vpliv zakonskih sprememb na

upravljanje knjižnic(inšpekcijski nadzor)

r. m. barić bizjakvišja inšpektorica za knjižnice

tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • e – mail ruza.baric-bizjak@gov.si

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 2

javna služba na področju knjižnične dejavnosti

Zakon o knjižničarstvu (Ur. l. RS, 87/2001) ureja javno službo na področju knjižnične dejavnosti, tako da določa:

dejavnost, ustanovitev, financiranje in nadzor knjižnic, ki se financirajo iz javnih sredstev ter knjižničnega informacijskega servisa za izmenjavo podatkov v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu,

nacionalni vzajemni bibliografski sistem in pogoje za vključitev v ta sistem,

naloge Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost.

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 3

vrste knjižnic

Zakon

o k

njiž

nič

ars

tvu

(U

r. l. R

S, 8

7/2

00

1)

7. čl

en

Knjižnica je pravna oseba ali njena organizacijska enota, ki izvaja knjižnično dejavnost.

Po prevladujočem krogu uporabnikov so knjižnice:

splošne

šolske

visokošolske

specialnenacionalna

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 4

specialne knjižnice

Zakon

o k

njiž

nič

ars

tvu

(U

r. l. R

S, 8

7/2

00

1)

31

. čl

en

Specialne knjižnice izvajajo knjižnično dejavnost na posameznih znanstvenih ali strokovnih področjih.

Specialne knjižnice v okviru javne službe iz 2. člena tega zakona tudi:

zagotavljajo specializirane informacije na posameznih znanstvenih, strokovnih in problemsko orientiranih področjih ali v organizacijah, katerih del so,

predvsem vsebinsko obdelujejo knjižnična gradiva in interne dokumente organizacij, katerih del so,

gradijo specializirane knjižnične in podatkovne zbirke,

vrednotijo in posredujejo specializirane informacije,

usposabljajo uporabnike za iskanje specializiranih informacij.

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 5

specialne knjižnice

Zakon

o k

njiž

nič

ars

tvu

(U

r. l. R

S, 8

7/2

00

1)

31

. čl

en

Specialne knjižnice so tudi tiste, ki izvajajo knjižnično dejavnost v posebnih prilagojenih tehnikah za slepe in slabovidne. 

Kot specialne knjižnice se obravnavajo tudi specializirani informacijski centri.

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 6

osrednji specializirani informacijski centri

Zakon

o k

njiž

nič

ars

tvu

(U

r. l. R

S, 8

7/2

00

1)

32

. čl

en

Pristojni minister določi osrednje specializirane informacijske centre, ki na posameznem znanstvenem, strokovnem ali problemsko orientiranem področju koordinirajo vsebinsko obdelavo dokumentov in usklajeno gradnjo specializiranih podatkovnih zbirk.

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 7

vrste inšpekcijskega nadzora

zakon o knjižničarstvu

strokovni nadzor

inšpekcijski nadzor

redninadzor

izredninadzor

ponovninadzor

59. člen - inšpekcijski nadzorInšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov in drugih aktov izvajajo inšpektorji ministrstva, pristojnega za kulturo, razen nadzora nad šolskimi knjižnicami, ki ga izvajajo inšpektorji ministrstva, pristojnega za šolstvo in znanost.

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 8

Redni nadzor mora biti opravljen najmanj vsako tretje leto.

Izredni nadzor se lahko opravlja tudi na predlog ustanovitelja knjižnice, knjižnice ali države kot sofinancerja. Uporabnik knjižnice lahko da pobudo za uvedbo nadzora.

Ponovni nadzor se izvede po preteku roka, določenega za odpravo kršitev ter izvršitev naloženih ukrepov in nalog.

Inšpektor je dolžan predlagatelja oziroma pobudnika obvestiti o dejanjih, ki jih je opravil v zvezi s predlogom oziroma pobudo in o izvršenih ukrepih.

