VPELJAAV ODPRTOKODNE PROGRAMSKE OPREME …pefprints.pef.uni-lj.si/1369/1/Diploma__Andreja_Potočnik...stopajo programska orodja odprte kode, zato je v zadnjih letih odprtokodna programska

UNIVERZA V LJUBLJANIPEDAGO�KA FAKULTETA

�tudijski program: MATEMATIKA in RA�UNALNI�TVO

VPELJAVA ODPRTOKODNE PROGRAMSKEOPREME V IZOBRA�EVALNE USTANOVE

DIPLOMSKO DELO

Mentor: dr. Branko Kau£i£ Kandidatka: Andreja Poto£nik

Ljubljana, februar, 2013

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Branku Kau£i£u, ki mi je svetoval, me spodbujal in

nudil strokovno pomo£ pri nastajanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se vsem anketirancem, ki so se odzvali na vabilo k anketi.

Zahvaljujem se tudi star²em, ki so mi omogo£ili ²tudij, me ves £as spodbujali, me podpirali

in mi stali ob strani. Za spodbudo in podporo v £asu ²tudija se zahvaljujem tudi starim

star²em, bratu, prijateljem in ostalim bliºnjim. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so mi med

²tudijem in pri nastajanju diplome kakorkoli pomagali.

i

ii

TEMA DIPLOMSKEGA DELA

V diplomskem delu obravnavajte odprto kodo skozi ²tiri vidike: kaj je odprta koda, izbor

objavljene uporabe odprte kode, nabor odprtokodne programske opreme za uporabo v

izobraºevanju in poznavanje ter potencial odprte kode skozi mnenje ²tudentov.

doc. dr. Branko Kau£i£

Ljubljana, avgust 2012

iii

iv

POVZETEK

Dostopnost interneta in osebnih ra£unalnikov je mo£no spremenila vsakdanjost ljudi. S

hitrim vzponom interneta se je mo£no raz²irila tudi uporaba odprtokodne programske

opreme. Informacijska podpora in tehnologija sta v modernem svetu zelo pomemben

dejavnik uspe²nega poslovanja, izobraºevanja, komuniciranja in posameznikovega delova-

nja. Pogosto se uporabljajo orodja pla£ljive programske opreme, vedno bolj pa v ospredje

stopajo programska orodja odprte kode, zato je v zadnjih letih odprtokodna programska

oprema postala glavni tok izdelovanja veliko razli£nih programskih orodij.

Namen diplomskega dela je prikazati uporabo odprtokodne programske opreme, saj je

uporaba tovrstne programske opreme vedno bolj raz²irjena. Poudarek je na uporabi

odprtokodne programske opreme v izobraºevanju, saj lahko na spletu najdemo veliko

razli£nih in zanimivih odprtokodnih programov, ki pripomorejo k bolj²emu, bolj zanimi-

vemu in kakovostnej²emu izobraºevanju in so uporabni tako za u£itelje kot tudi u£ence,

administracijo in skrbnike informacijskih sistemov.

Na za£etku diplomskega dela smo opisali zna£ilnosti pojma �odprta koda� in odprtokodne

programske opreme, na kratko smo opisali zgodovino odprte kode ter njene prednosti in

slabosti. V nadaljevanju smo se posvetili uporabi odprtokodne programske opreme, pred-

vsem v izobraºevanju. Po mnenju strokovnjakov obstajajo ²tevilne prednosti pri uporabi

proste in odprtokodne programske opreme v izobraºevanju, vklju£no s pedago²kimi vre-

dnotami. V zadnjih letih tudi vedno ve£ ²ol uporablja nelastni²ko programsko opremo,

ki pripomore k bolj²emu u£enju, zato smo predstavili tudi nekaj tovrstnih programov. V

nadaljevanju diplomskega dela smo opisali tudi uporabo tovrstne programske opreme v

slovenskem prostoru in predstavili nekaj ºe opravljenih raziskav na to temo. Predstavili

smo tudi nekaj primerov dobre prakse odprte kode, ki so jih opisali tuji strokovnjaki. Prav

tako smo preu£ili tudi nekaj odprtokodnih programov iz razli£nih podro£ij, dostopnih na

spletu. Na koncu dela smo izvedli anketno raziskavo med ²tudenti, v kateri smo raziskali

poznavanje in uporabo odprtokodne programske opreme. Pri²li smo do zaklju£ka, da je

na spletu veliko kakovostnih prosto dostopnih in odprtokodnih programov, ki bi lahko

nadomestili pla£ljivo programsko opremo, vendar pa se uporabniki ²e vedno oklepamo

standardne pla£ljive programske opreme, ki jo dobro poznamo in je ve£ina tudi ne bi

zamenjala za odprtokodno. Vpeljava odprtokodne programske opreme v izobraºevalne

ustanove bi bila mogo£a in u£inkovita, vendar pa bi to prineslo tudi stro²ke z izobraºeva-

njem kadra.

