DragoKEREC s.p. Zg. Žerjavci 38,2230 Lenart, » tel. 041 650488 «), 4. okoliš - varne potiv šolo, stopnišča, ostale peš-čeve površine v centrih, (iz-vajalec vzdrževanja jerežijski obrat občine Lenartin pogodbeni vzdrževalecpodjetje ALMAJA d.o.o.,Jurovska cesta 23, 2230 Le-nart, »tel. 02 720 76 73«).

KS Voličina: 1. okoliš -lokalne ceste, 2. okoliš -javne poti, parkirni pro-stori, pločniki-del (pogodbeni izvajalecvzdrževanja je podjetje JD d.o.o., Dolge njive 6,2232 Voličina, » tel. 031 495 298«) in 3. okoliš- varne poti v šolo, stopnišča, ostale peščevepovršine v centrih (izvajalec vzdrževanja je re-žijski obrat občine Lenart in pogodbenivzdrževalec podjetje ALMAJA d.o.o., Jurovskacesta 23, 2230 Lenart, »tel. 02 720 76 73«).

V času trajanja zimske sezone (od 15. no-vembra do 15. marca) je izvajalec odgovorenza zagotavljanje in izvajanje organiziranestalne pripravljenosti in dosegljivosti delavcevna domu.

Poledica na vozišču se preprečuje s posi-palci, ki sipljejo sol, pesek ali mešanico sol –pesek (mokro soljenje). Preventivno posipanjeasfaltnih in drugih utrjenih vozišč prične iz-vajalec pri meteorološki napovedi poledicein/ali ob pričetku snežnih padavin, da prepreči

pojav "snežne deske". Posipanje pločnikov,trgov in ploščadi se opravi s specialno meha-nizacijo ali z ročnim raztrosom.

Pluženje snega - pravilnik določa, da je pre-voznost cest omogočena, če na cestah ni večkot: 10 cm snega na I. in II. prioriteti: lokalnihcestah, javnih poteh in mestnem območju in15 cm snega na III. prioriteti: ostale javne potiin javne površine. V obdobju izredno mo-čnega sneženja in v primerih, ko poledice nimogoče odpraviti z razpoložljivimi tehničnimisredstvi, je dopustno tudi odstopanje od pred-pisanih zahtev.

Površine za pešce čisti izvajalec ročno ali sprilagojeno strojno mehanizacijo. Te površinemorajo biti očiščene v času, ki je določen poprioritetah in ko zapade 5 cm snega. Ostalepovršine za pešce izvajalec očisti po posebnemnaročilu naročnika, če je slednje tehnično iz-vedljivo (zmrznjen, steptan sneg), oz. le posujes primernimi posipnimi materiali (pesek alimešanica peska in soli).

V zimski sezoni 2010/11 je bilo porabljenocca 726 t ali 590 m3 SOLI in 1217 t ali 760 m3

peska - drobljenca. Za zimsko vzdrževanje vsezoni 2010/11 je bilo skupno porabljenih do-brih 210.000 EUR. V eni zimski akciji posipaproti poledici se na celotnem cestnem omrežjuobčine Lenart porabi cca 33 t soli in cca 70 tpeska – drobljenca.

Mirko Kojc, kom. inž.

Zimska služba 2011/12 v občiniLenart

OVTARJEVE NOVICE INTERVJU / MLADI

10 | ŠT. 10 | 25. NOVEMBER 2011

Danijel Ferlinc - Danny, rojen v Mari-boru, zadnjih petnajst let živi inustvarja na Sveti Ani, kjer ustvarja

umetniška dela v slikah in prozi. Prvo samo-stojno razstavo je imel leta 1976 v Poljčanah,že pred tem pa se je udeleževal bienalov ama-terskih umetnikov v sklopu društva slikarjevobčine Slovenska Bistrica. Veliko je razstavljaltudi na skupinskih razstavah. Je član slikar-skega društva Gabrijel Kolbič Zgornja Velka inlikovnih društev Sveti Jurij ob Ščavnici in Gor-nja Radgona. V svojem kraju je dejaven še vturističnem društvu, v katerem najaktivnejedeluje s svojo likovno sekcijo, v kulturnem ingasilskem društvu, Rdečem križu itd. Najrajeslika v akvarelu, vendar se je zadnja leta skorajpopolnoma predal slikanju na platno v olju aliakrilu. Najljubši motivi so mu portreti in tiho-žitja, veliko se giblje v naravi prelepih Sloven-skih goric in iz nje črpa energijo in motive, osebi pravi, da slovenske gorice nosi v srcu.

Za njim je 35 let likovnega ustvarjanja, zatoje na ogled že septembra postavil razstavo vLenartu, pred njim pa je še svečano odprtjerazstave v domačem kraju, med domačimiljudmi. Ob ustvarjalnem jubileju smo se po-govorili o nekaterih njegovih pogledih in njemsamem kot umetniku in družinskem človeku.

Umetniški začetki?

»Mislim, da mi je bilo usojeno že pod mate-rinim srcem. Vedno sem nekaj iskal, z ničemernisem bil zadovoljen. V šoli sem z barvicamiin svinčniki pač risal prve figure. Ker je očeimel manjšo mizarsko delavnico, sem se po-skusil v oblikovanju lesa in tako nato tudi kon-čal lesno oblikovalno šolo, vendar sem že medštudijem na akademiji veliko slikal v akvareluin na platno. Že zelo mlad sem začel slikati zoljem. V Poljčanah je bil naš sosed starejši go-spod Malgaj, slikar; velikokrat sem ga opazo-val pri slikanju. Ko je umrl, bilo mi je okoli 16let, mi je njegova žena podarila njegove barvein tako se je začelo prvo samostojno mučenjein učenje z oljnimi barvami.

Vedno sem se spraševal: »Kje se je učil prviučitelj?« Začel sem kot samouk. Veliko mi jepomagalo branje knjig, iz katerih sem se pri-

učil barvne tehnike, ustvarjanje pa mi je po-časi začelo prinašati prva zadoščenja. Rekel bi,da sem se tedaj srečal s samim seboj.«

Vaši najljubši motivi so, kot jih razpoznavamoopazovalci, slovenskogoriške podobe.

»Slovenske gorice so moj dom, sem sin Slo-venskih goric, Slovenske gorice so del mene.Otroška leta sem preživel v Poljčanah, naobrobju Haloz, zato je del mene tudi tam. Ven-dar izhajam iz Slovenskih goric; tudi oče se jerodil in otroštvo preživel tukaj. Mislim da jedovolj vzrokov, da se lahko imam za doma-čina. V Slovenskih goricah je neskončnopodob in motivov. Poskušam se tudi v drugihtematikah, na primer v portretiranju in tiho-žitju, kjer se najbolj sprostim in najdem.

Ljubezen do slikanja mi je prirojena, prišlasva skupaj na svet. Imel sem možnost, da semta svoja zanimanja tudi študijsko izpopolnje-val, vendar sem, žal, nekaj izpitov pred kon-

cem študija na akademiji zalikovno umetnost naredil pre-dolgo pavzo, ki še vedno traja,vseeno pa sem v to svojo na-darjenost vlagal veliko truda.Človek pač mora priti do svojihrezultatov in zadoščenj. Vsaknaj bo najprej sam sebi učitelj,takoj zatem pa še sam svoj kri-tik. Učimo se vsak dan, vse ži-vljenje.«

Zgledovanja in vzori; so bilikakšni?

»Vsak pač slika, kot mu naj-bolj prija. Odločil sem se začisto svoj stil. Pri slikanju negledam, da bi bila slika drugim

všeč ali da jo bo kdo čim prej kupil. Slikam,kar mi je všeč. Veliko eksperimentiram in po-skušam tudi stilsko kaj drugače naslikati. Pre-poznaven sem po tem, da me je stilsko težkoprepoznati. Samega sebe ne uvrščam nikamor.Današnja abstraktna umetnost pa me ne pri-tegne.«

Umetnikova dela in publika. Iz oči v oči si sto-jijo na razstavah …

»Kot ste že na začetku omenili, sem imelsvojo prvo razstavo leta 1976 v Poljčanah vtamkajšnji župnijski cerkvi in nato v osnovnišoli. Veliko mi pomeni, da razstavljam, saj milahko tako obiskovalci mojih razstav tudi ose-bno posredujejo svoja mnenja in pripombe.Vsako, na videz tudi nepomembno pripombo,z veseljem vzamem na znanje.«

Podobo vasi, trgov, portalov in drugega sku-šate predstavit v »svoji drugačnosti«; danesnjihov videz mogoče ni več tak, kot ga upoda-bljate.

»Večino motivov iščem tu nekje, od Pohorjado Prekmurja. V zadnjih desetletjih je bilamarsikatera stavba ali streha obnovljena, nanjih namesto slame ležijo valovit azbest ali

strešniki, ti pa na moja platna skoraj ne sodijo.Vračam se nazaj v čas, skušam si predstavljati,kakšno je bilo poslopje nekoč. Na platno sli-kam, kar imam v mislih. Včasih se mi zdi, dasem podoben nekdanjim fotografom, ki somarsikatero fotografijo popravili oziroma re-tuširali.

Pred nekaj leti sem ustvaril petnajst akvarelov»Dr. France Prešeren skozi prostor in čas«.Nisem naslikal njegove osebnosti, ampak kraje,kjer se je gibal, ustvarjal in živel, kot so kraji ta-krat bili. Nastala dela sem podaril Osnovni šoliSveta Ana, kjer jih lahko tudi vidite.«

Malce romantike oziroma nostalgije?

»Svet v Slovenski goricah je bil v mojih mla-dih letih precej drugačen; kjer danes kraljujegozd, so bili nekoč pašniki in senožeti, ... Več-krat sem slikal na podlagi starih fotografij alipo besedilu v kakšni knjigi. Marsikdo je pred-lagal, naj naslikam vse vasi okoli. Sliši se zeloenostavno, pa ni vedno tako.

Rad slikam travnike, kot se jih spominjam,z redkimi drevesi tu in tam. Vsaka moja slikamora imeti ravnotežje, ne sme biti natrpana.Ne maram temine, le v ozadju portretov, dapride do izraza obraz. Veliko pozornost na-menjam sencam, le-teh pa v oblačnem vre-menu ni moč upodabljati. Zadnje časeustvarjam slike dreves, predvsem smrek aliborov, ter steklo in vsebino v njem s poudar-kom na določenih detajlih. «

Posebna navezanost na kateri letni čas?

»Najbolj mi pokrajina ugaja jeseni, ko je naspregled neskončno število barv. Drevesa, kijih slikam zadnji čas, pa so večinoma v zimi.Slikanje z oljem zahteva svoj čas. Posameznaslika v olju lahko nastaja tudi leto ali več.«

Ustvarjalni opus 35-tih let je zajeten. Ob kra-jinah je veliko tudi tihožitj?

»Slik je veliko, štel jih nisem nikoli. Vendarme zadnje čase vse bolj mika, da bi skušal pri-dobiti vsaj približno število nastalih del in tudi,kje se nahajajo.

Rad slikam predvsem tihožitja in portrete,pokrajine zadnje čase slikam malo manj, kerje krajinarjev zelo veliko, morda preveč, pre-malo se gleda na kvaliteto. 35 let nazaj, ko semzačel stopati v svet umetnosti, je bilo drugače.Redki so bili umetniki, ki so uspeli, in tudiplatna in barve je bilo težko nabaviti. Sedaj jevsega dovolj, a platna za svoje slike pripravljamsam in še prijateljem slikarjem pomagam inponudim. In na teh platnih zadnja leta nasta-jajo predvsem tihožitja in kakšen portret, se-veda tudi kakšna pokrajina še nastane, breznarave ne bi mogel ustvarjati.«

Ste tudi neutrudni organizator slikarskih ko-lonij in razstav …

»Kar malo alergičen sem na poimenovanjekolonija. Raje jih imenujem slikarska srečanjaali slikarske delavnice, druženja ali kaj podob-nega. Pred petimi leti sem na Sveti Ani slikar-ska srečanja poimenoval Anina paleta. Letosje imela Anina paleta že mali jubilej, bila je žepeta po vrsti. Vedno rad poudarim, da ima pa-

leta županski mandat: pred petimi leti je svojžupanski mandat začel Silvo Slaček in po ne-kajletnih poskusih, da bi v kraju zaživela tasrečanja, je bilo z novim županom vse nekakolažje, tudi njegova želja je bila, da steče. Takoteče vzporedno z njegovim mandatom še na-prej. Meni je ni težko organizirati in voditi,vendar je vse povezano s financami in občinami zelo veliko pomaga, čeprav je tudi z mojestrani kar velik vložek. Sama organizacija inpriprava je kar velik zalogaj. Če povem, da vsepripravljam sam, veste, kolik je vložek. Na le-tošnji mednarodni Anini paleti je sodelovalo18 slikarjev iz Rusije, Madžarske, Avstrije,Hrvaške, Bosne in Hercegovine in iz Slovenije.Za vse te ljudi je bilo potrebno pripraviti sli-karska platna, hrano in prenočišča za štiri dniin na koncu pripraviti razstavo nastalih del inkulturni program. V sklopu otvoritve razstavesta bila povabljena tudi Ivanka Mežan in To-nete Partljič.

Sem organizator precej razstav v naši ob-činski avli in gostitelj številnih slikarjev. Raz-stav pripravim vsako leto dvanajst, tako da jetreba poznati veliko slikarjev, ki so pripravljenirazstavljati pri nas.«

In zdaj pripravljate razstavo ob svojem ustvar-jalnem jubileju!

»Zadnja moja razstava je bila v Avli JožetaHudalesa v Lenartu. Omogočil in organiziraljo je Javni sklad za kulturne dejavnosti Lenart,ki ga vodi Breda Rakuša Slavinec; ob tej pri-ložnosti se ji prav lepo zahvaljujem, prav takoDarji Ornik z občine Lenart.

Naslednja razstava mojih del pa bo 27. no-vembra ob 19. uri v občinski avli Sveta Ana.Vse skupaj prijazno vabim, da si tudi v živoogledate moja dela in v njih uživate. Sama raz-stava bo imela naslov Pridite v moj vrt, da vasvidijo moje rože! Ob tej priložnosti bom pri-pravil še literarni večer, na katerem bom pre-biral svojo novo zbirko pesmi, vendar o poezijikdaj drugič. S to razstavo bom tudi proslavil35 let delovanja na umetniški sceni.«

Suzana Rejak Breznik in Edvard Pukšič

UNICEF Slovenija je 24. oktobra svojodružino razširil in obogatil z energijo,voljo in požrtvovalnostjo najmlajših

predstavnikov družbe. Imenovani so bili Ju-nior Ambasador-ji UNICEF-a, ki bodo odslejv šoli, lokalni skupnosti in na nacionalni ravnipredstavljali glas otrok in njihovih pravic. Naslavnostni čajanki jim je naziv podelil nacio-nalni ambasador UNICEF Slovenija, legendaslovenske popevke, Lado Leskovar.

Junior ambasadorji UNICEF-a so postali:Žana Drolc, Jan Trebušak in Sergej Mihajloviz OŠ Frana Albrehta Kamnik, Katarina in Re-becca Agius Jager iz OŠ Prežihov Voranc Lju-bljana in Jan Živko iz OŠ Cerkvenjak.

Izbrani predstavniki so s svojimdelom in aktivnostmi že prispevali kosveščanju o otrokovih pravicah: orga-nizirali so delavnice, srečanja, pohode,predlagali izboljšave pri zbiranju sred-stev ter ostale aktivnosti, ki so pome-nile ozavestiti problematiko otrok vdržavah v razvoju, pomen solidarnostiter medsebojne pomoči.

Najmlajši predstavniki družbe bodov prihodnje skrbeli, da bodo na razli-čne načine opozarjali na pravice otrokter obujali tiste vrednote, zaradi katerihje življenje posameznika bolj polno.Njihova prva naloga je bilo združiti glasvseh otrok v Sloveniji novembra, koobeležujemo 22. let Konvencije o otro-kovih pravicah.

Maja Pipan, vodja projektaJunior Ambasador UNICEF-a

Junior Ambasador UNICEF-a

»Slovenske gorice nosim v srcu!«

25. NOVEMBER 2011 | ŠT. 10 | 11

OVTARJEVE NOVICEVOLITVE 2011

IVAN JANEZ LEOPOLD

ZA OSREDNJE SLOVENSKE GORICE

Sem Ivan Janez Leopold, rojen 17. 6. 1965 v Mariboru kototrok delavske družine. Po osnovni šoli v Benediktu sem zaključil srednjo gradbeno šolo.Kasneje sem na gradbeni fakulteti v Mariboru končal visokošolski strokovni študij in sipridobil naziv diplomirani inženir gradbeništva. Od leta 1988 delam kot odgovorni vodja delna gradbiščih ter vodja gradbene operative v privatnem gradbenem podjetju. Od leta 2006, kosem si na Inženirski zbornici Slovenije pridobil naziv pooblaščenega inženirja, ob službi delamkot odgovorni nadzornik pri graditvi objektov. Živim v Benediktu, sem poročen in oče dvehotrok. Svoj prosti čas v veliki meri namenjam športu in rekreaciji. Na političnem področjusem že dolga leta aktiven v lokalni občinski politiki, sem občinski svetnik ter vseskozi zvestpripadnik stranke LDS. Z zastavljenimi programskimi točkami bom deloval za osrednjeSlovenske gorice:

1. Čas "streznitve"� Storiti radikalne spremembe v slovenski politiki s ciljem izboljšati slabo gospodarsko,

politično, socialno in splošno stanje v državi,� omiliti strankarsko rivalstvo ter kadrovanje najodgovornejših državnih funkcionarjev

izvajati po prioritetah znanja, sposobnosti in izkušenj.2. Zmanjšanje razlik med "bogatimi in revnimi"

� Delavcem in upokojencem z najnižjimi prejemki zagotoviti višji standard in jimomogočiti človeka dostojno življenje,

� navzgor omejiti dohodke in nagrade direktorjev, menedžerjev in vodstvenih delavcevter uvesti učinkovitejše mehanizme za preprečevanje korupcije, skratka vzeti tistim, kiimajo preveč, in dati tistim, ki živijo v stiski in na robu preživetja.

