Embed Size (px)
Citation preview
Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute
Vpliv težke mehanizacije za strojno sečnjo na tla in drobne korenine
Peter Železnik, Boštjan Mali, Robert Robek, Primož Simončič, Hojka Kraigher
XXVIII. GOZDARSKI ŠTUDIJSKI DNEVIODZIVI GOZDNE TEHNIKE IN GOZDARSTVA NA SPREMENJENE RAZMERE GOSPODARJENJA
Projekti:•Del programa P4-0107: Gozdna biologija, ekologija in tehnologija •Del projekta L4-2265: Klimatske spremembe ter vpliviantropogenih motenj na primarno produkcijo v gozdnih tleh
Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute
GOZDNA TLA
hitra degeneracija
PROBLEM: negrajeneprometnice – sečne poti
vidne površinske poškodbe
globinske poškodbe
abiotska
biotska
počasna regeneracija
Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute
Biokomponentagozdnih tal:•deli rastlin (korenine, korenike, gomolji ipd., •živali, •glive,•mikroorganizmi
Velikost zoo-komponente:•makro-•mezo-•mikro-favna
Risba: M. Bajc
XXVIII. GOZDARSKI ŠTUDIJSKI DNEVIODZIVI GOZDNE TEHNIKE IN GOZDARSTVA NA SPREMENJENE RAZMERE GOSPODARJENJA
Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute
Raziskovalna ploskev Osankarica(Pohorje)
Osnovanje:
- poleti 2008 vstavljeni minirizotroni, pred pričetkom sečnje
- maj 2009 vrastne mrežice (vzorčenje 2010 – dve rastni sezoni)
Risbe: M. Bajc
Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute
a b
Lega minirizotronov ali vrastnih mrežic
Kolesnice
Lokacije vrastnih mrežic in minirizotronov:a: kontrolab: ob sečni potic: pot harvesterja in forvarderjad: pot harvesterja
Vgradnja minirizotronov in vrastnih mrežic
c
Foto in skice: B.Mali & P.Železnik
d
Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute
Biomasa korenin v vrastnih mrežicah po podploskvaha b c d
Suh
a te
ža k
oren
in (g
)
0,0
0,2
0,4
0,6
0,8
20092010
Dolžina izpostavljenosti mrežic je značilno vplivala na biomaso korenin (P=<0,001). Biomasa na podploskvi c je značilno različna od ostalih podploskev (P=<0,001).
Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute
Število vršickov v vrastnih mrežicah po podploskvah
a b c d
St. v
rsic
kov
0
2000
4000
6000
8000
2009 2010
Rezultati
Število vrsickov v minirizotronih po podploskvah1 2 3 4
St. v
rsic
kov
0
20
40
60
80
100
120
b d ca
Med vrednostmi 2009 in 2010 je statistično značilna razlika (P=<0,001). V letu 2010 so statistično značilne razlike med a, b in c, d (P=0,002).
V minirizotronih so bile razlike v številu vršičkov drobnih korenin značilne med podploskvama b in c (P=<0,001).
Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute
Dolžina korenin v minirizotronih po podploskvah1 2 3 4
Dol
žina
(cm
)
0
10
20
30
40
50
Dolžina korenin v vrastnih mrežicah po podploskvaha b c d
Dol
žina
(cm
)
0
200
400
600
800
1000
1200
20092010
Razlik zaradi dolžine izpostavljenosti nismo odkrili. Obstaja statistično značilna razlika med a, b in c po dveh rastnih sezonah (P=<0,05).
V minirizotronih so bile razlike v dolžini drobnih korenin značilne (P=<0,001).
b d ca
Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute
Zaključki
Opazen je značilen upad prisotnosti korenin v tleh na sečni poti.
Največji problem tam, kjer je vozil tudi forvarder.
Kakšen je vpliv težke mehanizacije na ostale organizme v tleh?
Bolje preprečiti kot zdraviti
Problem = potrebne dolgotrajnejše raziskave dinamike biokomponente tal