Klju£ne besede: odprtokodna programska oprema, uporaba odprtokodne programske

opreme, izobraºevanje

v

ACM KLASIFIKACIJA

K.3. Ra£unalni²tvo in izobraºevanje

K.3.1. Uporaba ra£unalnika v izobraºevanju

vi

ABSTRACT

The increasing accessibility of the internet and the frequent use of personal computers

drastically changed our everyday life. But not only that � the fast progress of the internet

also increased the use of open-source software. In the modern world, information support

and technology are two key features of any successful business, e�cient education, com-

munication and personal life. Often, payable computer software is being used, but in

the recent years the open-source software stepped into the foreground. That is why the

open-source software has become a prime source in designing various program tools. The

main purpose of this thesis is to present the application of open-source software as the

popularity of this kind of software is rapidly increasing. Nowadays one can �nd various

interesting open-source software programs on the internet that can contribute to a better,

more appealing and e�ective learning. That is why the focus of this thesis lies on the

open-source software for educational purposes. This kind of software is of great help not

only for pupils/students but also for all professors. At the beginning of the thesis, the

characteristics of the concepts �open source� and �open-source software� will be described.

A short historical overview of the open source (with its advantages and disadvantages)

will be presented. After that, the stress will be put on the usage of open-source software �

mainly the use of this kind of software in the educational sector as experts are con�rming

that there are several advantages in using free and open-source software in the pedagogical

area. In the recent years, more and more schools began to use non-proprietorial computer

software which contributes to a more e�cient learning process, which is why a number of

this type of programs will be presented in this thesis as well. Also the use of open-source

program software in Slovenia will be analyzed and some already conducted analyses of

these kinds of programs in the past will be introduced. Also the open-source examples

of good practice, which foreign experts have analyzed and the study of a few open-source

programs from various �elds that are accessible over the internet will be shown. At the

end of the thesis work, results of a survey conducted among students, in which they were

asked about the familiarity with open-source programs, will be given. The results will

show that there are quite a lot of good freely accessible and open-source programs, which

could replace the program software for which one has to pay, available over the internet.

But the users are still clinging to the standard payable program software that is more

familiar to them � most of them would not consider using open-source program software.

The study of this topic showed that an introduction of open-source program software at

educational institutions would be possible and e�ective, but it would mean higher costs

as teachers/professors would have to gain proper skills and knowledge of these programs

in various workshops.

Key words: open-source program software, use of open-source program software, edu-

vii

cation.

ACM CLASSIFICATION:

K.3. Computer and Education

K.3.1. Computer and Information Science Education

viii

Kazalo

1 Uvod 1

1.1 Cilji diplomskega dela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1

1.2 Vsebina diplomskega dela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2

2 Odprta koda 3

2.1 De�nicija odprte kode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3

2.2 Zgodovina odprte kode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3

2.3 Odprtokodna programska oprema . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

2.4 Prednosti in slabosti odprte kode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

3 Uporaba odprte kode 7

3.1 Uporaba odprtokodne programske opreme v izobraºevanju . . . . . . . . . 8

3.1.1 Primeri programske opreme v izobraºevanju . . . . . . . . . . . . . 9

3.2 Uporaba odprtokodne programske opreme v Sloveniji . . . . . . . . . . . . 11

3.2.1 Raziskave o uporabi odprtokodne programske opreme v Sloveniji . . 12

3.3 Izbrani primeri uporabe odprtokodne programske opreme . . . . . . . . . . 15

3.3.1 Jedro simulatorja za u£enje ra£unalni²ke arhitekture - OOOSIM

(angl. Open Source Out-of-Order Core Simulator for Teaching

Computer Architecture) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

3.3.2 Uporaba odprtokodne programske opreme pri simulaciji vesoljske

ladje Open - SESSAME . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

3.3.3 Novi trendi proste programske opreme v izobraºevanju . . . . . . . 16

4 Odprtokodna programska oprema 20

4.1 Izobraºevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

ix

4.1.1 Moodle . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

4.1.2 eXe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

4.1.3 Joomla! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

4.1.4 Dokeos . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28

4.1.5 GeoGebra . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

4.2 Gra�ka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

4.2.1 Inkscape . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

4.2.2 GIMP . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

4.2.3 Picasa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37

4.3 Zvok in video . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39

4.3.1 Audacity . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39

4.3.2 VirtualDub . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41

4.4 Pisarna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

4.4.1 OpenO�ce.org . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

4.4.2 LYX . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48

4.5 Varnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50

4.5.1 KeePass . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50

4.5.2 ClamWin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52

4.6 Upravljanje sistemov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54

4.6.1 iTALC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54

4.6.2 Nagios . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56

4.6.3 OCS inventory . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58

5 Raziskava o poznavanju in uporabi odprtokodne programske opreme 61

5.1 In²trument raziskave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61

5.2 Potek raziskave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64

5.3 Opis vzorca in podatki o anketirancih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64

5.4 Prikaz podatkov in interpretacija rezultatov ankete . . . . . . . . . . . . . 65

5.4.1 Vpra²anje 1: Ali poznate pojem �odprta koda �? . . . . . . . . . . . 65

5.4.2 Vpra²anje 2: Prosim, na kratko opi²ite, kaj je odprta koda . . . . . 66

x

5.4.3 Vpra²anje 3: Katera odprtokodna programska orodja poznate? Po-

skusite jih napisati £im ve£. �e za katerega niste prepri£ani, ali je

ali ne, zraven zapi²ite *. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67

5.4.4 Vpra²anje 4: Ali imate odprtokodno programsko opremo name²£eno

tudi na svojem osebnem ra£unalniku oz. ra£unalnikih? . . . . . . . 69

5.4.5 Vpra²anje 5: Kateri odprtokodni program imate name²£en? �e

jih imate ve£ in se jih spomnite, jih zapi²ite. Enako kot prej z *

ozna£ite, £e niste prepri£ani, ali je program odprtokoden ali ne. . . 70

5.4.6 Vpra²anje 6: Katere od odprtokodnih programov na va²em ra£u-

nalniku uporabljate zaradi ²tudijskih obveznosti? . . . . . . . . . . 71

5.4.7 Vpra²anje 7: Ali je odprtokodna programska oprema name²£ena

tudi na fakultetnih ra£unalnikih (ra£unalni²ka u£ilnica, avla)? . . . 72

5.4.8 Vpra²anje 8: Kateri odprtokodni program je name²£en? �e jih

imate ve£ in se jih spomnite, jih zapi²ite. . . . . . . . . . . . . . . 73

5.4.9 Vpra²anje 9: Katere od odprtokodnih programov na fakultetnih

ra£unalnikih uporabljate zaradi ²tudijskih obveznosti? . . . . . . . . 74

5.4.10 Vpra²anje 10: Pomislite na programe, ki jih uporabljate zaradi ²tu-

dijskih obveznosti. Menite, da bi od teh programov lahko zamenjali

pla£ljive programe z da uporabniki niso vedeli odgovora, odprtoko-

dnimi? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75

5.4.11 Vpra²anje 11: Kateri program bi zamenjali s katerim? . . . . . . . 76

5.4.12 Vpra²anje 12: Kateri program mislite, da ga ne bi mogli zamenjati?

Zapi²ite tudi razlog zakaj. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77

5.4.13 Vpra²anje 13: �e bi morali zamenjati obi£ajne programe z odpr-

tokodnimi, s katerimi bi jih zamenjali? Microsoft Word bi lahko

zamenjali z ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78


tokodnimi, s katerimi bi jih zamenjali? Microsoft Excel bi lahko

zamenjali z ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79


tokodnimi, s katerimi bi jih zamenjali? Microsoft Power Point bi

lahko zamenjali z ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79

5.4.16 Vpra²anje 16: �e bi morali zamenjati obi£ajne programe z odprto-

kodnimi, s katerimi bi jih zamenjali? Microsoft Outlook bi lahko

zamenjali z ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80

xi


kodnimi, s katerimi bi jih zamenjali? Microsoft Internet Explorer

bi lahko zamenjali z ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81


kodnimi, s katerimi bi jih zamenjali? �e odgovora na veste, klikniti

naprej. Programe za vektorsko gra�ko (npr. Corel Draw, Adobe

Illustrator ...) bi lahko zamenjali z ... . . . . . . . . . . . . . . . . . 81


kodnimi, s katerimi bi jih zamenjali? �e odgovora na veste, klikniti

naprej. Programe za rastrsko gra�ko (npr. Photoshop, Corel Pain-

ter, Corel Photo-Paint ...) bi lahko zamenjali z ... . . . . . . . . . . 82

5.4.20 Vpra²anje 20: Katere tri programe, povezane s ²tudijskimi obve-

znostmi, ste nazadnje uporabili (razen Worda, Excela ali Power

Pointa)? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83

5.4.21 Vpra²anje 21: Sledi nekaj izjav, za katere izberite, koliko se z njimi

strinjate ali ne strinjate. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85