3. Preprečitev "finančne nediscipline"� Uvesti mehanizme hitrega reševanja plačilne nediscipline z uvedbo plačilnega reda,

kar je pogoj za preživetje še živečih podjetij.4. Javni sektor

� Standarde in stroške v javni upravi, šolstvu, policiji, … prilagoditi na nivo, ki ga bonaš bruto družbeni proizvod sposoben prenašati.

Kandidat LDS za državni zborIvan Janez Leopold

SD, Socialni demokrati

Dr. MARJAN TOŠzgodovinar in publicist

KANDIDAT SD ZA POSLANCA V DZ

IZ LENARŠKEGA VOLILNEGA OKRAJA

Marjan Toš je doktor zgodovinskih znanosti, višji kustos in vodja Centra judovske kulturnedediščine Sinagoga Maribor.

Že dalj časa se posveča proučevanju zgodovinskih tem z judovsko tematiko s posebnimpoudarkom na zgodovinskih iztočnicah mariborske srednjeveške judovske skupnosti innjenega pomena na širšem območju današnje Slovenije in srednje Evrope.

Predmet njegovega znanstvenega in strokovnega delovanja so tudi teme s področjaholokavsta in antisemitizma v kontekstu ohranjanja zgodovinskega spomina na slovenskeJude. Vrsto let se ukvarja tudi s krajevno zgodovino, je urednik številnih občinskih zbornikovin monografij in avtor nekaterih raziskav o žrtvah vojnega nasilja 1941-1945 v osrednjihSlovenskih goricah.

Objavlja v domačih in tujih strokovnih revijah, v dnevnem časopisju, revialnem tisku in velektronskih medijih. Je glavni urednik revije Lovec in odgovorni urednik revije Veteran.

Dr. Marjan Toš je velik promotor osrednjih Slovenskih goric, skrben kronist dogajanjazadnjih 35 let, nadvse spoštovani javni in kulturni delavec, zelo dejaven na mnogih področjih.Njegovo znanje, izkušnje, ugled in odgovornost so jamstvo, da bomo imeli tokrat iz osrednjihSlovenskih goric v DZ dobrega poslanca.

Z NAŠIM KANDIDATOM NAPREJ. PRAVIČNO IN SOLIDARNO!

JANEZ KARO

STRANKA DeSUS JE EDINA PRAVA

SOCIALNA STRANKA

V Območni organizaciji DeSUS Lenart smo se odločili,da vam, drage volivke in volivci, predlagamo: za poslanca vDržavni zbor Republike Slovenije izvolimo g. Janeza Kara, krajana Voličine, iz občine Lenartv Slovenskih goricah.

Janez Karo se je rodil leta 1954 v družini šestih otrok, mama je bila učiteljica, oče paupravnik pošte. Po končani OŠ v Voličini in Lenartu ter pedagoški gimnaziji v Mariboru inopravljeni diplomi na Pedagoški akademiji v Mariboru je dve leti in pol poučeval kotpredmetni učitelj na OŠ Voličina. Do svoje upokojitve (2009) se je srečal z različnimi delovnimipodročji in na različnih nivojih, kjer je predvsem z lastnim vzgledom vzgajal in izobraževaltako otroke, mlade kakor tudi starejše. Svoje delo je opravljal in ga še opravlja kot človek zvisoko integriteto, saj tisto, kar misli, verjame in govori, tudi dejansko opravlja.

KOT POSLANEC STRANKE DeSUS BO JANEZ KARO IZVAJAL PROGRAM STRANKEDeSUS IN POSEBNO POZORNOST NAMENIL:- Gospodarstvu moramo zagotoviti stabilno in spodbudno okolje za razvoj in konkurenčno

sposobnost.- Pokojninski sistem je potrebno urediti predvsem v smislu očiščenja pokojninske blagajne,

da bi lahko upokojenci, ki so si redno plačevali prispevke, prejemali zaslužene pokojnine.- Zavzemali se bomo za nadaljnji razvoj javnega zdravstva, ki bo prijazno do vseh bolnih,

zlasti pa starejših občanov.- Podpirali bomo ekološko in biološko pridelavo hrane in pospeševali samooskrbo, kar bo

omogočilo dodatna delovna mesta. Slovenska kmetija bi lahko bila tudi pomembenturistični produkt, zato pa je potrebno kmetu zagotoviti status, ki mu pripada.

- Vzpostaviti moramo takšno gospodarsko stanje v državi, da bomo zmanjšali in postopomaodpravili revščino.

Spoštovane volivke in volivci: vzpodbujamo vas, mlade in stare, pridite na volitve in voliteDeSUS, ki se bori proti pohlepu posameznikov po obogatenju ter za boljšo prihodnost in

SDS – Slovenska demokratska stranka

FRANC BREZNIK

Franc Breznik se je rodil 23. 7. 1970 v Mariboru. Osnovno šolo je obiskoval v Lenartu vSlovenskih Goricah, v Mariboru pa je končal srednjo elektrotehnično šolo. Diplomiral je izelektronike in ekonomije, končuje pa tudi podiplomski magistrski študij na Evropski pravnifakulteti.

V kolikor mi uspe zasesti mesto v državnem zboru, se bom skupaj s strankarskimi kolegi ponajboljši volji trudil za uresničevanje premišljeno zastavljenih obljub, ki jih lahko s trdimdelom hitro uresničimo. Slovenske gorice morajo najti svoje mesto pri decentralizaciji Slovenije,saj s svojo izjemno raznolikostjo ponujajo ogromen potencial. Na mladih je, da potencial, kista ga dala narava in zgodovina, izkoristimo ter Lenartu in okoliškim krajem vrnemo upanjev boljši jutri. Bogate delovne izkušnje, med drugim sem deloval tudi na Dunaju, življenjskaizpostavljenost v vojni za Slovenijo ter tukajšnji ljudje, me navdihujejo, da tudi v državnemzboru pustim globok pečat. V štiriletnem obdobju bo dovolj časa, da Sloveniji vrnemo upanjev jutri, Slovenskim goricam pa ponudimo novo razvojno dimenzijo. Za ljudi z našega območjaje skozi zgodovino značilno, da smo pridni, marljivi in pripravljeni trdo garati tudi ob najtežjihopravilih.

Sam sem bom po najboljših močeh zavzemal za izboljšanje razmer, ki so povezane zdecentralizacijo države ter krepitvijo manj razvitih območij. Moje življenje je povezano s temikraji že od rojstva, zato mi tukajšnje tegobe niso tuje. Slovenske gorice si zaslužijo poslanca,ki bo naše težave na primeren način predstavil tudi v Ljubljani ter našel najboljše možnerešitve za odpravo le-teh.

Naj bo SDS za vas najboljša izbira.

Franc Breznik ml.

15

5

Demokratična strankaupokojencev Slovenije

1

11

SAMOPREDSTAVITVE

OVTARJEVE NOVICE SAMOPREDSTAVITVE

12 | ŠT. 10 | 25. NOVEMBER 2011

KANDIDATKA ZA POSLANKO SLS RADOVANA ŽERJAVA

MARIJA MANCA ZLODEJ

Marija Manca Zlodej, rojena 8. 12. 1957, sem hči Antona in Alojzije Turk iz Lormanja. Zmožem Radkom ter sinovoma Matejem in Petrom živim v Lenartu. Po poklicu semdiplomirana ekonomistka in imam 35 let delovnih izkušenj na področju zadružništva,slovenskega hranilništva in bančništva. Poleg mojega poklicnega poslanstva, ki sem ga zmerajopravljala z velikim veseljem, profesionalno, preudarno in odgovorno, sem se pred 23 letivključila tudi v Slovensko kmečko zvezo oz. v SLS. 3 mandate sem svetnica občine Lenart, odtega mi je župan občine Lenart mag. Janez Kramberger že drugič zaupal funkcijo podžupanje.

V svoji karieri sem se z delom v zadrugi, v HKS, na banki in kot podžupanja občine Lenartimela priložnost seznaniti s težavami, potrebami in vrednotami, ki so prisotne v naši skupnosti.Menim, da bom kot poslanka v parlamentu sposobna pošteno, preudarno in odgovornozastopati interese ljudi iz domačega okolja tudi na državni ravni.

Želim blagostanja za vse, zato se bom, kot poslanka SLS Radovana Žerjava, trudila uresničitiDelovni načrt stranke, ki ga v celoti podpiram, predvsem pa si bom prizadevala, da bomosprejemali zakonodajo, ki bo vzpodbujala gospodarstvo, podjetništvo, obrt, hranilništvo,kmetijstvo in turizem ter obenem tako omogočala nova, kvalitetna delovna mesta v panogahz višjo dodano vrednostjo. Prizadevala si bom za vzpostavitev podjetništvu prijaznega okoljater poštene davčne obremenitve prebivalstva. Na področju pridelave hrane se bom zavzemalaza krajšo pot med pridelovalci in potrošniki, kar bo pomenilo ugodnejše cene za pridelovalcein večjo dostopnost zdrave, domače hrane za prebivalstvo.

Spoštovane volivke in volivci!Dovolite mi, da vas iskreno povabim, da v nedeljo, 4. decembra, glasujete za SLS Radovana Žerjava in s tem za poslanko Marijo Manco Zlodej, tako da obkrožite št. 8.

Marija Manca Zlodej

ALEŠ RAZBORŠEKkandidat stranke

ZARES – socialno liberalni

Kratka biografija:Rojen 8. 12. 1982 v Mariboru. Po končani osnovni šoli pri Sv. Ani sem se vpisal in uspešno

zaključil Srednjo lesarsko šolo v Mariboru. Do služenja vojaškega roka sem bil zaposlen pridomačem mizarju kot pomočnik. Po vrnitvi iz vojske sem opravljal različna mizarska tergradbeniška dela. Zadnjih 5. let delam kot monter pohištva v DIPO Murska Sobota.

Zakaj jaz? Ker menim, da je čas, da mladi prevzamemo vlogo tistih, ki odločamo o svoji prihodnosti.

Mladi imamo pravico zahtevati, da moralno in materialno odgovarjajo tisti, ki se zadolžujejona račun nas mladih in naših potomcev.

Kaj bi bilo treba v Sloveniji spremeniti? Slovenija potrebuje pravno državo, ki bo za vse enaka, posamezniki pa morajo odgovarjati

za svoja dejanja, ki so Slovenijo popeljala do situacije, kjer smo. Enakost vseh državljanov terzagotavljanja varnosti sta stebra, ki ju lahko in moramo zagotoviti že jutri.

Kaj bom naredili za razvoj okraja? 1. Širokopasovna internetna povezava je dandanes nuja za razvoj in napredek pokrajine.

Prizadeval si bom, da se pokritost s širokopasovnim omrežjem uredi na področjih, kjer le-tega še ni, oz. da se najdejo rešitve, ki bodo omogočale kvaliteten dostop do internetatudi v odročnih krajih.

2. Vsem občinam v UE Lenart je skupno, da so močno kmetijsko usmerjene. Kmetijskopolitiko je potrebno prilagoditi temu, da bo delo na kmetijah cenjeno, spoštovano in najboljpomembno, ekonomsko upravičeno. Preprečiti je potrebno izumiranje kmetij in omogočitihitrejši prenos kmetij na mlajše generacije.

Pojav izseljevanja mladih je pogost pojav v našem okolju, kar je posledica slabših pogojevza zaposlitve. Zavzemal se bom za pospeševanje vlaganja v mlade in odpiranje novih možnostizaposlovanja v domačem okolju ter posledično preprečitev »bega možganov« iz našega okolja.

IVAN AJTNIK

Spoštovane volivke in volivci, sem Ivan Ajtnik (rojen leta 1951). Po poklicu sem univ.dipl. inženir strojništva. Sem član Demokratične stranke dela in kandidat za poslanca vvašem volilnem okraju na izrednih volitvah v državni zbor.

Za kandidaturo v vašem volilnem okraju sem se odločil, ker me na to območje veže dru-žina, ki je zame velika vrednota, in ljubezen do domače zemlje. Pogosto sem prisoten v tehkrajih in spremljam razvoj že 30 let. Enakomeren razvoj, ohranjanje krajine, odpiranje novihdelovnih mest – je le nekaj poudarkov, ki bodo v ospredju mojega dela v poslanskih klopeh,če me boste izvolili.

DSD je bila ustanovljena v začetku leta 2010 s ciljem, da se v naši družbi oživijo vrednote,kot so poštenje, pravičnost, odgovornost in solidarnost.

DSD bo v parlamentu podprla vse aktivnosti, ki bodo zagotovile: spoštovanje dela, zna-nja, pravičnejšo delitev ustvarjene vrednosti, socialno pravično družbo, ekonomsko socialniin tehnološko kulturni napredek, varovanje okolja in ohranitev obdelovalne zemlje, skladenregionalni razvoj, spremembo vseh zakonov, ki onemogočajo delovanje pravne države.

Sedež volilnega štaba je na Zg. Ščavnici 15, kamor lahko pošljete vprašanja; z mano lahkoseveda vstopite v kontakt tudi po elektronski pošti: ivan.ajtnik@gmail.com. V primeru, dami boste zaupali mandat, bo na tem naslovu delovala tudi poslanska pisarna.

Volitve so podobne setvenemu planu, zato preudarno izberimo seme, da bomo deležniobilne letine.

Mag. IVAN VOGRIN

Spoštovane Slovenjegoričanke, spoštovani Slovenjegoričani!Sem Ivan Vogrin, rojen 13. 4. 1960. Svojo poklicno pot sem pričel kot inženir v podjetju

Klemos v Lenartu. Kasneje sem deloval kot učitelj na srednji tehnični šoli v Mariboru. Natosem nove izzive ponovno našel v gospodarstvu, leta 1993 pa ustanovil svoje podjetje.

Dva mandata sem bil tudi župan občine Lenart, ki je v tem času dosegala hiter gospodarskirazvoj v primerjavi s podobnimi občinami po Sloveniji. Zagotavljam vam, da se bo z mojoizvolitvijo v Ljubljani slišal glasen glas Slovenskih goric. Zavzemal se bom za hitrejši intrajnostni razvoj celotnih Slovenskih goric, tako pri zagotovitvi osnovne komunalneinfrastrukture, širokopasovnega interneta, razvoju turizma in gospodarstva na splošno.

Če si želite boljših Slovenskih goric in boljše Slovenije, pridite na volitve in obkrožiteštevilko 10.

Nekaj programskih točk Državljanske liste Gregorja Viranta, ki zagotavlja BOLJŠOSLOVENIJO:- Naša prioriteta bo hitro, odločno in dosledno ukrepanje v smeri gospodarskega razvoja ter

zmanjšanja javnih izdatkov. - Gospodarski razvoj bomo spodbudili z novim investicijskim ciklusom. Njegov nosilec bodo

dobra domača in tuja podjetja, ki bodo zaradi izboljšanega poslovnega okolja in boljverodostojne politike v Sloveniji prepoznala svojo poslovno priložnost.

- Ukinili bomo obvezno članstvo v vseh zbornicah in združenjih. - Zmanjšali bomo število institucij v javni upravi. Nekatere javne agencije bomo ukinili, število

ministrstev zmanjšali na okoli deset, predlagamo tudi odpravo državnega sveta. - Napovedujemo brezkompromisnost pri pregonu organiziranega kriminala in korupcije.

Kadrovsko bomo okrepili Nacionalni preiskovalni urad ter kriminalistično policijoorganizacijsko povezali s tožilstvom.

Več na: www.lista-virant.si

ZA BOLJŠE SLOVENSKE GORICE ZA BOLJŠO SLOVENIJO

Mag. Ivan Vogrin

8

1410

9

VOLITVE 2011

DSDDemokratična stranka dela

25. NOVEMBER 2011 | ŠT. 10 | 13

OVTARJEVE NOVICESAMOPREDSTAVITVE

MARIJA ŠAUPERL

Spoštovani državljanke in državljani!

Ne dovolite, da vas premaga strah za lastno usodo in usodo vaših potomcev. Zaskrbljenostje upravičena, a naj vas strah ne ohromi v brezbrižnosti! Naredite korak k spremembam. Potiobstajajo, in TRS – Stranka za trajnostni razvoj jih pozna.

Narediti moramo bistveno spremembo v naši zavesti in spremeniti odnos do sebe, soljudi,okolja in našega razumevanja sveta. Spremeniti moramo cilje naših prizadevanj in načinenašega delovanja v družbi.