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 9

pooblastila inšpektorja

Inšpektor ima poleg pooblastil po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijsko nadzorstvo še naslednja pooblastila:

nadzira stanje organiziranosti javne službe iz 2. člena tega zakona,

nadzira trajno izpolnjevanje pogojev iz 36. člena tega zakona in spoštovanje normativov pri načrtovanju razvoja splošnih knjižnic,

nadzira spoštovanje uredbe iz 8. člena tega zakona.

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 10

zakon o inšpekcijskem nadzoru

Zakon ureja splošna načela inšpekcijskega nadzora, organizacijo inšpekcij, položaj, pravice in dolžnosti inšpektorjev, pooblastila inšpektorjev, postopek inšpekcijskega nadzora, inšpekcijske ukrepe in druga vprašanja, povezana z inšpekcijskim nadzorom.

Inšpekcijski nadzor je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov.

Inšpekcijski nadzor izvršujejo inšpektorice oziroma inšpektorji (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji) kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 11

načela inšpekcijskega nadzora

načelo samostojnosti

načelo varstva javnega interesa in varstva zasebnih interesov

načelo javnosti

načelo sorazmernosti

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 12

pooblastila inšpektorja

18. členInšpektor samostojno opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, vodi upravni postopek ter izdaja odločbe in sklepe v upravnem postopku.

20. členInšpektor ima pravico brez predhodnega obvestila ter brez dovoljenja zavezanca oziroma njegove odgovorne osebe, ne glede na delovni čas, vstopiti v prostore in objekte ter k opremi in napravam iz prejšnjega člena, če z zakonom ni drugače določeno.

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 13

19. členPri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzoraima inšpektor pri fizični ali pravni osebi, pri kateri opravlja inšpekcijski nadzor, pravico:

pregledati prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov, gospodarskih družb, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter zasebnikov, pregledati poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo, kadar se vodijo in hranijo na elektronskem mediju ter zahtevati izdelavo njihove pisne oblike, ki mora verodostojno potrjevati elektronsko obliko,zaslišati stranke in priče v upravnem postopku,pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb,brezplačno pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki se nanašajo na zavezanca in ki so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora,brezplačno vzeti vzorce blaga in opraviti preiskave vzetih vzorcev,brezplačno vzeti vzorce materialov in opreme za potrebe preiskav,fotografirati ali posneti na drug nosilec vizualnih podatkov osebe, prostore, objekte, postroje, napeljave in druge predmete iz prve alinee,reproducirati listine, avdiovizuelne zapise in druge dokumente,zaseči predmete, dokumente in vzorce v zavarovanje dokazov,opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzora.

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 14

24. člen – stranke v postopku

Inšpektor mora obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih.

Ne glede na določbe zakona o splošnem upravnem postopku mora inšpektor obravnavati tudi anonimne prijave, razen če iz okoliščin izhaja sum, da so prijave neresne oziroma lažne.

V postopku inšpektorja ima položaj stranke v postopku zavezanec. Vlagateljica oziroma vlagatelj (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke.

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 15

V primeru, da je v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovljeno, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa, inšpektor ustavi postopek s sklepom. V obrazložitvi sklepa inšpektor navede obseg opravljenega nadzora in razloge za ustavitev postopka.

V obrazložitvi odločbe, s katero inšpektor naloži zavezancu določene ukrepe, se navede tudi obseg opravljenega nadzora in ugotovitve, v katerih delih nadzora je inšpektor ugotovil, da zavezanec ni kršil predpisov.

28. člen – ustavitev postopka

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 16

30. členPritožba zoper odločbo inšpektorja ne zadrži njene izvršitve, če s posebnim zakonom ni drugače določeno.

31. členStroške inšpekcijskega postopka, ki so bili nujni za ugotovitev dejstev, ki dokazujejo, da je zavezanec kršil zakon ali drug predpis, trpi zavezanec.

Če se inšpekcijski postopek ustavi v skladu s prvim odstavkom 28. člena tega zakona, trpi stroške inšpekcijskega postopka organ. Organ trpi tudi stroške dejanj oziroma opravil v inšpekcijskem postopku, ki se nanašajo na tisti del nadzora, pri katerem niso bile ugotovljene nepravilnosti.