5.5 Povzetek anketne analize . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102

6 Zaklju£ek 103

Literatura 105

xii

Slike

4.1 Prijavno okno v spletno u£ilnico Moodle . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

4.2 Spletna u£ilnica Moodle . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

4.3 Orodje eXe za izdelavo e-gradiva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

4.4 Predogled e-gradiva v orodju eXe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

4.5 Primer e-gradiva, narejenega z orodjem eXe . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

4.6 Administrativno okno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

4.7 Primer spletne strani, narejene s sistemom Joomla . . . . . . . . . . . . . . 27

4.8 Socialno omreºje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

4.9 Upravljanje z u£nimi vsebinami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

4.10 Celotno razvijalno okolje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

4.11 Matemati£no orodje GeoGebra . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

4.12 Primer predstavitve matemati£ne u£ne snovi s pomo£jo GeoGebre . . . . . 33

4.13 Orodje za vektorsko risanje Inkscape . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34

4.14 Orodje GIMP za obdelavo slik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

4.15 Program Picasa 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

4.16 Program Audacity . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40

4.17 Program VirtualDub . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42

4.18 Zaslonska slika OpenO�ce.org . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44

4.19 Zaslonska slika orodja Writer . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44

4.20 Zaslonska slika orodja Calc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45

4.21 Zaslonska slika orodja Impress . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45

4.22 Zaslonska slika orodja Math . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46

4.23 Zaslonska slika orodja Draw . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46

xiii

4.24 Zaslonska slika orodja Base . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47

4.25 Zaslonska slika programa Lyx . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49

4.26 Glavno okno orodja KeePass . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51

4.27 Glavno okno programa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53

4.28 Kon�guracija programa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53

4.29 Zaslonska slika orodja iTALC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55

4.30 Zaslonska slika glavnega okna sistema Nagios . . . . . . . . . . . . . . . . . 57

4.31 Podatki o servisih sistema Nagios . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57

4.32 Zaslonska slika sistema OCS inventory . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59

5.1 Prikaz odgovorov na trditev ²tudijske obveznosti lahko opravim z odprto-

kodnimi programi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86

5.2 Prikaz odgovorov na trditev kot u£itelj bi ºelel uporabljati odprtokodne

programe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87

5.3 Prikaz odgovorov na trditev uporaba odprtokodnih programov pomeni niºje

stro²ke uporabe ra£unalnika. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88

5.4 Prikaz odgovorov na trditev odprtokodni programi so dovolj dostopni in

propagirani. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90

5.5 Prikaz odgovorov na trditev odprtokodne programe bi priporo£il znancem,

prijateljem, sorodnikom, sodelavcem, ²tudijskim kolegom. . . . . . . . . . 91

5.6 Prikaz odgovorov na trditev odprtokodni programi niso tako varni, kot so

komercialni. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92

5.7 Prikaz odgovorov na trditev uporaba nelegalnih programov je prepovedana. 93

5.8 Prikaz odgovorov na trditev, £e je program dober, sem ga pripravljen(a)

pla£ati. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95

5.9 Prikaz odgovorov na trditev odprtokodne programe bi uporabljali, £e pro-

fesorji in asistenti ne bi ve£ zahtevali uporabe Worda, Excela ipd . . . . . 96

5.10 Prikaz odgovorov na trditev v prihodnosti se bom pozanimal(a), s katerimi

odprtokodni programi bi lahko zamenjal(a) trenutne pla£ljive. . . . . . . . 97

5.11 Prikaz odgovorov na trditev odprtokodni programi nimajo nadgradenj. . . 99

5.12 Prikaz odgovorov na trditev zaradi ²tudijskih obveznosti imam na ra£unal-

niku nelegalno programsko opremo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100