TRS si prizadeva za blaginjo sedanjih in prihodnjih generacij skozi naslednje možnosti:• Trajnostno varovanje okolja, narave in prostora• Socialno pravičnost – za sodelovanje in solidarnost namesto tekmovalnosti• Gospodarsko rast kot sredstvo in ne kot cilj za dosego blaginje

Slovenija ima dragocene možnosti za gospodarski razvoj okolju prijaznih proizvodov instoritev, za razvoj okoljskih tehnologij za rabo domačih virov, zaščito obstoječih kmetijskihzemljišč, pospešeno preusmeritev v ekološko pridelavo in samooskrbo s hrano …

V medsebojnem sodelovanju za boljši jutri, spoštovanju človeka pred kapitalom, novihzaposlitvah za mlade, v varni starosti nas vseh, v omejitvi moči neodgovorne politike inkapitala … si lahko obetamo napredek.

Doseči moramo vzdržen finančni sistem, dosledno preganjanje sistemske korupcije ingospodarskega kriminala; pravično in transparentno porabo javnih sredstev; skrbno prodajopremoženja; davčno politiko, ki podpira energetsko in surovinsko učinkovite gospodarskeprojekte ...

Motivirani smo za boljše življenje, a večkrat premalo za spremembe, ki jih je za to potrebnostoriti. Naj nam bo tokrat mar - tu je naša skupna priložnost !

BODIMO SPREMEMBA - VOLIMO TRS! Marija Šauperl

Spoštovane volivke in volivci!

Menim, da sem najprimernejša kandidatka za vašo predstavnico vDržavnem zboru Republike Slovenije, predvsem ker:

- sem blizu ljudem,

- imam dolgoletne izkušnje s področja zadružništva, hranilništva,bančništva in uprave,

- sem zanesljiva in zaupanja vredna oseba,

- sem odprta in sočutna oseba, ki zna vedno prisluhniti in pomagatisočloveku,

- so poštenost, spoštovanje, enakopravnost, znanje in strokovnost mojenajvečje vrednote,

- sem pozitivno naravnana oseba z veliko volje, odločnosti in poguma,

- verjamem, da nam lahko s skupnimi močmi uspe!

Zato vas v nedeljo, 4. decembra, vabim, da se udeležite volitev in s temomogočite, da se stvari začnejo premikati na bolje. Glas podpore mipodelite tako, da na volitvah obkrožite številko 8.

Hvala!

VašaMarija Manca Zlodej

SONJA KRESLIN

»Slovenske gorice - kako ste lepe!« je gotovo vzklikal vaš »zaščitnik« Ovtar. A za LZJ - Pozitivna Slovenija ste najlepši vi: prebivalci.

Sonja Kreslin se že 23 let dokazuje na vodilnih mestih v gospodarstvu. Turizem ji je bil »položen v

zibelko«. Izkušnje s trženjem v turizmu si je nabirala v najtežjih časih po osamosvojitvi Slovenije. V

okviru svetovalne dejavnosti pomaga podjetjem, lokalnim skupnostim pri promociji, trženju, tržnem

raziskovanju, strateškem načrtovanju, internacionalizaciji, čezmejnem sodelovanju z Avstrijo in

Madžarsko ipd. Trenutno je zaposlena kot direktorica Zavoda za turizem in šport Radenci. Je poročena

in mati dveh sinov.

Na listi Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija kandidira z namenom, da z vsem svojim znanjem,

izkušnjami, sposobnostjo in obilico pozitivne energije prispeva k ustvarjanju boljših pogojev za hitrejši

razvoj gospodarstva v Sloveniji. Je prava izbira za vse, ki pričakujejo odgovorno, odločno, pošteno,

pregledno in trdo delo za dobrobit vseh državljank in državljanov Slovenije. Verjame v moč

sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in uveljavljanja dobrih poslovnih praks na vseh področjih –

tudi v politiki.

Sama pravi: »S skupnimi močmi in ljubeznijo do naravne in kulturne dediščine nam bo v naslednjih

letih uspelo narediti Slovenske gorice bolj prepoznavne doma in v evropskem prostoru. Z izboljšanjem

pogojev za nove investicije bomo pripomogli k izboljšanju infrastrukture za turizem in hkrati za življenje

domačinov. Z boljšimi pogoji za razvoj obrti in podjetništva na podeželju bomo pripomogli k

ustanavljanju novih delovnih mest: za mladino, za ženske, za ljudi s posebnimi potrebami. Z

odpravljanjem najrazličnejših ovir bomo vzpodbudili hitrejši razvoj turizma in dvignili nivo lokalne

prehranske samooskrbe.«

www.radovanzerjav.si

Marija Manca Zlodej8

4 2

VOLITVE 2011

OGLASIVOLITVE 2011

OVTARJEVE NOVICE

14 | ŠT. 10 | 25. NOVEMBER 2011

DRAGE DRŽAVLJANKE IN SPOŠTOVANI DRŽAVLJANI,

parlamentarne volitve 2011 so priložnost, da obrnemo novi list slovenske demokracijein odločno zahtevamo drugačno družbeno in socialno podobo mlade Slovenije. Dovolj jebilo plenjenja in kraje, dovolj nepravičnega bogatenja in prelivanja skupaj ustvarjenegabogastva v zasebne žepe, dovolj revščine in socialne neenakosti. Slovenija potrebujespremembe, potrebuje pot naprej: pravično in solidarno. Skupaj!

Poglavitni in prednostni programski poudarki lenarških socialnih demokratov, katerebomo z našim poslanskim kandidatom zagovarjali v državnem zboru, slonijo na temeljnihizhodiščih stranke SD in predstavljajo našo odločnost pri zavzemanje za pravno državo,pravičnost, za navzočnost delavcev pri delitvi dobička, za spoštovanje človekovih pravic intemeljnih svoboščin, za povrnitev izgubljenih vrednot dela, medsebojnega sožitja,solidarnosti in vzajemnega spoštovanja.

DRAGE VOLIVKE IN VOLIVCI,v lokalnem okolju osrednjih Slovenskih goric (občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta

Ana v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Sveta Trojica v Slovenskihgoricah) izpostavljam in se zavzemam:

- Za pravno in socialno državo, za boj proti korupciji in kriminalu

- Boj proti revščini z uvedbo univerzalnega dohodka, za pokojninsko in zdravstvenoreformo in za racionalizacijo javnega sektorja

- Za nova delovna mesta in zmanjševanje brezposelnosti

- Za socialno in družbeno pravičnost in za pošteno delitev dohodka, da se krizakapitalizma ne bo reševala samo na plečih delavstva – delo naj bo znova vrednota!

- Za ustvarjanje prijaznega gospodarskega in podjetniškega okolja in za trajnostnogospodarjenje z naravnimi dobrinami s poudarki na sonaravnem kmetovanju, turizmuin ohranjanju krajinskih značilnosti mesta in vasi. Slovenske gorice so naš dom -vrnimo jim izgubljeno in odidimo iz sivine povprečnosti

- Za enake možnosti za vse – z večjim poudarkom na mladih in njihovemizobraževanju, predvsem pa na vključevanju mladih kadrov v redno delo za dostojnopreživetje.

Pridite na volitve, podprite naš program in našega poslanskega kandidata za DZ R Slovenije.

Dr. Marjan Toš

BODIMO SKUPAJ V DOBREM IN SLABEM - MOČNEJŠI ZA SVOBODO, ENAKOST IN BRATSTVO!

LENARŠKI SOCIALNI DEMOKRATI

OGLASIVOLITVE 2011

15

25. NOVEMBER 2011 | ŠT. 10 | 15

OVTARJEVE NOVICEMED LJUDMI

Vokviru 58. Go-stinsko turisti-čnega zbora

Slovenije, ki je potekalv Čatežu ob Savi, je bilov torek, 11. oktobra2011, državno tekmo-vanje gospodinj s turi-stičnih kmetijSlovenije. Tekmovanjase je udeležilo 7 tekmo-valk, ki so zastopale ra-zlične regije. ZaPodravje je tokrat tek-movala Ida Senekovič sTuristične kmetije Se-nekovič iz Froleha priSv. Ani v Slov. goricah.Organizatorji so za tek-movanja v različnih ka-tegorijah postavili velikšotor, pripravili so tudi ustrezno opremo, tek-movalci pa so morali priskrbeti vse potrebnesestavine, posodo in pripomočke. Gospodinjeso se pomerile v pripravi slanih kvašenih insladkih kvašenih štrukljev s poljubnim nade-vom za 3 osebe ter v pripravi mize in pogrinjkaza dve osebi na poljubno temo. Časa za iz-vedbo so imele 90 minut, kar je za pripravokvašenega testa zelo malo. Izbira nadeva innačin priprave sta bila izključno v pristojnostitekmovalke.

Pokazalo se je, da imajo gospodinje s turi-stičnih kmetij veliko znanja in idej, ne samopri pripravi jedi, temveč tudi pri pripravi po-grinjka, kjer so lahko pokazale svojo kreativ-nost in smisel za privlačno pripravljeno mizo.Gospodinje so izbirale predvsem jesensketeme.

Ida Senekovič je pripravila sirove sladkeštruklje in slane štruklje z gobovim nadevom,oboje zelo kvalitetne, saj je dobila posebne po-hvale, prav tako tudi za pripravo mize. Upora-

bila je jesenski motiv iz vinograda, grozdje inliste vinske trte. Vse to ji je prineslo zlato pri-znanje, ki ga je prejela na podelitvi po zaklju-čenem tekmovanju.

Cvetka Bogdan, Kmetijska svetovalna služba Lenart

Zlato priznanje na GTZ

Ida Senekovič med pripravo štrukljev

Udeleženke tekmovanja po podelitvi priznanj, Ida Senekovič tretja zleve v zgornji vrsti

Zotvoritvijo likovne razstave skupine li-kovnic iz Lenarta, ki je bila 11. 11. 2011ob 10.uri v dnevnem centru Doma sv.

Lenarta, smo obeležili občinski praznik. Skupino sestavlja sedem ljubiteljskih likov-

nic. Vsaka ustvarja v svoji priljubljeni tehnikiin se izraža na svoj način. Vsem je skupno, dav slikanju, risanju in ustvarjanju uživajo, sesprostijo in si napolnijo baterije za lažje pre-magovanje vsakodnevnih težav in skrbi.

Kot skupina se srečujejo enkrat tedensko, obtorkih, kar na delovni terapiji Doma sv. Le-narta. V strokovni in pedagoški smeri jih po-učuje in spremlja prof. likovne umetnosti JanjaPerko.

Likovnice so vesele, da se lahko z rezultatisvojega dela predstavijo prav na razstavi, ki jepostavljena v Domu sv. Lenarta in mordakomu od mimoidočih pričara kakšno lepomisel in njihovo videnje in občutenje lepot na-rave in življenja.

Prireditve se je poleg drugih povabljenih go-stov udeležila tudi Marija Zlodej, podžupanjaobčine Lenart, ki je razstavo tudi odprla in sta-novalcem spregovorila o opravljenem delu vobčini v preteklem letu in predstavila načrte.

Kulturni program so oblikovali pevci MePZDU Sv. Trojica in pevke ljudskih pesmi izKUD Sv. Trojica ter pesnica Danica Arnuš zrecitacijami.

Razstava, ki bo naogled do februarja 2012,poteka pod naslovom»Lepote narave.«

S praznovanjem ob-činskega praznika seDom sv. Lenarta akti-vno vključuje v ak-tualno dogajanje vlokalnem okolju in sta-novalcem omogoča, daohranjajo povezanost zlokalno skupnostjo.

Polona Šporin

VDruštvu diabetikov Lenart, ki združuječlane iz območja Upravne enote Le-nart, že vrsto let skrbijo, da se njihovi

člani kljub bolezni vključujejo v ustrezne re-kreativne programe. Vsak prvi ponedeljek pri-pravijo pohod po Slovenskih goricah, vsaktretji pa gredo na kopanje v Bioterme v Mali

Nedelji. Vsako prvo sredo merijo krvni slad-kor, od 10. do 17. julija pa organizirajo okre-vanje v Zdravilišču Laško in dva enodnevna

izleta.V ponedeljek, 7. no-

vembra, se jih je zbralokar 44. Po merjenjukrvnega sladkorja so seodpravili na 5-kilome-trski pohod v SvetoTrojico. Cerkev jim jepodrobno predstavilpater Jurij, obnovljenoMartinovo klet v samo-stanu, pomembno po-stojanko na evropskikulturni poti sv. Mar-tina Tourskega, pa JožeŽel. Udeleženci pohodaso v samostanski kletiokusili trojiška vina in

izvrsten domači kruh, ki so jih pripravili članidruštva vinogradnikov in članice društvakmečkih gospodinj.

Rudi Tetičkovič

Lenarški občinski praznik tudi vDomu sv. Lenarta

Pohod lenarških diabetikov v Sv. Trojico

V cerkvi sv. Ane je zahvalno mašo darovalmariborski pomožni škof dr. Jožef Smej.Obredu so sledili duhovniki: njun sin dr. JožeUrbanič, župnik Marjan Rola in upokojenižupnik Ivan Zajnkovič, oba iz Benedikta, do-mači župnik Jože Horvat, Franc Strašek, žup-nik pri Sv. Emi pri Podčetrtku, in AlojzVicman, župnik v Novi Cerkvi. Škof dr. JožefSmej, ki je potrdil njun dia-mantni zakon, je med mašostopil na prižnico, kar jedanes redko videti, odkoder je svojo pridigo na-menil pomenu zakonskezveze. Ob tem je med dru-gim dejal, da je praznovanjediamantne poroke spod-buda tistim, ki se ne odlo-čajo stopiti pred oltar, intistim, ki živijo v izvenza-konski zvezi. Slavje je pope-stril Cerkveno prosvetnipevski zbor Sv. Ana, ki gavodi njuna vnukinja Nata-lija Šijanec, ki tudi igra nacerkvene orgle, v njem pa poje tudi več njunihsorodnikov. Pri cerkvenem slavju so sodelovalitudi njuni vnuki in pravnuki. Po končani cer-kveni slovesnosti je diamantna zakonca insvate pred cerkvijo pričakal Pihalni orkesterMOL iz Lenarta, v katerem tudi igrajo njunisorodniki.

Cecilija, njen samski priimek je Tomažič, seje rodila leta 1921 na Drvanji pri Benediktu.Jožef se je rodil 1920. leta v Nasovi pri Apačah.Zakonca sta vse svoje življenje posvetila deluna mali posesti, ki sta jo kupila leta 1962. V za-konu se jima je rodilo 8 otrok, ki so si ustvarilidružine in ju obdarili z 19 vnuki in 11 prav-nuki. Čeprav živita sama, nista osamljena, sajju vsi radi obiskujejo. Vesela sta, da so otrocidelavni in gospodarni. V veliko zadovoljstvojima je, da se je sin Jože odločil za duhovniškipoklic.

Mož Jožef je bil med prisilno mobiliziranimiv nemško vojsko. V njej je kot vojak in natoujetnik preživel tri leta. Bil je ranjen in prav pozaslugi tega se je izognil nadaljnjim bojem nafronti. Kot vojak je veliko molil in tako tudi zbožjo pomočjo ostal pri življenju. Na porokoje povabil tudi svojega vojaškega »kamerada«Rudolfa Kura iz Negove, ki je z njim služil kot

nemški vojak in je bil prav tako ranjen nafronti. Njegov konjiček je bilo igranje na pi-halnih instrumentih. Igral je v znani pihalnigodbi Beloglavca iz Sv. Trojice v Slovenskihgoricah, ki je veliko igrala na premicijah(novih mašah) in ob svečanih sv. mašah. S har-moniko je razveseljeval svate na številnih go-stijah. Kljub letom še zaigra na harmoniko, knedeljski maši v Apače pa se vsako nedeljo inpraznik z ženo popelje sam s svojim avtomo-bilom.

Na Kmečkem turizmu Kaučič v Trstenikupri Benediktu so za zabavo poskrbeli člani an-sambla Slovenjegoriški fantje. Čeprav ne delu-jejo več, so se še enkrat zbrali na njuno željo. Vansamblu sta namreč igrala tudi njun vnukGorazd Urbanič in Sandi Šijanec, mož vnuki-nje Natalije.

J. Metljak

Na lepo sončno soboto, 5. novembra2011, sta v krogu domačih, sosedovin prijateljev v središču občine Sv.

Ana praznovala svoj visoki zakonski jubilejCecilijia in Jožef Urbanič. Najprej sta se spričama, sinovoma Jakobom in Romanom,ter z številnimi svati podala pred matičarja- župana občine Sv. Ana Silva Slačka, ki jeob poročnem obredu med drugim pouda-ril, da slavljenca zagotovo sodita med tisteAnovčane, na katere so lahko ponosni in stajim, mlajšim, za vzor. Petinšestdeset letskupnega življenja je dolgo obdobje. Toda,če se znajo ljudje prilagoditi drug drugemu,si prisluhniti, pomagati in se razumeti,potem je to prijetno in bogato. Izročil jimaje spominsko diamantno poročno listino indarilo občine ter nazdravil s penino.