Če je bil inšpekcijski postopek izveden na podlagi lažne prijave, trpi stroške postopka iz prejšnjega odstavka prijavitelj.

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 17

32. člen – ukrepi inšpektorja

Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma drug akt, katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost: odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi,izvesti postopke v skladu z zakonom o prekrških,podati kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti,predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov,odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.

Če inšpektor ugotovi, da si je zavezanec pridobil s storitvijo kaznivega dejanja ali prekrška premoženjsko korist, pristojnemu organu predlaga njen odvzem.

V primeru, da inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi kršitev zakona ali drugega predpisa oziroma akta, katerega izvajanje nadzoruje druga inšpekcija, sam ugotovi dejansko stanje ter o svojih ugotovitvah sestavi zapisnik, ki ga skupaj s predlogom za ukrepanje posreduje pristojni inšpekciji.

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 18

33. člen – preventivni ukrepiin opozorila

Inšpekcije s ciljem preventivnega ukrepanja:

odgovarjajo na pisna vprašanja posameznikov, podjetij in institucij, ki se nanašajo na delovanje inšpekcije,

preko medijev obveščajo javnost o ugotovljenih nepravilnostih ter o posledicah kršitev zakonov in drugih predpisov,

na druge načine delujejo v smislu osveščanja javnosti.

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 19

34. člen – posebni ukrepi

Če zavezanec v roku, ki ga določi inšpektor, ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti, lahko inšpektor z odločbo začasno, do odločitve pristojnega organa, prepove opravljanje dejavnosti oziroma odvzame predmete ali dokumentacijo, ki jih zavezanec uporablja za kršitve ali so s kršitvami nastali.

Inšpektor začasno, do odločitve pristojnega organa, prepove opravljanje dejavnosti oziroma odvzame predmete ali dokumentacijo, ki jih zavezanec uporablja za kršitve ali so s kršitvami nastali, ne da bi prej določil rok za odpravo nepravilnosti, če je to potrebno, da bi se odvrnila neposredna nevarnost za življenje ali zdravje ljudi in živali ali za nastanek škode v naravnem oziroma življenjskem okolju in na premoženju.

Inšpektor lahko z odločbo začasno odvzame predmete ali dokumentacijo, ki jih zavezanec uporablja za kršitve ali so s kršitvami nastali, tudi v primeru, ko ugotovi, da kljub izdani odločbi zavezanec ponovi kršitev.

V primerih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena mora inšpektor nemudoma začeti postopek pred pristojnim organom.

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 20

izvedba inšpekcijskega nadzora

Dogovor o terminu in načinu izvedbe inšpekcijskega nadzora

Jasna pravila izvedbe inšpekcijskega nadzora

Ugotovitve ne smejo biti za organizacijo presenečenje

Poročilo o nadzoru se ne razlikuje od podanih ugotovitev na licu mesta

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 21

urnik inšpekcijskega nadzora

naziv knjižnice datum izvedbe nadzora

oddelek terminobseg

nadzoraodgovorna osebain spremljevalec

uvodni sestanek

inšpekcijskinadzor

zaključnisestanek

seznanitev vodstva in zaposlenihs potekom nadzora

seznanitev vodstva in zaposlenihs potekom nadzora

seznanitev vodstva in zaposlenihz ugotovitvami

seznanitev vodstva in zaposlenihz ugotovitvami

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 22

ifla načela za hrambo knjižničnega gradiva in ravnanje z njim

Zakon o knjižničarstvu (Ur. l. RS, 87/2001) določa v prvi alinei 2. člena, da knjižnična dejavnost kot javna služba zajema tudi hranjenje knjižničnega gradiva. V zadnjih desetih letih se je na področju materialnega varovanja t. i. pisne dediščine pojavila vrsta publikacij, v katerih se opozarja na probleme varovanja in konserviranja knjižničnega in arhivskega gradiva. To področje je posebej pomembno tudi z vidika varovanja kulturnih spomenikov oz. kulturne dediščine.