5.13 Prikaz odgovorov na trditev, £e bi imel(a) £as in znanje, bi sodeloval(a) pri

razvoju kak²nega odprtokodnega programa. . . . . . . . . . . . . . . . . . 101

xiv

Tabele

4.1 Kratka predstavitev Moodla . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

4.2 Kratka predstavitev orodja eXe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

4.3 Kratka predstavitev Joomle . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

4.4 Kratka predstavitev programa Dokeos . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

4.5 Kratka predstavitev programa GeoGebra . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

4.6 Kratka predstavitev orodja Inkscape . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

4.7 Kratka predstavitev orodja GIMP . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

4.8 Kratka predstavitev programa Picasa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37

4.9 Kratka predstavitev programa Audacity . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39

4.10 Kratka predstavitev programa VirtualDub . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41

4.11 Kratka predstavitev OpenO�ce.org . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

4.12 Kratka predstavitev programa Lyx . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49

4.13 Kratka predstavitev orodja KeePass . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51

4.14 Kratka predstavitev programa ClamWin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52

4.15 Kratka predstavitev orodja iTALC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55

4.16 Kratka predstavitev sistema Nagios . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56

4.17 Kratka predstavitev sistema OCS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59

5.1 Spol anketirancev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65

5.2 Smer ²tudija anketiranih. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65

5.3 Smer ²tudija anketiranih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65

5.4 Odgovori o poznavanje pojma �odprta koda�. . . . . . . . . . . . . . . . . . 66

5.5 Odgovori na vpra²anje, kaj je odprta koda. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67

5.6 Odgovori na vpra²anje, katere odprtokodna programska orodja poznate. . . 68

xv

5.7 Odgovori na vpra²anje, ali imate odprtokodno programsko opremo name-

²£eno tudi na svojem osebnem ra£unalniku. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69

5.8 Odgovori na vpra²anje, kateri odprtokodni program imate name²£en. . . . 70

5.9 Odgovori na vpra²anje, katere od odprtokodnih programov na va²em ra£u-

nalniku uporabljate zaradi ²tudijskih obveznosti. . . . . . . . . . . . . . . . 72

5.10 Odgovori na vpra²anje, ali je odprtokodna programska oprema name²£ena

tudi na fakultetnih ra£unalnikih (ra£unalni²ka u£ilnica, avla). . . . . . . . 73

5.11 Odgovori na vpra²anje, kateri odprtokodni program je name²£en, £e jih

imate ve£ in se jih spomnite, jih zapi²ite. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74

5.12 Odgovori na vpra²anje, katere od odprtokodnih programov na fakultetnih

ra£unalnikih uporabljate zaradi ²tudijskih obveznosti. . . . . . . . . . . . . 74

5.13 Odgovori na vpra²anje, pomislite na programe, ki jih uporabljate zaradi

²tudijskih obveznosti. Menite, da bi od teh programov lahko zamenjali

pla£ljive programe z odprtokodnimi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75

5.14 Odgovori na vpra²anje, kateri program bi zamenjali s katerim. . . . . . . . 76

5.15 Odgovori na vpra²anje, kateri program mislite, da ga ne bi mogli zamenjati.

Zapi²ite tudi razlog zakaj. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77