Diamantna poročenca Cecilija inJožef Urbanič iz Zgornje Ščavnice

KO RK Sv. Jurij seje tudi letosodločila, da se

vključi v humanitarnoakcijo ˝Drobtinica˝.Aktivistke so s prodajokruha in jabolk zbiraledenarna sredstva inprostovoljne prispevke.Letošnji izkupiček je bilnakazan OŠ Jožeta Hu-dalesa za prehranootrok socialno šibkihdružin. Posebej po-hvalna je tudi letošnjanovost: akciji so se letosprvič pridružile tudi učenke OŠ Jožeta Huda-lesa.

S potekom akcije smo pri RK Sv. Jurij zado-voljni. Zahvala gre tudi Društvu kmečkih go-spodinj Sv. Jurij in aktivistkam RK Sv. Jurij, kiso spekle kruh, ter dru-žini Kraner, ki je pri-spevala jabolka. Zahva-la pa seveda tudi vsemobčanom in občankam,ki so v zameno za kruhin jabolka prispevalisvoj dar. S tem ljudjedokazujemo, da kljubdenarni stiski, ki se jedotaknila že vsakegaizmed nas, še ohra-njamo humanitarni čutza soljudi, ki si sami nemorejo ali ne znajo večpomagati.

Meritve holesterola, trigliceridov in

sladkorja v krvi

Da Jurovčani znajo poskrbeti tudi za svojezdravje, pa dokazuje številen obisk meritev ho-lesterola, trigliceridov in sladkorja v krvi. Me-ritve smo organizirali in plačali pri RK Sv.

Jurij. Potekale so v nedeljo, 13. novembra, v so-delovanju zdravniške ekipe Društva za zdravjesrca in ožilja iz Maribora.

Ker je število povišanih vrednosti v krvi ve-liko, smo se odločili, da organiziramo preda-

vanje na temo: Kako in zakaj nastanejo boleznisrca in ožilja. Predavanje bo v sredo, 29. no-vembra, ob 16. uri v prostorih OŠ v JurovskemDolu. Predaval bo priznani mariborski zdrav-nik, prim. Mirko Bombek, dr. med., spec. in-ternist.

Olga Breznik, predsednica KO RK Sv. Jurij

Vsoboto, 15. oktobra, se je tudi v Bene-diktu odvijala Drobtinica, ki jo je or-ganizirala Občinska organizacija

Rdečega križa Benedikt pod vodstvom mag.Milana Repiča v sodelovanju z učenci in men-torji Osnovne šole Benedikt, ki so se udeležiliakcije v sklopu interesne dejavnosti Prosto-voljstvo mladih članov Rdečega križa.

Pred Mercatorjem smo imeli od 8. do 12.ure postavljeno svojo stojnico, kjer so učenciprostovoljci prodajali kruh, pecivo in sadje tertako vzpodbujali solidarnost do socialno šib-kejših.

Dobrote za prodajo so sponzorirali Merca-tor Benedikt, Pekarna Šijanec, kmetiji Žinko-vič iz Obrata in Merčnik iz Benedikta.

Dogajanje pa sta popestrila učenca ValentinBreznik in Lovro Repič z igranjem na harmo-niko.

Denar, ki so ga zaslužili, bo namenjen to-plim obrokom za socialno ogrožene šoloobve-zne otroke v Benediktu, ki jim ga starši zaradisocialne stiske ne morejo zagotoviti.

Aktivni krvodajalci

V zadnjih letih pa so v Občinski organizacijiRK Benedikt še posebej ponosni na številokrvodajalcev. Le-to je pri nas na izredno viso-

kem nivoju, kar so krvo-dajalke in krvodajalci doka-zali tudi na letošnji jesenskiakciji. Vabilu OO RK Bene-dikt se je 9. novembra 2011odzvalo 118 darovalcev teza življenje nenadome-stljive tekočine.

V organizaciji so še pose-bej veseli vsakega novegačlana ali članice in tudi to-krat jih je bilo nekaj.

Krvodajalske akcije orga-nizira Občinska orga-nizacija RK Benedikt, orga-nizaciji se pridružuje tudiKlub krvodajalcev Bene-dikt. Na zadnji akciji sokrvodajalcem pripraviliskromno pozornost – vla-žilni robček in broško z

oznako krvne skupine darovalca, kar so spon-zorsko aranžirali v Deželi daril, za kar se jimorganizator prisrčno zahvaljuje. Prisrčna in

Območno združenje Rdečega križa Lenart je v sodelovanju z aktivisti občinskih organizacijletos, v soboto, 15. 10., ponovno pripravilo akcijo Drobtinica. Namen mednarodne akcijeDrobtinica je promocija svetovnega dneva hrane, 16. oktobra, in zagotavljanja toplegaobroka socialno ogroženim osnovnošolskim otrokom.

Mi m o i d o č i msmo na stojni-cah v Lenartu

pred blagovnico Mer-cator, na Sveti Ani predgasilskim domom, vBenediktu pred trgo-vino Mercator in v Ju-rovskem dolu predtrgovino Mercator akti-visti z mladimi članiRdečega križa podarjalikruh, pecivo, jabolka indruge prehranskeproizvode domačinov vzameno za prostovoljneprispevke.

Tudi letos so nam kruh podarile pekarneMercator - Grosuplje, Mercator - Benedikt,Spar - Lenart, Petovar Branko - Lenart, Šija-nec - Benedikt, Aktiv kmečkih žena in akti-vistke Rdečega križa - Sv. Jurij, jabolka MejaŠentjur – Lenart, Drago Žinkovič – Benediktin Paf -Lenart.

Denarna sredstva so prispevale občine Le-nart, Benedikt, Sveta Ana, Sveta Trojica inSveti Jurij v Slovenskih goricah ter Cerkvenjakin med posamezniki Dean Kobale s.p., tovarnaTBP Lenart, Prevent – Halog Lenart, SabinaMarkoli s.p., Saubermacher Slovenija – Lenart,Klub krvodajalcev Benedikt, župan, Silvo Sla-

ček in Boris Mlakar, ravna-telj OŠ. Sv. Ana.

Zbrana sredstva v višini3077,45 € bomo nameniliza brezplačno šolsko pre-hrano za socialno ogroženeotroke na območju vseh še-stih občin.

Vsem udeležencem, pro-stovoljcem in donatorjemse iz srca zahvaljujemo zahumani pristop in pomočpri uspešno izpeljani akciji,kar je v sedanjih težkih so-cialnih razmerah še tolikopomembnejše.

OZRK Lenart

iskrena hvala pa v imenu OO RK Benedikt inpredsednika mag. Milana Repiča tudi vsem, kipomagajo pri izvedbi krvodajalskih akcij.

Prav posebna hvala pa vsem krvodajalkamin krvodajalcem, ki jih bomo v Benediktuvedno z veseljem pričakali.

Teja Lončarič in Jesenja Slana

Akcija Drobtinica

Drobtinica in krvodajalska akcija v Benediktu

OVTARJEVE NOVICE MED LJUDMI

16 | ŠT. 10 | 25. NOVEMBER 2011

Marljivo so morale delati predstavnicetransfuzijskega oddelkaUKC Maribor

Jurovska Drobtinica

Cerkveno prosvetni mešani pevski zborKD Sveta Ana je enega izmed sončnihjesenskih dni pojoč preživel v okolici

Prihove, to je vas nad Slovensko Bistrico, odkoder je čudovit razgled na kar 12 okoliškihcerkva, med drugim tudi na Oplotnico. Obču-dovanja vredna cerkev je pos-večena Mariji in je bila zgrajenav 1. pol. 18. stoletja, krasijo pajo dih jemajoče freske, ki soprava paša za oči za ljubiteljetovrstne umetnosti. Zbor je go-stil tamkajšnji dušni pastirStanko Krajnc, domačin iz Sv.Ane. Zbor je odpel bogoslužjeter še nekaj miloglasnih pesmiza dušo in ušesa domačinov.Kasneje so se okrepčali v go-stilni Danica v bližnjih Prelo-gah ter se odpravili po Petrovi

poti skozi gozd, ki meri natanko 985 korakovali 900 sekund. Vračajoč proti domu so seustavili v čudoviti vinski kleti Polegek v Spod-njem Grušovju, kjer so bili navdušeni nad spe-cifičnimi in odličnimi okusi pridelanih vin.

SReBr

Sveta Ana v sončni Prihovi

Z zanimanjem in dobrim namenom

25. NOVEMBER 2011 | ŠT. 10 | 17

OVTARJEVE NOVICEZ NARAVO

Tako smo na kratko imenovali delavnicev času počitnic od 29.10. do 5.11. 2011na posestvu Hiša kruha v okviru TIKIC

Zelena centrala v Jurovskem Dolu. Namenjeneso bile predvsem otrokom, da bi koristno pre-življali prosti čas, pa tudi starejšim. Da biskratka premešali izkušnje in znanje med ti-stimi, ki jih lahko ponudijo, in tistimi, ki jihbodo še potrebovali v svojem življenju.

TIKIC Zelena centrala pa jih je pripravila vskladu s svojimi načrtovanimi projekti, ki jihbo nadaljevala od začetnega proučevanja inzbiranja informacij do dejanske izvedbe v iz-gradnji Hiše kruha – posestva kot učne kme-tije, kjer se bo vedno kaj dogajalo.

V soboto, 29.10, smo se odpeljali na ogledsadovnjaka v Kozjanski park, kjer smo si naj-prej ogledali srednjeveški trg vPodsredi, potem pa se podalina sijajno naravno pot, kjer sonam pokazali rastlinsko čistilnonapravo za čiščenje vode, raz-stavo starih sort jabolk v slo-vensko-bavarski hiši, vČerčkovi domačiji pa smo obi-skali drevesnico in nasad starihsadnih sort.

V nedeljo, 30.10., smo z AnjoLogar, vodjo delavnic, v zapuš-čenem sadovnjaku pregledalistare jablane, jih določili gledena vrste in jih pričeli obrezo-vati. Mojster Igor je z vsemorodjem kar nekaj dni čistildrevje in pokazal, kako lahkorešimo drevo, ne da bi ga podrli. Po končanemčiščenju je bilo na vrsti načrtovanje dosaditvenovih dreves starih sort jablan. Skupaj smo po-sadili pet dreves in ta postopek se bo še nada-ljeval spomladi.

Druga tematika je bil mlin. Skupaj smo siogledali mlin v Plateisovi hiši in pod vodstvom

Nike Arnuš in Maše Kraner pregledali njegovouporabnost, dele in možnost prenosa v Hišokruha. Ob tem smo obiskali tudi informatorja

Jožeta Zaletin-gerja in FrancaBaboseka, ki stazelo zanimivopripovedovalao mlinih, mle-tju žita, žitih nasploh in o po-krivanju streh sslamo. Vse tosmo tudi arhi-virali, saj bo priprenovi starecimprane hišeše kako potre-bno pogledatifotografijo alifilmski zapis.

P r e g l e d a l ismo tudi neka-tere druge

stroje in orodja, ki so jih nekoč uporabljali vprocesih setve, žetve, mlatitve in peke kruha.Skupaj z informatorji iz Jurovskega Dola inokolice smo ugotavljali, čemu so ti stroji služiliin kako so jih uporabljali. O njih smo napisalizgodbe, jih fotografirali in jih narisali. Ekspo-nate smo vpisali v sezname in sezname uredilipo navodilih Zavoda za varstvo kulturne de-diščine. Želimo si še več sodelovanja z ljudmi,ki jih bo obiskovala Nika Arnuš, da bi zbrala ševeč eksponatov za »ŽIVI MUZEJ«, zbirkostrojev in naprav, ki delujejo in z njimi še lahkodelamo.

S Petrom Golobom, ki je specializiran zalesne gradnje, obnovo nepremične kulturnedediščine in tudi avtor prve pasivne hiše v Slo-veniji, smo spregovorili o tem, kako so zgra-jene cimprane hiše in kako jih lahkoobnovimo. Govorili smo tudi o prednostigradnje iz lesa in slame ter se vprašali, ali bidanes še znali zgraditi tako trdno hiško, kot jecimprana hiša na posestvu Zelene centrale, kije ena najstarejših v Slovenskih goricah.

Lotili smo se tudi tematike vode (Festivalvode in Zelena pot). Vodnjaki in iskanje vodeje bila zanimiva tema tudi zato, ker je gospodJože Korošec pokazal, kako poišče vodo inkako izkopljemo vodnjak.

Zanimivo je bilo tudi predavanje mladegaraziskovalca Matevža Roškariča, ki je opa-

zoval Plateisov ribnik ter v predavanju predstavil svojeugotovitve.

Naš končni cilj je urediti ze-leno pot tako, da bo možnostsprehoda, učnih poti ob neka-terih značilnih vodnih virih,hkrati pa tudi možnost oddihain prijetnega bivanja v naravi.

Zdrava narava in življenje vnjej, hkrati pa dostojno preži-vetje je umetnost sodobnegačasa in ni več modna muhaprenašati izkušnje in znanje namlade, to je nuja, če želimo za-gotoviti uspešno preskrbo z do-mačo hrano in ohraniti našebogato kulturno in naravno bo-gastvo.

Marija Šauperl

Vsklopu občinskegapraznika občine Le-nart je tudi letos po-

tekalo martinovanje naTrgu osvoboditve v Le-nartu, ki so ga v sodelova-nju z občino Lenartpripravili člani Društva vi-nogradnikov Lenart. Zaraznovrstno in bogato po-nudbo na 15-tih stojnicahso tako poskrbeli domačivinogradniki, sadjarji, Dru-štvo vinogradnikov Lenartin Društvo kmečkih žena indeklet Lenart, ki je polegrazstave in pokušine giba-nic poskrbelo tudi za bogato ponudbo sloven-skogoriških dobrot. Prireditev, ki jo je v svojeobjektive zajela tudi nacionalna televizija Slo-

venije, se je simbolično pričela s snetjem klo-potca pred nekdanjim lenarškim rotovžem, vkaterem je urejena Vinoteka Lenart. Tradicio-nalen krst mošta je opravillenarški naddekan MartinBezgovšek. Zbrano mno-žico je nagovoril župan Le-narta mag. JanezKramberger, ki je ob tej pri-ložnosti izrazil zadovoljstvonad številčno in raznovr-stno ponudbo na stojnicahter tudi obiskom na danmartinovanja in tudi dankasneje, ob praznovanjufarnega zavetnika sv. Le-narta. Želja župana za pri-hodnja leta je, da bi setradicionalnega martinova-

nja v Lenartu udeležilo čim več ljudi tudi iz šir-šega prostora Slovenije, ki bi lahko martino-vanje v središču Slovenskih goric združili tudi

z ogledi lokalnihturističnih zna-menitosti. OvtarSlovenskih goric,Marko Šebart, pa jezbrani množici po-delil tudi nekajsimboličnih na-grad. V kulturnemdelu programa sonastopili Pihalniorkester MOL Le-nart, Vanja Fekonjater Ljudske pevkeDruštva upokojen-cev Lenart. Za za-bavo do večernih

ur pa je poskrbel ansambel Štajer bend.

D. K.

Krompirjeve delavnice

Čiščenje z omelo obraslega drevja v starem sa-dovnjaku

Iskanje vode

Po opravljenem delu zasaditve novih dreves

Martinovanje v Lenartu

Gospoda Zaletinger in Babosek, devetdesetletnika z orodjem zapokrivanje slamnate strehe

Društvo vinogradni-kov Benedikt je vsodelovanju z ob-

čino Benedikt v nedeljo, 13.novembra 2011, ob 11. uripri Čolnikovi trti, ki rastein rodi pri Svetih Treh Kra-ljih v Slov. goricah, v nepo-sredni bližini Čolnikoverojstne hiše, pripravilo tra-dicionalno, tokrat že 9. po-kušino mladega vina.

Nad dvesto obiskovalcevmaše in veselega druženja

je v sproščenem razpo-loženju pokušalo ponu-jena vina. Letina jeodlična, za dokončnooceno pa bo čas, ko boletošnji pridelek dozo-rel v sodih.

E. P.,Foto: Igor Barton

Pokušina mladega vina v Benediktu

Vpetek, 11. novembra, prav na Marti-novo, je pri stari preši potekalo marti-novanje. V prvem delu smo prikazali

krst mošta na šaljiv način, ki ga je izvedel članDruštva vinogradnikov Stane Klampfer. Ljud-ske pevke in člani folklorne skupine Kultur-nega društva Trojica so s pesmijo in plesompopestrili program.

V drugem delu smo pod vodstvom doma-čega župnika patra Bernarda Goličnika opra-vili blagoslov mladega vina in prve trojiškepenine. Blagoslov je potekal v kleti samostanaoziroma v Razstavno protokolarnem prostoruSvetega Martina. Občina in trojiški vinograd-

niki smo posebej ponosni na prvo trojiško pe-neče vino z imenom Martin. Prvih 600steklenic penine je pridelala družina MarjanaKlobasa iz Svete Trojice, ki je v ta projekt vlo-žila veliko truda in znanja, saj je pridelano pozahtevni naravni metodi. Žlahtna penina, pri-delana iz vinske osnove chardonnay, bo odli-čno dopolnila ponudbo protokolarnih vin, kijih že sedaj ponujamo obiskovalcem Marti-nove kleti.

V samostanski kletipromoviramo pred-vsem vina iz območjaVTC 13 in iz našihgoric in nastopamoskupaj s Turističnimdruštvom, Društvomkmečkih žena in deklet,ter z različnimi kultur-nimi društvi.