IFLA - Načela za hrambo knjižničnega gradiva in za ravnanje z njim (IFLA - Principles for the Care and Handling of Library material) so prenosljiva v slovenski prostor, saj se zahteve in priporočila na področju materialnega varovanja uporabljajo v vseh deželah s podobnimi klimatskimi razmerami. Pri izpeljavi materialnega varovanja so pomembni tako ustrezna finančna osnova, predvsem pa so pomembni sodelavci, ki so izobraženi, strokovno usposobljeni in predani svojemu delu.

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 23

osnovni namen ifla načel

opozoriti na občutljivost gradiva; spodbuditi transfer znanj o trajnosti in obstojnosti

gradiva; spodbuditi ustrezno skrb za gradivo in primerno

ravnanje z njim; pomagati zaposlenim pri iskanju rešitev ob problemih

materialnega varovanja gradiv; spodbuditi neposredno komunikacijo med vodstvenim

osebjem, upravitelji zgradb, tistimi, ki skrbijo za varovanje gradiva in drugimi zaposlenimi z namenom, da bi vsi skupaj prispevali k varovanju in ohranitvi dediščine.

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 24

pregled stanja

1. Pregled zgradbe, v kateri se posamezna ustanova nahaja

2. Pregled pripravljenosti na nezgode in pregled odzivnosti na eventuelne nezgode oziroma nesreče

3. Pregled klimatskih pogojev

4. Pregled gradiva

Namen pregleda je opis potencialnih nevarnosti, ki pretijo zgradbam in zbirkam, ne glede na to, do kakšne eventuelne nesreče bi lahko prišlo. Pregledati je potrebno preventivne ukrepe za vsako vrsto nezgod oziroma nevarnosti posebej ter oceniti pripravljenost za primer nezgod ter načrtovane odzive.

Namen pregleda je opredeliti dejavnike tveganja, ki so vezani na lokacijo institucije ter ki zadevajo varnostne vidike ter klimatske pogoje. Podana mora biti tudi ocena stanja zunanje in notranje strukture zgradbe, opisano v kakšne namene se stavba še uporablja ipd.

Namen pregleda je opisati ukrepe za varovanje zbirk v posameznih klimatskih pogojih, opredeliti dobre in slabe strani teh ukrepov ter določiti, kdo je odgovoren v posamezni organizaciji za izvajanje dogovorjenih ukrepov.

Namen pregleda je preverjanje trenutnega stanja gradiva in definiranje možnih problemov. Potrebno je upoštevati naslednje vidike:•Kakšno je splošno stanje gradiva?•Katero gradivo je v slabem oziroma izredno slabem stanju?•Katero gradivo je posebej dragoceno oziroma pomembno?•Katero gradivo je najbolj ogroženo?•Kako hitro naraščajo zbirke?•Katere vrste gradiva imajo največji priliv?•Ali je na raspolago dovolj ustreznega prostora za novo gradivo?

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 25

Na podlagi posameznih pregledov je potrebno oceniti potrebe po varovanju knjižničnega gradiva ter določiti prednostni red ukrepov. Ker so finančni in človeški viri omejeni, je potrebno selektivno odločiti med naslednjimi prioritetami:

• zagotavljanju varnosti strukture zgradb;

• izboljševanje klimatskih pogojev;

• izboljševanje načina hrambe gradiva in ravnanja z njim.

Skrbno ravnanje z gradivom ne pomeni v vsakem primeru visokih stroškov, saj obstajajo tudi razumne in ekonomične rešitve. Vsekakor pa mora vodstvo razumeti, da je ustrezno hranjenje in vzdrževanje zbirk enako pomembno kot njihovo pridobivanje ter da je za to potrebno predvideti ustrezna sredstva.

Omenjena selekcija med prioritetami mora biti nedvoumen sestavni del politike vodenja ustanove, saj bo le – ta samo na tak način lahko ustrezno uresničevala svojo odgovornost do sedanjih in bodočih uporabnikov.