Leta 2010 je Društvovinogradnikov na mar-tinovanju gostilo avto-bus zamejskih Sloven-cev iz Italije, letos pa sije prireditev, krst moštain blagoslov vina, ogledala vokalno instrumentalna skupinaDZVINGA iz Ukrajine. Govorimo o ansam-blu banduristk, ki je simbol avtentičnega ljud-skega glasbila v Ukrajini.

Po blagoslovu vina se je ob 19. uri v cerkviSvete Trojice pričel koncert omenjene skupineDZVINGA iz Ukrajine. Nabito polna cerkevje bila dokaz, da je tovrstnih prireditev pre-malo, saj so si prišli prireditev ogledat ljudje

od blizu in daleč.Skupina glasbenicin glasbenikovDZVINGA po-ustvarja različneglasbene zvrsti zbo-rovske in instru-mentalne glasbe, odklasike, ljudskeglasbe, domačih intujih komponistov.

Po vrniti gostov v samostansko klet je županDarko Fras predstavil program razvoja občineSveta Trojica ter posebej izpostavil smernice

za razvoj turizma, ki moratemeljiti na tako imenova-nem cerkvenem turizmu zvključitvijo naravnih dano-sti Trojiškega jezera. Izrazilje zadovoljstvo, da se v tu-ristično ponudbo vključu-jejo društva, predvsemDruštvo vinogradnikov,Turistično društvo in Dru-štvo kmečkih žena in de-klet. V naslednjih letih pabo potrebno ponudbo po-pestriti še s kakšnim kmeč-kim turizmom in turističnoponudbo na kmetijah.

V nedeljo, 13. novembra, so pri deseti mašikot gostje nastopali člani cerkvenega pevskegazbora iz Kamnika, ki jih je je k maši povabilžupnik, naš domačin, pater Lovrencij Anžel izVerjan. Po nastopu v cerkvi so si ogledali sa-mostansko klet, kjer so degustirali nekaj vin,med ostalimi tudi omenjeno penino Martin.Po degustaciji so gostje izrazili navdušenje nadkvaliteto naših vin ter nad samo samostansko

kletjo. Ker k vinu spada tudi pesem, so skupajz našimi cerkvenimi pevci ubrano zapeli nekajpesmi na čast svetemu Martinu. Petju se je pri-družil tudi naš kletar, tudi dober pevec, JožeŽel, ki je poskrbel za dobrote pri degustaciji.

Polni dobrih vtisov so povabili naš cerkvenipevski zbor Društva Sveti Frančišek, da jimvrnejo obisk v Kamniku.

Peter Leopold

God sv. Martina ima za vinorodne kraješe prav poseben pomen in je pomem-bno označen v koledarjih vinogradni-

kov in vinarjev, nič drugače ni pri Sv. Ani.Nadejali smo se zabavnega in s humorjem za-činjenega martinovanja, ki ga je pripravila ob-čina v sodelovanju s TD Sveta Ana, KD Sv.Ana ter Vinogradniškim društvom Sv. Ana,seveda ne gre pozabiti kmečkih žena in deklet,brez njih bi bili ob dobrote, ki so jih pripravile.Zbrane je nagovoril župan Silvo Slaček, zaspremljevalno prireditev pa so poskrbeli do-mačini zaselka Kremberk, ki so sneli klopotecter tako simbolično začeli veseli čas ob Marti-novem. Ob vsem dogajanju, ki ga je hudomu-šno povezovala Sandra Šnajder, ni manjkalosmeha, glasbe, skečev in zadovoljnih obrazovdomačinov ter obiskovalcev od blizu in daleč.Za Martinovo razpoloženje so poskrbeli članiCerkveno prosvetnega mešanega pevskegazbora KD Sv. Ana z Natalijo Šijanec, ki so zubranim petjem ogreli roke, za smeh so po-skrbeli družinski frajtonarji. Višek praznova-nja je bil prihod sv. Martina in njegovblagoslov mošta, ki ga je moral predsednik vi-

nogradniškega društva Mirko Šenveter z obi-lico »požegnane« soli tudi poskusiti. Sv.Martin je osebno pojasnil določene zmote obnjegovem prazniku, popravil nekatere podatkein je tako obiskovalce od blizu in daleč dod-obra seznanil s svojim praznikom. Kot se zatak praznik spodobi, je župan ob navzočnosti

predsednika turističnega društva in skrbnikatrte potrgal grozdje na potomki Stare trte z

Lenta, kateri se bo, ponjihovih besedah, zelokmalu pridružila Posti-čeva trta. Ob vsem ve-selem dogajanju je biloposkrbljeno za likovneužitke posebne sorte,saj je bila ob tem praz-niku otvoritev likovnerazstave 3. Martinovekolonije, ki jo neu-morno vodi DanijelFerlinc-Danny in jepred časom potekalapri Sv. Ani. Navzoči sosi lahko ob umetniškihstvaritvah napasli oči.Za degustacijo vin so

poskrbeli domači vinogradniki, za gurmanskeužitke pa kmečke gospodinje. Na ogled je biloprecej ročnih del in umetniških stvaritev do-mačinov, ki so vabile k nakupu teh prisrčnihin izvirnih daril.

SReBr

Sv. Trojica: prvo penečevino Martin

OVTARJEVE NOVICE Z NARAVO

18 | ŠT. 10 | 25. NOVEMBER 2011

Martinovanje pri Sv. Ani

Tako kot vsako leto so tudi letos v Cer-kvenjaku pripravili veselo martinovanje,na katerem so mošt krstili v vino. Po

besedah predsednikatamkajšnjega vinograd-niškega društva IvanaJaneza Pučka je letošnjevino v osrednjih Slo-venskih goricah kako-vostno kot že dolgo ne.Morda je tudi to razlog,da se je na martino-vanju v Cerkvenjakuzbralo zelo veliko obi-skovalcev. Pred mar-tinovanjem pa je Turi-stično društvo Cerkve-

njak odprlo zanimivo razstavo pridelkov indobrot s tamkajšnjih kmetij.

T. K.

Martinovanje v občini Sv. Jurij v Slov. gor.je potekalo na osrednjem trgu, ki bo kmaludobil svojo končno podobo.

Občina Sv. Jurij v Slov. goricah je v so-delovanju z lokalnimi društvi 13. no-vembra organizirala martinovanje na

osrednjem trgu pred farno cerkvijo sv. Jurija.Letošnje Martinovanje v Jurovskem Dolu jetako plod zglednega meddruštvenega sodelo-

vanja. Pri organizaciji prireditve in pripraviprograma so namreč sodelovali: Turističnodruštvo »Dediščina« Jurovski Dol, člani Dru-štva vinogradnikov Sv. Jurij, ki so na sedmihstojnicah poskrbeli za pestro ponudbo dobrevinske kapljice, Jurovski oktet z napitnicami

ter folklorna skupina Jurovčan (oboji delujejokot sekcija znotraj Kulturnega društva IvanCankar Jurovski Dol), ki se je predstavila splesi, so martinovanju dodali še kulturno vse-bino. Z domačimi slovenskogoriškimi dobro-tami so postregle članice Društva kmečkihgospodinj Sv. Jurij. Krst mošta pa je pred cer-kvijo sv. Jurija opravil domači duhovnik JankoGögner. Kulturno-zabavni program, v katerem

so nastopili še članianasambla Lenart kvin-tet, je povezovala Marija Šauperl, sicerpredsednica TD Dedi-ščina. Zbrano množicoje nagovoril tudi župan

občine Sv. Jurij v Slov. gor. Peter Škrlec, ki jeizrazil zadovoljstvo nad meddruštvenim sode-lovanjem ter upanje, da bo tovrstna prireditevv novem vaškem jedru postala tradicionalna.Občina Sv. Jurij v Slov. gor. pa je tudi poskr-bela, da je bilo okušanje kulinaričnih sloven-

Veselo martinovanje v Cerkvenjaku

Veliki krst mošta in praznik Martinovega v Juriju

Blagoslov mošta, ki se jena ta način simboličnospremenil v vino, jeopravil domači duhov-nik Janko Gögner

Vtorek, 15. 11. 2011,je v vinogradu Ma-rije in Milana Eder

iz Sv. Ane potekala prvaMartinova trgatev pri SvetiAni. Potrgali so grozdje napetsto trsih sorte traminec.Mošt je dosegel sladkornostopnjo 114 Oe, iz natrga-nega grozdja so stisnili 500l mošta.

Viktor Kapl

25. NOVEMBER 2011 | ŠT. 10 | 19

OVTARJEVE NOVICEZ NARAVO

Martinova trgatev na Sv. Ani

Največje martinova-nje vsako leto pri-pravijo v metropoli

Štajerske – v Mariboru.Tudi letos je bilo tako. Namartinovanju, ki se je za-čelo na Trgu svobode 11.11. ob 11 uri in 11 minut, jebilo še posebej veselo, saj seletos piše leto 2011, polegtega pa je bila tudi letošnjavinska letina prvovrstnatako po kakovosti kot pokoličini vina. Sicer pa žestar pregovor pravi, da do-brega vina ni težko krstiti.

T. K.

Vsoboto, 29. 10. 2011, je na nogomet-nem igrišču v Selcah Slovenska vinskareprezentanca odigrala prijateljske

tekme z ekipama Mizarstvo Širovnik iz Selc terekipo Veteranov iz Zavrha. V zanimivih tek-mah so vse ekipe pokazale obilo borbenosti.

Kot zanimivost naj povemo, da Slovenskovinogradniško reprezentanco sestavljajo večjislovenski vinarji, ki so se letos udeležili Ev-ropskega prvenstva vinskih reprezentanc naMadžarskem in osvojili naslov evropskih prva-kov. Zato ne preseneča, da so zmagali v vseh

tekmah, zadnjo sicer po streljanju kazen-skih strelov. Nogo-metno srečanje sta or-ganizirali domači ekipiob pomoči domačinaSebastjana Rojsa izSelc, ki je hkrati tudi se-lektor Slovenske vinskereprezentance.

Marko Šebart

Evropski prvaki na tekmiv Selcah

skogoriških dobrot in pokušanje mladih patudi starih vin za vse obiskovalce brezplačno.Za izviren in zanimiv grb občine Sv. Jurij v

Slov. gor. pa so poskrbeli člani društva vino-gradnikov Sv. Jurij pod vodstvom Franca Se-nekoviča.

D. K.

Slovenska vinska reprezentancana tekmi v Selcah

Osrednje martinovanje v Mariboru

Dobrega vina ni težko krstiti

Z zbrano množico stanazdravila tudi županobčine Sv. Jurij v Slov.gor. Peter Škrlec in pred-sednica TD DediščinaMarija Šauperl, ki je po-vezovala kulturni pro-gram

Vsoboto, 12. novembra,se je v Centru Sloven-skih goric odvilo 7. sre-

čanje pevcev in godcev ljudskihpesmi, tokrat imenovano Mar-tinov koncert. Organiziralo gaje Kulturno društvo »Pod lipo«Lenart, ki s svojo dejavnostjoohranja kulturno dediščino,zlasti praznovanja, kot so pust,jurjevanje, binkošti, god sv.Martina in dogajanja v veselemdecembru. Nastopili so Vaškipevci, Frajtonarji, Vaški godciin Trio ljudskih godcev KD»Pod lipo« Lenart, Ljudski pevci DU–KD Gra-jena, Ljudske pevke DKG Vitomarci, Ljudskepevke Taščica KUD Ruše, Ljudski pevci DUCerkvenjak, Ljudski pevci KD Obrež, Ljudskepevke DU Kidričevo, Ljudski pevci Vrtnica

Kog in Samotari Hoče.Pevsko srečanje se je končalo s sproščenim

druženjem ob že krščeni rujni kapljici, pri-grizku in harmoniki.

Rudi Tetičkovič

Novo zgodovinsko društvo »Atlatida rajslave« iz Benedikta bo raziskovalo in inter-pretiralo prazgodovino in antično doboSlovenskih goric

Po naključju je blizu Benedikta v Ženjakunovembra 1811 Jurij Slaček odkopal 26bronastih čelad. To je znamenita sveto-

vna zakladna najdba. »Negovske čelade« so jihimenovali prvi raziskovalci, ker je bil Jurij Sla-ček s svojim posestvom podložnik Negovskegagospostva.

Dr. Stanko Gabrovec je nastanek čelad dati-ral med leti 450 - 350 pr. n. štetjem, to je čas,ko se je končala prazgodovinska kultura in seje začela zgodovinska doba. Napisi ali pi-smenke (rune) pa so nekaj posebnega in edin-stvenega v arheološki znanosti. V Slovenijiimamo shranjeno samo eno čelado v Narod-nem muzeju v Ljubljani, ostale pa so v muze-jih v Gradcu, na Dunaju, v Münchnu in vBerlinu. Najbližjo si lahko ogledate v muzeju vBad Radkersburgu (Radgona).

Zaradi popularizacije Negovskih čelad, ki soše danes predmet raziskav in domišljije znan-stvenikov, ljubiteljev in lingvistov, so pri Be-nediktu ustanovili Zgodovinsko društvo»Atlatida raj slave«.

Izvrsten poznavalec osrednjih Slovenskihgoric Ludvik Kramberger, ki je bil rojen blizunajdišča čelad, je predsedniku novega društvaAntonu Mlasku in Janezu Ferlincu v začetkunovembra 2011 pokazal točen prostor najdiščačelad, kjer so arheologi iz Maribora kopalitakoj po drugi svetovni vojni. Prostor odko-pov mu je pokazala njegova teta Verona Hajn-žič, rojena Kramberger, ki je stanovala blizu injim je pomagala pri izkopih. Povedala mu jetudi, da so med vojno Nemci iskali točno naj-dišče čelad, pa so jih domačini napotili nadrugi, bližnji grič.

Zgodovinsko društvo Atlatida raj slave jenastalo na pobudo Antona Mlaska in več kot30 občanov Benedikta, ki želijo promoviratiznamenite arheološke spomenike iz Sloven-skih goric. Glavni cilji in naloge društva pa so:povečanje zanimanja krajanov in turistov zaarheološko prazgodovinsko in antično dedi-ščino domačih krajev, zbiranje in širjenje ust-

nega izročila onajstarejši dobiin o takratnimitologiji, pro-učevanje litera-ture, sodelova-nje s strokov-njaki in ljubitelji, pisanje in pripovedovanjezgodb, tudi znanstvenofantastičnih. Pripravitiželijo virtualni muzej najstarejših časov Slo-venskih goric na internetni strani z odprtimforumom mnenj. Za spoznavanje domače arheološke dediščine bodo prirejali posveto-vanja, ekskurzije, sprehode in izlete s strokov-nimi in domišljijskimi interpretacijaminajstarejših časov. Iz pozabe bodo med dru-gim obudili tudi mitološke zgodbe slovensko-goriškega rojaka iz Kraljevcev, znameniteganarodnega buditelja, duhovnika, profesorja,zgodovinarja, mitologa, novinarja, prvegapredsednika slovenskega društva pesnikov inpisateljev Davorina Trstenjaka (1817-1890).

Po večletnem natančnem prebiranju član-kov o »Negovskih čeladah« in vseh dostopnihprevodov napisa na čeladi Negova 22B po Rei-neckovem številčenju je domačin Anton Mla-sko iz Ženjaka verjetno prvi razlagalec napisa,kjer je upošteval oziroma prebral tudi števila

in po svoje dopolnil okrajšave. Napis jeprebral tako: »HRABRI, NAJSLAV-NEJŠI GOST, NAJMOGOČNEJŠI(PRVI) BOG ATLANTIDE; VSEGAPRVEGA LJUDSTVA«. Obrazložitev:HAR = HRABRI (Veneti so prirejalivsakih 30 let vojne igre v Padovi, ki sose imenovale HARCE (hrabre gromo-vite igre) po D. Kebe: Slovenska identi-teta). 1 GAST (GASTI = GOSTITI poM. Boru, je prvi gost NAJSLAVNEJŠIGOST. 1 TEIV = 1BOG (TEIWAZ in-doevropsko = venetsko = BOG po Ma-stranderju, 1925. A = ATLANT =ATLAS= ATLATIDA. III = 3 (mno-

žina) = VSEGA. I = 1 (ednina) PRVEGA. L =LJUDSTVA. Na dveh čeladah, ki jih je narisalnaš znameniti arheolog Stanko Pahič, so rim-skim številkam podobne črte XII, ki jih jeAnton Mlasko prebral kot simbolno število666. Na žalost so razlage o simbolnih številihin o Atlantidi zelo obsežne, saj na internetu oteh temah najdemo nekaj stotisoč člankov inknjig. Vsak bralec tega članka, ki ga zanimajostarejša zgodovina, ustno izročilo, mitologijain fantastične zgodbe, se lahko včlani v Zgo-dovinsko društvo Atlantida raj slave.

Zgodovinsko društvo Atlantida raj slave pri-pravlja slavnostno zborovanje ustanovnih čla-nov in njihovih prijateljev za počastitevznamenitega jubileja.

Občina Benedikt pa bo pripravila v decem-bru slovesnost ob 200-letnici odkritja zname-nitih čelad, ki jih je izkopal Jurij Slaček vŽenjaku blizu Benedikta v Slovenskih goricah.