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 26

določila

Zakon o knjižničarstvu

Zakon o varovanju kulturne dediščine

Zakon o javnih zavodih

Zakon o arhivih

Uredba o muzejski mreži

Merila in standardi za specialne knjižnice

IFLA - Načela za hrambo knjižničnega gradiva in za ravnanje z njim

ICOM-ov in knjižničarski kodeks poklicne etike

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 27

stanje … ?

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 28

spoštovanje avtorskihin sorodnih pravic

fotokopiranje

nabava in izposoja gradiva na elektronskih nosilcih zvoka in slike

računalniški programi

problemi:

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 29

knjižnična dejavnostkot javna služba

zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva,

zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij,

izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov,

posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev,

sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij,

pridobivanje in izobraževanje uporabnikov,

informacijsko opismenjevanje,

varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik,

drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo.

Zakon

o k

njiž

nič

ars

tvu

(U

r. l. R

S, 8

7/2

00

1)

2. čl

en

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 30

knjižnično gradivoZ

akon

o k

njiž

nič

ars

tvu

(U

r. l. R

S, 8

7/2

00

1)

3. čl

en

Knjižnično gradivo so objavljeni tiskani, zvočni, slikovni, elektronski ali kako drugače tehnično izdelani zapisi, ki jih zbirajo in javnosti posredujejo knjižnice ter so namenjeni za potrebe kulture, izobraževanja, raziskovanja in informiranja.

Knjižnično gradivo so tudi rokopisi in drugo neobjavljeno gradivo (tipkopisi, elektronski zapisi in podobno), namenjeno potrebam iz prejšnjega odstavka.

V dvomu, ali gre za knjižnično gradivo, odloča pristojni minister iz 58. člena tega zakona.

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 31

t. i. novodobne skupnosti

Zakon

o k

njiž

nič

ars

tvu

(U

r. l. R

S, 8

7/2

00

1)

16

. čl

en

Splošne knjižnice, ki izvajajo knjižnično dejavnost za prebivalstvo v svojem okolju, zagotavljajo storitve tudi za skupine prebivalcev s posebnimi potrebami.

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 32

nezmožnost in oviranost

Izraz "nezmožnost" (an. disability) vključuje veliko število različnih funkcijskih omejitev, ki so prisotne v sleherni populaciji v vseh deželah sveta. Ljudje so lahko nezmožni zaradi telesne, intelektualne ali senzorične okvare, zdravstvenega stanja ali duševne bolezni. Takšne okvare, stanja ali bolezni so lahko trajne ali prehodne narave.

Izraz "oviranost" (an. handicap ) pomeni izgubo ali omejitev možnosti vključevanja v življenje skupnosti na enakem nivoju kot pri drugih ljudeh. Opisuje srečanje med invalidno osebo in okoljem. Namen tega izraza je poudariti osredotočenje pozornosti na pomanjkljivosti v okolju in v mnogih organiziranih aktivnostih v družbi, npr. informacijah, komuniciranju in izobraževanju, ki preprečujejo invalidom, da bi se vanj/e vključevali pod enakimi pogoji.S

tan

dard

na p

ravila

za ize

nače

van

je

možn

ost

i in

valid

ov

(Genera

lna s

kupšč

ina O

ZN

, 2

0. 1

2. 1

99

3)

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 33

Pra

viln

ik o

zah

tevah

za p

roje

kti

ran

je

ob

jekto

v b

rez

gra

jen

ih o

vir

(U

r. l. R

S, 9

2/1

99

9)

1. čl

en

1. Ta pravilnik določa zahteve za projektiranje stanovanjskih objektov, poslovnih objektov in objektov družbenega standarda (v nadaljevanju: objekti), ki morajo biti izpolnjene, da se funkcionalno oviranim osebam omogočijo samostojen in varen dostop do objekta, vstop v objekt ter dostop in uporaba vseh tistih prostorov v objektu, ki so namenjeni javni rabi.

2. Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi pri projektiranju rekonstrukcij že zgrajenih objektov oziroma prenovi starih mestnih jeder, če so dane tehnične možnosti za njihovo izvedbo in upoštevani pogoji varstva kulturne dediščine.