Janez Ferlinc

Pred 200 leti je v Ženjaku pri BenediktuJurij Slaček odkopal Negovske čelade

Martinov koncert pri Lenartu

DEDIŠČINA

Nataša Kramberger, pisateljica evropskegaformata iz Jurovskega Dola, je skupaj s prijate-ljico Jano Kocjan, izvrstno arhitektko, ilustra-torko in prevajalko, ustvarila knjigo KAKIVOJAKI, roman v rimah in slikah.

»Le zazrite se navzdol, tja, proti vzhodu! Kobilice iz Rusije so že zdavnaj na pohodu!

Pravkar so odrinile s severa Havane, zgolj vprašanje časa je, kdaj naskočijo Trojane.

Razumete?! To je nevarnost prve klase! Lahko nas zravnajo z zemljo za vse večne čase!«

Svežo knjigo iz zbirkeNova Znamenja (Litera),so 20. novembra pred-stavili v Knjižnici Lenart,22. in 23. novembra paše v Mariboru in SlovenjGradcu. Nataša Kram-berger bo tudi gostjaOdprtega odra Društvaslovenskih pisateljev naKnjižnem sejmu v Lju-bljani, v soboto, 26. 11..

»Zeleni, Modri in jaz, ki mi je ime Rdeči,ne trepetamo pred insekti, četudi so leteči!

Slavnostno pozivam, naj se vsak bori, naj kaki drevo na vse veke živi!«

Nataša Kramberger je ob izidu knjige zapi-sala: »To je ena taka mala knjigica, ampak na-rejena z udarniškim žarom ... se mi zdi!«Zadosten izziv, da jo vzamemo v roke!

E. P.

V programu delavnice so se se-minaristi učili o naslednjih temah:izbira dramskega besedila, kako iz-brati aktualno besedilo, zakaj iz-brati aktualno besedilo in kaj tosploh pomeni, o tem, kako potekadelo z ekipo (igralci, scenografija,kostumi), o artikulaciji, govornitehniki, scenskem gibu, verjetnosti,prirodnosti na odru, kako po kora-kih priti do kvalitetnega končnegaprodukta, delali pa so tudi po me-todah Aristotela, Stanislavskega,Laccoca, in Anagnorisisa.

V Jurovskem Dolu je v prostorihOsnovne šole Jožeta Hudalesa v ve-černih urah 28. oktobra 2011 PeterŠkrlec, župan občine Sveti Jurij vSlovenskih goricah, odprl razstavolikovnih del udeležencev 13. likov-nega ex-tempora Sveti Jurij v Slo-venskih goricah 2011, ki je potekalna terenu v mesecu septembru, koso udeleženci upodabljali naravnoin kulturno dediščino občine.

Na razstavi si lahko ogledate delaJožice Andrejč, Kaje Kraner, JožiceHladin in Lilijane Tomažič, vse izJurovskega Dola, Ivanke in Marjana Kokola,Janje Perko, Jožice Ploj, Jasne Šosterič in An-dreje Štancer iz Lenarta ter Nike Arnuš inDanijela Vrečiča iz Svete Trojice.

Razstava bo odprta do 12. decembra 2011.Zbrana dela je ocenila strokovna žirija v se-

stavi Konrad Krajnc, slikar, Breda Rakuša Sla-vinec, vodja JSKD Lenart, ter Peter Škrlec,župan. Na koncu razstave je bila razglašena

odločitev komisije, da so nagrajenke 13. li-kovnega ex- tempora 2011 Janja Perko, JožicaPloj in Andreja Štancer. Ex-tempore z raz-stavo so pripravili JSKD Lenart, Osnovna šolaJožeta Hudalesa Jurovski Dol v sodelovanju zobčino Sveti Jurij v Slovenskih goricah in KDIvan Cankar Jurovski Dol.

Breda Rakuša Slavinec

OVTARJEVE NOVICE IZ KULTURE

20 | ŠT. 10 | 25. NOVEMBER 2011

Nagrajenci lanskega likovnega ex-tempora,ki je potekal v Sveti Trojici, so bili NikaArnuš, Danijel Ferlinc – Danny, Jožica Ploj inAndreja Štancer. Nagrajenke razstavljajo vprostorih občine Lenart, žal pa zaradi opra-vičljivih razlogov na razstavi ne sodeluje Da-nijel Ferlinc – Danny. Razstavo si lahkoogledate vsak dan v času uradnih ur občineLenart do 6. 12. 2011.

JSKD Lenart vsako leto ob-

javi razpis za likovni ex-tempore, na kateregase lahko prijavijo ljubiteljski likovni ustvar-jalci iz Upravne enote Lenart. Ex-temporepoteka vedno v drugi občini. Komisija na od-prtju razstave po koncu ex-tempora razglasinajboljša dela, katerih avtorji so nagrajeni ssamostojno razstavo v naslednji kulturni se-zoni v organizaciji JSKD Lenart.

V decembru Kulturno društvo Erato iz Le-narta pripravi literarni večer njegovih članovv žlahtni Šikerjevi kleti. Letos boste lahko pri-sluhnili literarnemu prebiranju del prozaistaSaše Fluherja ter pesnic Lane Mihelič, BredeRakuša Slavinec in Sare Špelec.

Kot gosta bosta sodelovala Franci Breznik,

tokrat v vlogi glasbenika (sicer je kandidat naletošnjih volitvah za poslanca v DZ) in likov-nica Nika Arnuš.

Literarni večer bo potekal v petek, 16. de-cembra 2011, ob 18. uri v Šikerjevi kleti vMočni.

JSKD Lenart

V avli Jožeta Hudalesa nagrajenke 12. likovnega ex-tempora Sv. Trojica 2010

Literarni večer kot tradicija

V Domu kulture v Cerkvenjaku je drugosoboto v novembru potekal seminar za men-torice otroških folklornih skupin, ki je bil re-gijskega značaja.

Udeleženke so prišle iz Lancove vasi, Kri-ževcev pri Ljutomeru, Gornje Radgone, Polj-čan, Podgorcev, Lenarta, Jurovskega Dola,Svetega Jurija ob Ščavnici, Svete Trojice inMaribora. Predavateljici sta bili Mojca Kme-tec, strokovna spremljevalkaotroških folklornih revij za na-slednje triletno obdobje na re-gijskem področju območnihizpostav JSKD Lenarta, Or-moža, Ptuja in Slovenske Bi-strice, ter Saša Veler,strokovnjakinja za postavljanjeljudskih iger na oder. Seminarje temeljil na teoretičnem inpraktičnem delu. V teoreti-čnem delu je bila obravnavanašola kot prostor za ohranjanjein negovanje otroškega ljud-skega izročila, v praktičnem

delu pa je bilo predstavljeno ljudsko izročiloskozi pesmi in ples, prikazan je bil tudi pri-mer oblikovanja spleta odrske postavitve zadržavno revijo s temeljnimi načeli in vajaminastopanja ter nekaj preprostih vaj iz joge zasproščanje. Predstavljena je bila tudi pri-merna literatura za pridobitev dodatnegaznanja.

Otroško ljudsko izročilo v Cerkvenjaku

V torek, 29. novembra 2011, ob 17. uri bov večnamenskem prostoru Osnovne šole Le-nart izveden drugi humanitarni koncert zdražbo likovnih del. Pripravljata ga Varstvenodelovni center Mravlja iz Lenarta in JSKD Le-nart v sodelovanju z občino in osnovno šoloiz Lenarta.

Zbrana sredstva bodo namenjena delu pro-

stovoljcev in prostočasnih aktivnosti uporab-nikov enote Lenart, v programu bodo nasto-pili dramska skupina Kulturno turističnegadruštva Selce, ansambel Štajerski fakini, glas-benik Denis Čuček in folklorna skupina Mra-vlja iz Lenarta. Dražbo bo vodil humoristBlaž.

Humanitarni koncert pri Lenartu

Pod strokovnim vodstvom Aleksandre Bla-gojević, režiserke in dramaturginje iz Mari-bora, so seminaristi skladove dvodnevneregijske gledališke delavnice delali zadnji vi-kend v oktobru. JSKD Lenart jim je za delonamenil kulturni dom v Selcih, ki se je izka-zal za pravšnjega za takšno obliko dela. Se-minaristom se je priključilo nekaj članov

domače dramske skupine, ki deluje pod okri-ljem Kulturno turističnega društva Selce.

JSKD Lenart je za predavateljico namenskoizbral Aleksandro Blagojević, ki je tudi stro-kovna spremljevalka Linhartovih srečanj vletu 2011 in 2012, kjer se enkrat na leto pred-stavijo gledališke skupine, ki delujejo na ob-močju Upravne enote Lenart.

V Selcih gledališčniki delali po metodah Aristotela, Stanislavskega in drugih

Andreja Štancer (nagrajenka), Jožica Ploj (nagrajenka), Breda

Rakuša Slavinec (organizator,vodja JSKD Lenart) in Nika

Arnuš (nagrajenka)

Foto: Bojan Mihalič

Odprtje likovne razstave v Jurovskem Dolu

V dneh od 8. do 10. julijasmo na tradicionalni likovnikoloniji (5. Anina paleta) priSveti Ani med ljubitelji slikar-skih stojal, platen, čopičev inbarv srečali tudi prikupnoEleno Sigmund iz Budne vasipri Šentjanžu. Spremljal jo jemož Franci Sigmund, kajtiElena je Rusinja in se je omožilas Slovencem. Na koloniji priSveti Ani je naslikala to občin-sko središče, kombinirano nadveh platnih, ki sta se dopol-njevali.

A v Mosconovi galerijiGradu Sevnica je Elena Sig-mund, profesorica likovne pe-dagogike, uspela pripravitisvojo prvo samostojno razstavo v Sloveniji. Znaslovom »Utrip slovenskih mest« so jo slove-

sno odprli v četrtek, 20. oktobra, ob 19. uri. F. Matko, foto: Danijel Ferlinc

Nova knjiga: Kaki vojaki, roman v rimah in slikah

Elena Sigmund slika v naravi

Elena Sigmund s prvo razstavo

Kulturno društvo Ivan Cankar JurovskiDol v soboto, 17. 12. 2011, ob 18. uri v Kul-turnem domu v Jurovskem Dolu organizira16. tradicionalno prireditev Družina poje.

Osnovni namen prireditve je petje in s temohranjanje slovenskih ljudskih in drugihpesmi, ki jih prepevajo slovenske družine.Spremljava z različnimi glasbili je zaželena.Vprvem delu bodo nastopile pojoče družine, vdrugem delu pa skupine, ki že tradicionalnonastopajo na tej prireditvi.

Vsaka skupina naj pripravi eno ali največdve pesmi, ki lahko skupno trajajo največ petminut. V primeru velikega števila prijavlje-nih skupin boste lahko zapeli samo enopesem.

Skupna zaključna pesem: Oj lepo je res nadeželi (ljudska, besedilo je pri organizatorju).

Vabimo vas, da s svojim nastopom oboga-tite ta kulturni večer. Zelo bomo veseli vsehnovih pojočih družin in tudi tistih, ki ste ženastopili pri nas.

Prijave na naslov: Kulturno društvo IvanCankar, Jurovski Dol 1, 2223 Jurovski Dol, alina e-mail: kdic.jurovskidol@gmail.com

Kontaktni osebi: Janja Roškarič, tel:051/357-801 in 02/7205-258 (po 16.00 uri) inMiroslav Breznik, tel. 041/414-402 in02/7205-206.

»Akakij Akakijevič v plašču sodob-

nosti«: literarni natečaj za naj-

boljšo kratko zgodbo

Kulturno-gledališko društvo Reciklaža vasvljudno vabi k sodelovanju na vseslovenskemliterarnem natečaju »Akakij Akakijevič vplašču sodobnosti«, s katerim obujamo v ži-vljenje literarno mojstrovino Plašč, nastaloizpod peresa ruskega pisatelja Nikolaja V. Go-golja.

Osnovni podatki

Ni naključje, da je novela Plašč večno ak-tualna, med drugim tudi zato, ker ima vsakadoba svoje Akakije Akakijeviče. Tokrat iš-čemo novodobnega Akakija, ki naj nastaneizpod vašega peresa. Preberite torej novelo inupodobite osebo, ki bi ji zaradi načina življe-nja in idealov lahko rekli sodobni Akakij. Do-gajanje naj bo postavljeno v današnji čas,prostorska umestitev zgodbe pa je poljubna.Žanrskih omejitev ni. Besedilo naj s presledkiobsega najmanj 6000 in največ 8000 znakov.

Vaše besedilo in šifro pošljite v štirih izvo-dih v A4 kuverti, v katero vstavite še manjšozaprto kuverto z vašimi podatki: ime, pri-imek, šifra, starost, naslov, elektronska poštain telefonska oz. mobilna številka.

Besedila pošljite najkasneje do 13. fe-bruarja 2012 in jih naslovite na Kulturno-gle-dališko društvo Reciklaža, Nad jezerom 3,2235 Sveta Trojica, s pripisom »Za literarninatečaj«.

Nagrade

Glavna nagrada za najboljši prispevek: pre-nosni računalnik v vrednosti 500 evrov, ki gapodarja podjetje Notera.

Glavna nagrada za drugi najboljši prispe-vek: bon za božično potovanje v izbrano ev-ropsko prestolnico za dve osebi, ki ga podarjapodjetje Lešnik & Zemljič.

Dve knjižni nagradi za prispevka, ki bostaliterarno tako ali drugače izstopala: Dama spsičkom: izbor kratke proze, novel in povestiAntona P. Čehova. Knjigi podarja Študentskazaložba.

Nagrada za vse udeležence natečaja: knji-žna izdaja vseh prispelih besedil!

Dodatne informacije o natečaju najdete nawww.kgd-reciklaza.org, za vsa vprašanja pasmo na voljo na kgd.reciklaza@gmail.com.

Kje je najlepši razgled v občini Sv. Jurijv Slovenskih goricah? Kam vse se vidi?In do kod seže pogled? Mogoče pa je

najlepši razgled tam, kjer lahko v miru pose-dimo in opazujemo bele breze? Ali pa ne-mara tam, kjer valovijo zeleni grički, košatisadovnjaki in čudovite domačije Slovenskihgoric? Je najlepši razgled na domačo cerkev?Ali na sosednji gozd?

Sodelujte v natečaju! Fotografirajte ob vsa-kem vremenu! Šteje izvirnost, lepota raz-gleda, posebnost fotografije. Lahko pošljetetudi stare fotografije iz minulih let!

Fotografije pošljite do 20. decembra 2011na naslov Zelena centrala, Jurovski Dol 7,2223 Jurovski Dol. Fotografije v elektronskiobliki lahko pošljete na naslov novice@zele-nacentrala.eu. Vsaki fotografiji morate dodati

naslov in natančen opis mesta, od koder stefotografijo posneli. Dodate lahko tudi kakšnozgodbo o tem, zakaj je ta razgled po vašemmnenju najlepši v občini. K pošiljki dodajtesvoje natančne podatke (ime, priimek, naslovin telefonsko številko). Pošljete lahko več fo-tografij.

1. nagrada: 70 evrov + praktična nagrada.2. nagrada: 30 evrov + praktična nagrada.3. nagrada: praktična nagrada.

Vse fotografije bomo SPROTI objavljali nanaši spletni strani www.zelenacentrala.eu terna naši strani Facebook. Razstava najlepšihfotografij se bo zgodila v Jurovskem Dolu naJurjevo 2012.

25. NOVEMBER 2011 | ŠT. 10 | 21

OVTARJEVE NOVICESPOROČILA ŠPORT

Zelena centrala iz Jurovskega Dola razpisuje fotografski natečaj

Naši razgledi

Družina poje 2011Vabilo k sodelovanju

Natečaj!

Nogometaši Gostišča pri Antonu iz Cerkve-njaka so se z visokima zmagama v zadnjihdveh krogih jesenskega dela prvenstva, nadekipo Pece 2 (5:0) ter nad Marjeto v gosteh(0:4), zasidrali na 5. mestu 2. MNZ Maribor.Pri tem pa gre omeniti, da za drugouvrščenim

Šentiljem zaostajajo zgolj za 2 točki, kar jimomogoča dobre možnosti za spomladanskinapad na vrh lestvice, katerega pa trenutnoprepričljivo zaseda Brunšvik s 6-timi točkamipred Cerkvenjakom, a tekmo manj.

Lenarčani jesenski prvaki

Lepšega pogleda na razpredelnico 1. MNZMaribor si nogometni privrženci iz Slovenskihgorica ne bi mogli želeti. Prvi dve mesti na-mreč zasedata oba prvoligaška kluba iz Slo-venskih goric. Nogometaši Lenarta pa so si zdobrimi predstavami skozi celotni jesenski delsezone uspeli priboriti simboličen naslov je-senskih prvakov. Kljub ne najbolj posrečenilanski sezoni NK Lenart pa so okrepitve predpričetkom sezone nakazovale, da se bodo le-narški nogometaši borili za vrh lestvice, ki soga tudi suvereno osvojili z 32 točkami. Preddrugouvrščeno ekipo Jurovskega Dola in Rad-ljami na 3. mestu ima Lenart 5 točk prednosti.Eden izmed najizkušenejših igralcev NK Le-nart, Niko Krempl, ki pri Lenartu igra vse odustanovitve kluba, je ob tej priložnosti izrazilzadovoljstvo nad kvalitetnimi predstavamisvoje ekipe ter upanje, da bodo na ta način na-daljevali tudi v spomladanskem delu prven-stva in si na tanačin priigrali tek-movanje v t. i. Šta-jerski ligi, ki si jo vLenartu že dolgoželijo. Na preprič-ljive predstave le-narške ekipe kažestatistika 10-tihzmag, dveh remi-jev in z le enimporazom, ki pa soga doživeli prav natekmi z lokalnimrivalom JurovskimDolom. Napovedipredsednika NK

Jurovski Dol Roberta Črnčeca izpred pričetkasezone, da se bo tudi njihov klub boril kljubmladosti in odhodom posameznih igralcev zanajvišja mesta, so se uresničile. Predvsem jeJurovčanom zelo dobro uspel prvi del jesen-skega dela prvenstva, katerega so kronali zzmago nad Lenartom. Manjši padec v formipa je sledil prav po tej tekmi, kar pa predsed-nik in tudi trener NK Jurovski Dol pripisujepoškodbam in mladosti ekipe, ki pa ima zaprihodnje sezone še zelo velik potencial. Vzadnjem krogu so Jurovčani na domačemigrišču premagali mariborski Železničar z re-zultatom 1:0, med tem ko so Lenarčani v go-steh ugnali Pobrežje Gradis z rezultatom 1:2.Jesenski del sezone 2011/2012 se bo poleg do-brih predstav obeh slovenskogoriških nogo-metnih klubov zapisal v lokalne športne analetudi po rekordnem obisku na derbiju med Ju-rovskim Dolom in Lenartom, ko se je v Jurov-skem Dolu zbralo blizu 600 ljudi.

2. MNZ Maribor

Slovenske gorice s porazom v

zadnjem krogu izgubile stik z

vodilnimi, Benedikt do prve točke

S porazom v zadnjem, 6. krogu 2. SFL, so no-gometaši Slovenskih goric malce pokvarili odli-čen začetek prvenstva. Prvi poraz proti ekipiFSK Kebelj (8:9 )je še toliko bolj boleč, ker ga jeKMN Slovenske gorice doživel v domači dvo-rani, v Voličini, ki je v včasih veljala za skorajdanepremagljivo trdnjavo. Predsednik kluba jevzroke za poraz videl v zelo slabi obrambi: »Pre-jeli smo 9 zadetkov, kar je enako kot na prvih5-tih tekmah skupaj!« razlaga Bojan Stergar,predsednik KMN Slovenske gorice, a zagotavlja,da bodo zapravljeno skušali popraviti že na ju-trišnji tekmi v gosteh proti Velikim Laščam inubraniti še vedno visoko 2. mesto. Dolgoletnipredsednik in nekdanji igralec Bojan Stergar pavse navijače Slovenskih goric in ljubitelje futsalavabi naslednji petek (2. 12.) na zadnjo domačotekmo v letu 2011, ki se bo pričela ob 20. uri,proti mladi, a zelo obetavni ekipi Extrema iz So-

dražice. Nogometni obračun bo popestril tudibogat spremljevalni program.

Mlada ekipa Benedikta pa je na domačitekmi proti Škofjeloškemu Stripyju po rezultatu6:6 vknjižila prvo točko. Kljub slabšemu za-četku, v primerjavi z zaključkom lanske, pa tre-ner Benedikta Tomislav Novak ne meče puškev koruzo; pravi, da ekipa napreduje iz tekme vtekmo, zaradi mladosti pa ji manjka tistih nekajizkušenj, da bi v trenutkih, ko se tekma lomi, le-to pripeljali v svojo korist. To se je pokazalo tudina zadnji tekmi proti Stripyju, ko so Benedičaniše dobri dve minuti pred koncem vodili zdvema zadetkoma prednosti, nato pa prejeli dvazadetka in iz rok izpustili prvo zmago. V 7.krogu 2. SFL ta vikend čaka nogometaše Bene-dikta težko gostovanje v Sevnici, ki je v zadnjemkrogu doživela poraz proti vodilni ekipi Vukaiz Ljubljane. Prihodnji petek pa KMN Benediktvabi gledalce, da jih v čim večjem številu po-spremijo na domači tekmi proti ekipi FSK Ke-belj. Tekma bo ob 20. uri.

2. SFL

Moštvi iz Cerkvenjaka na vrhu 3.

SFL – Maribor

Vrh uradne 3. Slovenske futsal lige – Mari-bor trenutno krojita malonogometna kluba izCerkvenjaka. Prvo mesto po osmih odigranihkrogih in 21-tih osvojenih točkah pripada ne-kdanjemu 2-ligašu, ekipi Gostišča pri Antonu.Tesno za petami, z zgolj dvema točkama zao-

stanka, a tekmo manj, ji sledi ekipa ŠD Cer-kvenjak Lotos, ki je zbrala enako število točkkot 3. uvrščeni Slemen. Prav iz ekipe ŠD Cer-kvenjak Lotos prihaja trenutno tudi najboljšistrelec lige in sicer David Ploj, ki je nasprotnomrežo zatresel že 17-krat.

Da pa imajo klubi iz osrednjih Slovenskihgoric, oz. prostora UE Lenart, resnično primatmed Štajerskimi malonogometnimi oz. futsal

3. SFL Maribor

1. MNZ Maribor

Mesto Klub Tekem Zmag Neodl. Porazov Goli Točke

1. Lenart 13 10 2 1 42:8 32

2. Jurovski dol 13 8 3 2 36:18 27

3. Radlje 13 8 3 2 26:11 27

4. Gost. Lobnik Sliv. 13 8 1 4 27:25 25

5. Korotan 13 5 3 5 30:30 18

6. Rače 13 4 5 4 35:36 17

7. A.B.T. Miklavž 13 4 4 5 26:25 16

8. S. Rojko Dobrovce 13 5 1 7 25:26 16

9. KNK Fužinar 13 5 1 7 26:37 16

10. Starše 13 4 3 6 24:29 15

11. AJM Kungota 13 5 0 8 23:39 15

12. Vratko Dogoše 13 4 2 7 18:31 14

13. Pobrežje Gradis 13 2 3 8 21:31 9

14. Železničar MB (-2) 13 3 1 9 22:35 8

OVTARJEVE NOVICE

22 | ŠT. 10 | 25. NOVEMBER 2011

ŠPORT

Vsebino Ovtarjevih novic soustvarja tudivse več občanov (dopisnikov). Uredništvo ne-napovedane in nenaročene prispevke uporabiv celoti ali skrajšane (s prilagojenim naslo-vom) ali jih ne uporabi. Zadnji rok za oddajoprispevkov je 14 dni pred izidom. Obseg pri-spevka je praviloma 20 vrstic in ena fotogra-fija, če bistveno dopolnjuje prispevek. Pripomembnejših dogodkih so možna vnaprej

dogovorjena odstopanja. Objave organov lo-kalne skupnosti, javnih ustanov ali društevlahko obsegajo 30-50 vrstic. Prispevki najbodo v Wordu (Times New Roman, velikost12, razmik 1,5), fotografije morajo biti naj-manj 1600x1200 pixlov, poslane v posebnidatoteki. Izbor fotografij opravi uredništvo.

Naslednja številka izzide 23. decembra!Uredništvo

Dopisnikom Ovtarjevih novic!Lenarški rokoborci uspešni

na državnem prvenstvu

Lenarški rokoborci, člani Roko-borskega kluba Lenart, so se podtaktirko trenerja Darka Ranerja inToma Jagarinca, ki je vodil ekipo,udeležili rokoborskega državnegaprvenstva v prostem stilu za dečke inmladince. Tovrstna tekma, ki je bilav Žalcu organizirana prvič, je lenar-škim rokoborcem prinesla zelodobre rezultate. Sebastjan Raner jenamreč v kategoriji do 47 kg dosegel3. mesto med dečki. Na najvišji stop-nički pa sta med mladinci stopilaMitja Rakuša, ki je dosegel 1. mestov kategoriji do 73 kg, ter Tilen Peserl,ki je pometel s konkurenco v kate-goriji do 96 kg. Dejan Kramberger

Rokoborba

Mednarodna ju-jitsu turnirja –

Temerin open in Slovenija open

Ju-jitsu klub Nippon Lenart se je 22. 10.2011 udeležil mednarodnega prvenstva v bor-bah – Temerin open 2011 v Srbiji. Tekmova-nja v Temerinu so se udeležili tekmovalci vsehdržav, bivših republik Jugoslavije. JJK Nippon

Lenart so zastopali trije tekmovalci, ki so do-segli uspešne rezultate, in sicer med otroci 10-11 let do -48 kg Taja Frešer - 3. mesto, medmladinci +94 kg Alen Breznik - 2. mesto inmed kateti Jure Penica - 3. mesto.

29. 10. 2011 je v Dobovi potekal ECC turnirSlovenija open, ki so se ga udeležili tekmovalciItalije, Avstrije, Francije, Danske, Hrvaške,

Srbije in Slovenije. JJK Nip-pon Lenart sta zastopaladva tekmovalca in sicermed kadeti -66 kg Jure Pe-nica 3. mesto in med mla-dinci +94 kg Alen Breznik,ki pa je bil v prvi borbi po-škodovan, zaradi česar nimogel nadaljevati s tekmo-vanjem.

Aljoša Frešer

Ju-jitsu

Temerin open - z leve Alen Breznik, Taja Frešer, Jure Penica

Uspešna rokoborska ekipa iz Lenarta na državnem prven-stvu v Žalcu

Slovenija open - Jure Penica(prvi z desne)

klubi, priča še podatek, da prav tako visoko 4.mesto na lestvici zaseda KMN Petelin Bene-dikt (14 točk), sledijo 6. ŠD Zavrh (13), 10.Selce (8), 13. KMN Sv. Ana – Zg. Ščavnica (3),

14. KMN Sv. Ana (2). Letošnja liga, ki sicer po-teka v dvoranah v Mariboru in Benediktu,šteje 15 moštev.

Lenarčani proti favoritom poklek-

nili v zadnji četrtini

S tekmo proti Bistrici minulo soboto so vdomači dvorani po tednu dni premora na par-ket znova stopili lenarški košarkarji. Po vzpod-budni prvi četrtini, ki so jo dobili z rezultatom

32:18, je že kazalo, da so se Lenarčani že po-brali po porazu v prejšnjem kolu, ko so na do-mačem igrišču na tekmi proti Calcitu izKamnika doživeli poraz s 56:77. V nadaljeva-nju tekme pa so Bistričani (trenutno 2. na le-stvici) strnili vrste in do polčasa znižali izid na6 točk. V zadnji četrtini (14:23) pa so igralciBistrice upravičili vlogo favorita in zmagali s70:80. Predsednik KK Nona Smilja Fekonja jepohvalil borbenost svojih fantov, kot glavnivzrok za poraz pa navaja odsotnost poškodo-vanega centra Boruta Grušovnika iz Močne.Hkrati pa se Smiljan zaveda, da se bo za pravvsako zmago v tem rangu tekmovanja potre-

bno silno potruditi, saj so ekipe zelo izenačenein kvalitetne.

Že jutri pa čaka košarkarje KK Nona Lenarttežko gostovanje proti vodilni ekipi Krke.Kljub visokemu renomeju tekmeca pa Lenar-čani v slavno dvorano Leona Štuklja v Novemmestu ne potujejo z belo zastavo. Že samo

igranje v dvorani, kjer igra tekme ak-tualni državni košarkarski prvak, prvaekipa Krke, vliva Lenarčanom velikomotivacije in tudi nagrado za lansko-letne uspehe, ko so se uspeli uvrstiti vvišji rang tekmovanj. O tej tekmi kottudi o prihodnji domači, ki bo v športnidvorani Lenart 3. decembra ob 19.uriproti ekipi Uniona Olimpije, bomo po-ročali v decembrski številki Ovtarjevihnovic. Kljub temu da v goste prihajamlada ekipa najtrofejnejšega košarkar-skega kluba v Sloveniji, bo tekma iz-redno zanimiva, saj se v ekipi Olimpijekalijo mladi igralci, ki bodo nekoč kon-kurirali za mesto v prvi ekipi. Tukaj pabodo svoj motiv in željo po zmagi zago-tovo našli tudi igralci KK None Lenart.

3. SKL Maribor

Poraz Benedičank doma

7. krog 2. DOL za ženske se ni srečno izšel zabenediške odbojkarice. Po dobrem začetku vdomači dvorani proti odbojkaricam MurskeSobote (25:16) so domače igralke v nadaljeva-nju nekoliko popustile ter 2. in 3. niz (15:25 in22:25) prepustile nasprotnicam. V 4. nizu(25:22) so se Benedičanke, ki že nekaj krogovigrajo brez kapetanke Martine Rajšp (opera-cija), ponovno vrnile v igro. Žal pa dobre pred-stave iz tega niza mlada ekipa Benedikta niuspela ponoviti v zadnjem, odločilnem 5. nizu,ki so ga prepričljivo dobile igralke Murske So-bote (5:15).Na ta način so Prekmurke Benedi-čankam prekinile zmagovito zaporedje dvehzmag, ki so ju zabeležile proti Novomeški ekipi

na domačem parketu (3:2) in Slovenjgradčan-kam v gosteh, ko so Benedičanke zmagale s 3:0.

Jutri potujejo benediške odbojkarice v Kranjk neposrednemu tekmecu za 5. mesto, ekipiŽOK Triglav. Prihodnji teden pa vsi ljubiteljiodbojke vabljeni v Benediktu na odbojkarskispektakel, saj Benedičanke gostijo vodilnoekipo med drugoligašinjami, ekipo Nove KBMMaribor II. Kljub temu, da vloga favoritinj pri-pada gostjam iz Maribora, bodo benediške od-bojkarice napele vse moči, da bi favoriziranimMariborčankam vzele »skalp.« Naj spomnimo,da so v pretekli sezoni bile prav Benedičankeedine, ki jim je uspelo odščipniti točko lanskosezono vodilni in dominantni ekipi Keme Puconci.

Nekoliko nižje temperature v zadnjih žeopozarjajo na bližajočo se zimo in stem na nepozabne zimske radosti, ka-

terih se po navadi razveselijo najmlajši. ŠDMatko pod vodstvom predsednika Mateja Ba-niča tudi v letošnjem letu med novoletnimi inzimskimi počitnicami organizira smučarsketečaje. Tečaja se lahko udeležijopredšolski otroci, ki se bodo prvihzavojev učili v smučarskem vrtcu, invsi ostali, tudi odrasli (starši) neglede na predznanje smučanja. Smu-čarsko znanje bodo otrokom posre-dovali učitelji smučanja s potrjenolicenco. Tečajniki bodo pod vod-stvom svojega učitelja osvajali noveoblike smučanja, popravljali napakein utrjevali znanje, ob tem pa sedobro zabavali. Najmlajši pa se bodonavajali na sneg, spoznavali smučar-sko opremo in osvajali osnove smu-čanja ter se navajali na samostojno

vožnjo z vlečnico. Prav tako pa v ŠD Matko podogovoru poskrbijo tudi za organizacijo tečajaza manjše skupine ter vse, ki bi želeli indivi-dualno vadbo smučanja. Za več informacijvam je na voljo predsednik društva MatejBanič na tel. 041 855 023 ali na e-naslovu:sd.matko@gmail.com.

2. DOL – ženske

Lenarški košarkarji so tekmo proti Bistrici začeliuspešno, a na koncu kljub vsemu klonili

Predsednik KK Nona Lenart Smiljan Fekonjapoudarja, da sta konkurenca in izenačenost medklubi v 3. SKL izredno veliki

V zimske radosti s ŠD Matko iz Lenarta

Program SIP TV se v analognem sistemu KKS LENART nahaja na kanalu S 30 - frekvenca 375,25 Mhz, v programski shemi SIOL TV na kanalu 143, T2 TV na programu 24, AMIS TV naprogramu 94. Tudi teletekstne strani na SIP TV, od ponedeljka, 18. 4. 2011, tudi v digitalni programski shemi Telemach po vsej sloveniji.

Programski termini za občino Lenart:petek ob 10.00 in 18.00, sobota ob 10.00, nedelja ob 18.30

Informacije na spletni strani: www.siptv.si, kontakt: info@siptv.si

25. NOVEMBER 2011 | ŠT. 10 | 23

OVTARJEVE NOVICEZA RAZVEDRILO

OVTAR - varuh vinogradov,

varuh Slovenskih goric

Beseda “ovtar” (tudi outar ali otar) vvzhodnoslovenskih narečjih pomeni "čuvarvinogradov z zrelim grozdjem".

CENIK oglasnega prostora1/16 strani 40 x 124 mm 80,00 €

1/8 strani 84 x 124 mm 100,00 €

1/4 strani 124 x 173 mm 180,00 €

1/2 strani 253 x 173 mm 280,00 €

Cela stran 253 x 350 mm 480,00 €

K navedenim cenam se prišteva 20% DDV

Mesečnik Ovtarjeve novice, časopis osrednjih Slovenskih goric, izdaja Razvojna agencija Slovenske gorice

Direktorica: Tanja Hrastnik

Naslov uredništva: Ovtarjeve novice, Trg osvoboditve 9, 2230 Lenart, ovtarjeve.novice@rasg.si

Odgovorni urednik: Edvard Pukšič, ovtar.urednik@gmail.com

Tehnični urednik: Zmagoslav Šalamun

Uredniški odbor: Edvard Pukšič, Zmagoslav Šalamun, Tomaž Kšela, Dejan Kramberger in Tanja Hrastnik

Fotografije: Foto Tone, avtorji prispevkov ter nekateri zunanji sodelavci, arhiv občin in RASGNenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Grafična priprava in tisk: Grafis, d.o.o., Požeg 4, 2327 Rače, 25. november 2011

Časopis je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1501

Naklada: 6130 izvodov

Ovtarjeve novice lahko prelistate tudi na spletu: www.rasg.si

�������� ����

Pri vojakih

Vojaki in starešine so se po vajah skupaj ko-pali.