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 34

Pra

viln

ik o

zah

tevah

za p

roje

kti

ran

je

ob

jekto

v b

rez

gra

jen

ih o

vir

(U

r. l. R

S, 9

2/1

99

9)

3. čl

en

1. Objekti morajo biti projektirani tako, da omogočajo dostop in uporabo vsem ljudem ne glede na stopnjo njihove individualne telesne zmogljivosti. 

2. Pri projektiranju objektov je treba upoštevati zahteve slovenskega nacionalnega standarda: 

SIST ISO/TR 9527 - Gradnja poslopij, Potrebe funkcionalno oviranih ljudi v grajenem prostoru - Vodila za projektiranje, razen če ni s tem pravilnikom posamezno vprašanje urejeno drugače.

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 35

projektiranje objektaPra

viln

ik o

zah

tevah

za p

roje

kti

ran

je o

bje

ktov

bre

z g

raje

nih

ovir

(U

r. l. R

S, 9

2/1

99

9)

8. čl

en

se funkcionalno ovirane osebe lahko samostojno gibljejo po njem,

elementi objekta ne pomenijo nevarnosti pri gibanju po objektu,

je v vseh etažah funkcionalno oviranim osebam omogočen dostop do prostorov, ki so namenjeni javni rabi,

so na vratih razločno vidne, dosegljive in uporabne kljuke,

je omogočeno prižiganje luči z invalidskega vozička,

je za funkcionalno ovirane osebe na voljo ustrezen in dostopen sanitarni prostor,

je v dvoranah za prireditve z nepremičnimi vrstami sedežev določen tudi prostor za osebe na invalidskih vozičkih, do katerega je omogočen neoviran dostop, in

ima urejen sistem komunikacijskih oznak za pomoč in orientacijo v stavbi osebam z okvaro sluha in vida, vključno z oznakami zasilnih izhodov in potmi evakuacije.

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 36

vprašanja(invalidska problematika)

Na kakšen način splošne knjižnice evidentirajo potrebe za invalide?

Kakšne so obveznosti knjižnic v smeri učinkovitega in nemotenega zagotavljanja storitev za skupine prebivalcev s posebnimi potrebami?

V koliko slovenskih splošnih knjižnic je spoštovan Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Ur. l. RS, 92/99), ki v 1. členu določa, da se določbe omenjenega pravilnika upoštevajo tudi pri projektiranju že zgrajenih objektov splošnega družbenega pomena, če so dane tehnične možnosti za njihovo izvedbo in upoštevani pogoji varstva kulturne dediščine, velja pa omenjeni pravilnik na za vse objekte v javni rabi, kamor nedvoumno sodijo tudi knjižnice?

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 37

kulturni spomeniki v knjižnicah

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 38

Zakon

o k

njiž

nič

ars

tvu

(U

r. l. R

S, 8

7/2

00

1)

5. čl

en

Knjižnično gradivo, ki ima lastnosti kulturnega spomenika v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, je kulturni spomenik po zakonu brez posebnega postopka razglasitve.

Ne glede na prvi odstavek se s tem zakonom razglasi za kulturni spomenik naslednje knjižnično gradivo:

kodeksi, listine in drugo rokopisno gradivo ter knjižno, kartografsko, notno in podobno gradivo, nastalo pred letom 1800;

arhivski izvodi vseh publikacij, ki imajo značaj Slovenike iz prve alinee 33. člena tega zakona ali pa so kot taki določeni s predpisi o obveznem izvodu.

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 39

Zakon

o v

ars

tvu

ku

ltu

rne d

ed

išči

ne

(U

r. l. R

S, 7

/19

99

)1

1. čl

en

Register dediščine je zbirka listin in podatkov, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za področje kulturne dediščine. Podatki iz registra so javni, razen osebnih podatkov o lastnikih.

Namen registra je uresničevanje javnih koristi na področju varstva dediščine.

register kulturne dediščine

14. 11. 2002 tel. 01/ 478 2501 • fax. 01/ 478 2518 • E – mail ruza.baric-bizjak@gov.si 40

zaključek … … … ?