»Če bi imel dva centimetra daljšega, bilahko rekel, da sem car,« se je pohvalil desetar.

»Če bi imel dva centimetra krajšega, pa bilahko rekel, da si cesarica,« je pribil vojak.

Videz ne vara

»Natakar, tale postrv pa slabo zgleda,« jegost dejal natakarju.

»Razumljivo, saj je že ves teden mrtva!« jeodvrnil natakar.

Facebook

Dedek je prebiral osmrtnice v časopisu.Ko je prišel mimo vnuk, ga je vprašal:

»Dedi, je kaj novega na facebooku? Se je poja-vila kakšna nova faca?«

Nasmeh

»Vedno, kadar se nasmehnete, si zaželim, dabi me obiskali,« je možakar dejal mladenki.

»Ste samski?«»Ne, zobozdravnik sem!«

Sovražniki

»Zadnje čase se mi zdi, da imamo zdravnikina tem svetu vse več sovražnikov,« je en zdrav-nik dejal drugemu.

»Pomisli, koliko jih imamo šele na onemsvetu!« je zaskrbljeno rekel drugi.

Zastrupitev

»Nobenega dvoma ni več – zastrupili sovas,« je zdravnik dejal pacientu.

»S čim?«»Težko rečem. To bo pokazala obdukcija!«

Inteligentna

»Se je tvoja hčerka že poročila?« »Ne, ne. Preveč je inteligentna, da bi se po-

ročila s takšnim norcem, ki bi hotel njo zaženo.«

Previdnost

»Lepo prosim, vozite previdno! Kdo boskrbel za mojih osem otrok, če se mi kajzgodi?« je možakar vzkliknil taksistu, ki ga jevozil.

»In vi si drznete drugim soliti pamet, kakonaj bodo previdni?!« je nejevoljno odvrnil tak-sist.

Zamuda

»Babica, pokazali ste mi dijaško mesečnokarto,« je sprevodnik na vlaku dejal babici.

»Sedaj vsaj vidite, kakšno zamudo ima vašvlak,« je odvrnila babica.

Lopov

»Tisti lopov, ki je prišel v najin motel včerajzvečer, nama je ukradel čudovito namizno sve-tilko,« je žena potarnala možu.

»Ali je bila dosti vredna?« je zanimalo moža.»Seveda. Ko sva jo prejšnji mesec prinesla iz

hotela Union, je bila kot nova.«

Žeparja

»Kako si kaj,« je prvi žepar povprašal dru-gega.

»Kakor se vzame oziroma kolikor sevzame,« je odvrnil drugi.

Slušni aparat

»Babica, kako dela slušni aparat?«»Odlično. Odkar si mi ga kupil, sem že šti-

rikrat spremenila oporoko.«

Nohti

»Zakaj grizete nohte?« vpraša potnik v na-bito polnem avtobusu sopotnika?

»Kaj vas to briga?«»Kako me ne bi, saj grizete moje.«

Kradljivec

»Zakaj vedno kradete ravno v naši poslo-valnici,« je poslovodja povprašal kradljivca.

»Ker se najbolj splača – imate namreč najvi-šje cene.«

Meja med norci in geniji

»Mihec, pravijo, da so si norci in geniji zelopodobni. Kje pa je meja med njimi?«

»Ata pravi: na Trojanah!«

Zagovor z molkom

»Obtoženi, zakaj ste se odločili, da se bostepred sodiščem branili z molkom?«

»Gospod sodnik, saj nima smisla govoriti.Tisto, kar sem hotel povedati, je že povedalmoj odvetnik, tisto, kar sem želel zamolčati, paje povedal tožilec.«

Vlomilec

»Naš direktor bi bil odličen vlomilec.«»Zakaj?«»Ker pri delu ne pušča nobenih sledi.«

Miss Slovenije

Mož in žena sta po televiziji gledala izbor zamiss Slovenije.

»Draga, vidiš, tista ritka na ekranu je kot av-tomobil BMW, tvoja pa je takšna kot kom-bajn,« je komentiral mož.

Zvečer je mož zlezel v posteljo k ženi.»Dragi, pa ja ne bova zaradi tiste tvoje

slamice pognala celega kombajna,« je dejalažena.

Smeh je pol zdravja Pripravlja T. K.

»Peter, kaj zopet tuhtaš,« je pred dnevi primalici v tovarniški menzi rezkarja Petra pov-prašala šivilja Marica.

»Razmišljam o privilegijih politikov,« jeodvrnil Peter.

»Da, to je zares prava svinjarija,« je dvignilglas mizar Tone. »Politiki so sprejeli mnogozakonov, ki jim prinašajo velike privilegije.Medtem pa delavci z minimalnimi plačamiin minimalnimi pravicami iz dela umiramona obroke.«

»Kdo pa pravi, da so privilegiji samo za po-litike,« je povprašal Peter.

»Ja, kdo? V zakonih piše, da imajo politikiveliko pravic, ki jih navadni smrtniki ni-mamo,« je dejal Tone.

»Če je tako, moramo tudi mi postati poli-tiki,« je vzkliknil Peter.

»Kako,« je zanimalo Marico.»Preprosto. Najprej moramo ustanoviti

stranko. Če se zberemo mi in naši sorodniki,nas bo takoj dvesto, kolikor nas mora biti zaustanovitev nove stranke,« je pojasnil Peter.»Nato nas bo naša stranka vse po vrsti kan-didirala za poslanke in poslance.«

»Hm, hm, videti je enostavno,« je komen-tiral Tone. »In kaj bomo s tem pridobili?«

»Najmanj pravico do meseca dni plača-nega dopusta, ki jo imajo vsi kandidati za po-slance,« je dejal Peter. »Po volitvah pa bomomi oziroma naša stranka dobili iz državnegaproračuna še zajeten kupček denarja, pačglede na število dobljenih glasov. Četudi nebomo prišli v parlament, bomo imeli dovoljdenarja za plačice vodstva naše stranke.«

To je naravnost fantastično,« sta vzkliknilaTone in Marica. »Kakšen pa bo naš pro-gram?«

»Imel bo samo eno točko: ukinitev vsehprivilegijev za politike,« je pojasni Peter.

»Bravo!« sta bila navdušena Marica inTone. »S takšnim programom bomo na vo-litvah zagotovo zmagali. Pa še obogatelibomo!«

Po kratkem premisleku pa je Marica de-jala: »Fanta, pozabita na to. Tako pridobljendenar mi ne diši.«

»Bravo, Marica,« sta vzkliknila Tone inPeter. »Tudi midva sva iz drugačnega testa.«

HUMORESKA Piše: Tomaž Kšela

Zmaga na volitvah

OVTARJEVE NOVICE TEMA

24 | ŠT. 10 | 25. NOVEMBER 2011

Leto je naokrog in pred vrati je že praz-nični december - čas dobrih misli, na-kupovanj in obdarovanj! Tudi letos

želimo razveseljevati Slovenskogoričan(k)e innaše obiskovalce skupaj s ponudniki, pride-lovalci, rokodelci in ostalimi raz-stavljavci na že tradicionalnembožično-novoletnem sejmu.

Sejem, že 4. po vrsti, bo potekalob petkih in sobotah v popoldan-skem času, med 16. in 20. uro, vnaslednjih terminih: l Petek, 2. december 2011l Sobota, 3. december 2011l Petek, 9. december 2011l Sobota, 10. december 2011l Petek, 16. december 2011l Sobota, 17. december 2011l Petek, 23. december 2011

Tudi letos bo sejem potekal nadveh povezanih lokacijah: na Trguosvoboditve bo obiskovalcem na voljo po-nudba domačih vinogradnikov v hišicah, vCentru Slovenskih goric pa bo na stojnicahna voljo ponudba podeželja: kulinarične do-brote, izdelki domače obrti, ročna dela, ple-tenine, voščilnice, novoletni aranžmaji, …

Na obeh lokacijah bo potekal pesterspremljevalni program. Predstave za otroke zobiskom Miklavža ali Božička bodo ob 17. urina odru na Trgu osvoboditve, nastopi zaodrasle pa bodo ob 18.30 uri.

Izkoristite priložnost za medsebojno dru-ženje, poveselitev in nakup daril za Vaše naj-dražje!

Milena Grabušnik

OVTARJEVE NOVICE NE NAZADNJE

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

Vsredo, 9. novembra 2011, je v CentruSlovenskih goric potekala brezplačnadelavnica s podrobno predstavitvijo

javnega poziva in obrazložitvijo pripravevloge. Delavnice, ki jo je izvedla Razvojnaagencija kot upravljavec LAS, se je udeležilolepo število zainteresiranih posameznikov,predstavnikov društev in občin.

Na delavnici z naslovom Od idejedo projektnega predloga za NIP2012 je Renata Vajngerl na zanimivin poljuden način predstavila javnirazpis LAS ter postopek pripraveprojektnega predloga. Upravičeniprijavitelji in parterji v projektihLAS so pravne in fizične osebe, kiizpolnjujejo pogoje za prijavo inizbor projektov in imajo sedež naupravičenem geografskem ob-močju občin: Benedikt, Cerkve-njak, Lenart, Sveta Ana, SvetaTrojica v Slovenskih goricah inSveti Jurij v Slovenskih goricah. Posebej je biloopozorjeno, kateri so upravičeni stroški v pro-jektu (stroški koordinacije in vodenja projekta,

stroški dela za izvajanje projektnih aktivnosti,stroški materiala, opreme in storitev, nastalih zizvedbo projekta, stroški promocije in obveš-čanja javnosti o projektu) ter kateri so neupra-vičeni stroški (upravne takse, stroški materialain storitev za zasebno rabo, plačilo davkov,vključno z DDV, carinami in dajatvami pri

uvozu, bančni stroški in stroški garancij,nakup rabljene opreme, naložbe v prostore zazasebno rabo, …).

Pri izpolnjevanju prijavnega obrazcaje potrebno posebno pozornost name-niti finančni konstrukciji projekta, ki jopripravimo na osnovi načrta stroškovoz. pridobljenih predračunov. Načrt fi-nančnih sredstev mora zagotavljati po-trebna finančna sredstva za izvedboprojekta. Udeleženci so na delavnicipridobili pomembne informacije in na-potke za izdelavo in prijavo projektnegapredloga.

Milena Grabušnik

Ob praznovanju občinskega praznika vLenartu smo v Centru Slovenskihgoric pripravili razstavo „slovenjego-

riških gibanc“, ki je bila za obiskovalce odprta5. in 6. novembra 2011. Razstava in degusta-

cija gibanc je del projekta, ki se izvaja na po-dročju „LAS Ovtar Slovenskih goric“ podimenom „ Slovenjegoriška gibanca – bogastvo,ki ga ne smemo pozabiti“. Nosilec projekta jeKmetijsko gozdarski zavod Ptuj, Kmetijskasvetovalna služba Lenart, partner v projektupa je Društvo kmečkih žena in deklet Lenart.

Namen prireditve je bil predstaviti gibanco,značilno jed iz krušne peči širšemu krogu

ljudi.Razstavili smo štiri sirove, orehovo in jabol-

čno gibanco ter jih ponudili obiskovalcem.Članice Društva kmečkih žena Lenart so raz-stavile tudi vezene prte. Glavni govornik na ot-voritvi, podžupan občine Lenart Franci Ornik,je prisotne lepo pozdravil in izrazil upanje, dase bo sodelovanje z Društvom kmečkih ženaLenart in KGZS Kmetijsko svetovalno služboLenart nadaljevalo in poglabljalo.

V okviru omenjenega projekta bomo pri-pravili delavnice o izdelavi gibanc, zbrali re-cepte od starejših gospodinj in jih na koncuobjavili v manjši knjižici.

Cvetka Bogdan

Delavnica LAS Ovtar Slovenskih goric

Razstava slovenjegoriških gibanc

V decembru bo v Lenartu potekal tradicionalni božično-novoletni sejem

Rok se iztekaDruštvo za razvoj podeželja »LAS Ovtar Slovenskih goric« ima odprt JAVNI POZIV

za nabor projektnih predlogov za izvajanje Lokalne razvojne strategije »LAS Ovtar Slo-venskih goric« občin: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slo-venskih goricah in Sveti Jurij v Slovenskih goricah za leto 2012.

Rok za oddajo projektnega predloga je 30. november 2011 do 12. ure.

Vabilo ponudnikom

K sodelovanju vabimo vse, ki karkoliustvarjate in želite svoje izdelke predsta-viti širši javnosti ter prodati kakšno svojedelo. Prijave k sodelovanju in rezervacijestojnic zbiramo do srede, 30. novem-bra 2011, na tel. št.: 059 128 773, na GSM: 051 660 865 ali na e-naslov:rasg.si@gmail.com.

Otvoritev razstrave gibanc

Sirova gibanca

Utrinek z lanskoletnega sejma

Bil je lep, s soncem obsi-jan, z vetrom razigran poz-nojesenski dan. Pisanolistje je igrivo tavalo pozraku, mehko padalo na tla in se spremenilo všuštečo preprogo. Korak kar zastane. Uho pri-sluhne šumenju vetra, ki se je ujel v gozdnadrevesa. Le kdo je bil ta umetnik, ki je vse takolepo obarval? Z Mojco in Tinkom hodimo ponaši bodoči zeliščni poti. Pozorni smo na vse.Radi bi ujeli v objektiv pot v poznem jesenskemčasu. Mnogo zanimivega, zdravilnega, lepegain že pozabljenega najdemo. In kakšni pogledina Slovenske gorice! Na Zavrhu se ustavimotudi pri Krajnčevih, kjer občudujemo bodiko,ki se vsa lepa ponaša z bleščeče zelenimi listi inživo rdečimi plodovi. Res škoda, da je ta ne-kdaj priljubljena rastlina skoraj izginila z na-šega podeželja. Jaz sem jo pred leti posadila,veselje jo je pogledati, čeprav še ni imela plo-dov. Predstavljam vam jo, morda tudi vas nav-duši, da jo posadite.

Božje drevce, božji les ali navadna bo-dika (Ilex aquifolium) raste v naravinajveč v južni Evropi. Pri nas najdemo

posamično drevo ali grm v bukovih gozdo-vih. V naravi je zaščitena. Že od nekdaj je pri-ljubljena okrasna rastlina, ki jo še najdemo naopuščenih kmetijah, kjer ji delata družbo pu-špan ali kakšna stara jablana. Bodiko so sa-dili okoli doma, da bi varovala stanovalcepred zlimi duhovi. Pri Keltih je predstavljalasimbol moči, sreče, veselja in novega upanja.Irci so jo postavili za simbol božiča in novegaleta. V naših krajih so jo skupaj z bršljanom,belo omelo, zimzelenom, mahom in smreč-jem uporabljali za okraševanje bogkovegakota. Čeprav so jo včasih uporabljali v ljud-skem zdravilstvu, se jo za samozdravljenjeodsvetuje, saj so plodovi za človeka strupeni.Se pa uporablja v homeopatskih pripravkihza zdravljenje revme. V zimskem času, ko selistopadna drevesa in grmi ogolijo in se bar-vito cvetje poslovi, nastopi čas bodike, kiopozarja nase s svojimi vedno zelenimi bleš-čečimi listi in lepimi rdečimi plodovi. Ni zah-tevna rastlina. Dobro prenaša vse vrste prsti,od težkih do peščenih, ustreza ji zmerna ki-

slost, rada ima suho rastišče, dobro uspeva vsenci, polsenci in na soncu. Če bo na soncu,bo imela več plodov. To, da malo pika (nakoncu lista je trn), ji morate oprostiti. Lahkojo vzgajate v drevo, grm, živo mejo ali geo-metrijsko oblikujete. Za plodove vam bodohvaležni kosi, ki bodo tudi poskrbeli za noverastlinice. Se sprašujete, kako priti do rast-line? Poprosite koga, ki jo že ima, za kakšensejanček ženske rastline, podtaknjenec aligrobanec. Prva leta bo rasla počasi, vendar neobupajte, sigurno bo zrastla v pravo lepotico,na kateri se vam bo v zimskem času spočilooko, kakšno vejico pa boste lahko uporabiliza adventni venček ali božično dekoracijo.

Naj vas še spomnim, da je bodika tudi enaizmed rastlin za presmec (butaro). Kaj pabogkov kot? Ga še mogoče imate ?

Res, da je zunaj mrzlo, vendar vas naravavabi. Sprehodite se, opazujte, čudite se inkljub slabim časom bodite optimisti. Ševedno si lahko naberete želod, žir, storže,mah, lišaj, … in svoje dekoracije popestrite znaravnimi materiali.

Marija Čuček, foto: Martin Čuček

Bodika