5.16 Odgovori na vpra²anje, s katerimi programi bi lahko zamenjali Microsoft

Word. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78


Excel. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79


Power Point. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80


Outlook. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80


Internet Explorer. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81

5.21 Odgovori na vpra²anje, s katerimi programi bi lahko zamenjali programe

za vektorsko gra�ko. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82

5.22 Odgovori na vpra²anje, s katerimi programi bi lahko zamenjali programe

za vektorsko gra�ko. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83

5.23 Odgovori na vpra²anje, katere tri programe, povezane s ²tudijskimi obve-

znostmi, ste nazadnje uporabili (razen Worda, Excela ali Power Pointa). . . 84

xvi

5.24 Odgovori na trditev ²tudijske obveznosti lahko opravim z odprtokodnimi

programi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85

5.25 Odgovori na trditev kot u£itelj bi ºelel uporabljati odprtokodne programe. 86

5.26 Odgovori na trditev uporaba odprtokodnih programov pomeni niºje stro²ke

uporabe ra£unalnika. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88

5.27 Odgovori na trditev odprtokodni programi so dovolj dostopni in propagi-

rani. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89

5.28 Odgovori na trditev odprtokodne programe bi priporo£il znancem, prijate-

ljem, sorodnikom, sodelavcem, ²tudijskim kolegom. . . . . . . . . . . . . . 90

5.29 Odgovori na trditev odprtokodni programi niso tako varni, kot so komercialni. 92

5.30 Odgovori na trditev uporaba nelegalnih programov je prepovedana. . . . . 93

5.31 Odgovori na trditev, £e je program dober, sem ga pripravljen(a) pla£ati. . 94

5.32 Odgovori na trditev odprtokodne programe bi uporabljali, £e profesorji in

asistenti ne bi ve£ zahtevali uporabe Worda, Excela ipd. . . . . . . . . . . 95

5.33 Odgovori na trditev v prihodnosti se bom pozanimal(a), s katerimi odpr-

tokodni programi bi lahko zamenjal(a) trenutne pla£ljive. . . . . . . . . . 97

5.34 Odgovori na trditev odprtokodni programi nimajo nadgradenj. . . . . . . . 98

5.35 Odgovori na trditev zaradi ²tudijskih obveznosti imam na ra£unalniku ne-

legalno programsko opremo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99

5.36 Odgovori na trditev, £e bi imel(a) £as in znanje, bi sodeloval(a) pri razvoju

kak²nega odprtokodnega programa. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101

xvii

Poglavje 1

Uvod

Uporaba osebnih ra£unalnikov in s tem tudi razli£nih programskih orodij je del na²ega

vsakdana in delovanja. Uporaba spleta nam omogo£a raziskovanje in iskanje informacij

ter dostopnost do razli£ne programske opreme, ki je pomembna za na²e delovanje na vseh

podro£jih. V zadnjem £asu je vedno bolj dostopna in raz²irjena uporaba odprtokodne

programske opreme vpliva na vsakega uporabnika spleta, ki i²£e na spletnih brskalnikih

in spletnih trgovinah. Odprtokodna programska oprema je programska oprema, katere

izvorna koda je prosto dostopna vsakomur, da lahko raziskuje njeno delovanje, jo prosto

uporablja, ureja, izbolj²uje, dograjuje in spreminja. Privedla je tudi do uspe²nega razvoja

razli£nih programskih orodij, od bolj kompleksne (npr. operacijskih sistemov) do manj

kompleksne programske opreme.

Ra£unalnik in s tem tudi razli£na programska orodja imajo pomembno vlogo tudi v iz-

obraºevalnem procesu, saj u£iteljem in u£encem omogo£ajo bolj²e in zanimivej²e izobra-

ºevanje, £eprav ve£ina pou£evanje izvaja ²e vedno na klasi£ni na£in. V zadnjem £asu je

v porastu e-izobraºevanje, ki vklju£uje uporabo ra£unalnika in spleta pri pou£evanju. Z

uporabo proste in odprtokodne programske opreme lahko zmanj²amo stro²ke programske

opreme tudi na podro£ju izobraºevanja, ki poleg tega vklju£uje tudi pedago²ke vrednote.

Na spletu lahko najdemo veliko didakti£nih programov, ki so prosto dostopni, vendar pa

se uporabniki ²e vedno bojimo novitet. Menimo, da bo uporaba tovrstnih programov

vedno bolj nara²£ala in pripomogla k u£inkovitosti izobraºevanja.

1.1 Cilji diplomskega dela

Cilj diplomskega dela je preu£iti lastnosti odprtokodne programske opreme, njeno upo-

rabnost in delovanje, opisati nekaj primerov dobre prakse in opisati mnenja drugih upo-

rabnikov in raziskovalcev iz tega podro£ja. Cilj je tudi raziskati in opisati nekaj tovrstnih

programov iz razli£nih podro£ij. Sekundarni cilj je ugotoviti mnenje ²tudentov o uporabi

1

2 Poglavje 1. Uvod

in poznavanju odprtokodne programske opreme. V diplomskem delu ºelimo odgovoriti na

naslednja raziskovalna vpra²anja:

• Kaj je odprtokodna programska oprema?,

• Kateri odprtokodni programi obstajajo na razli£nih podro£jih?,

• Kak²na je uporaba odprtokodne programske opreme v Sloveniji in v izobraºevanju?,

• Kak²na so mnenja in raziskave drugih o uporabi odprte kode?,

• Kak²na je uporaba in poznavanje odprtokodne programske opreme med ²tudenti

Pedago²ke fakultete Univerze v Ljubljani?

1.2 Vsebina diplomskega dela

Diplomsko delo temelji na uporabi in poznavanju odprtokodne programske opreme, pred-

vsem na podro£ju izobraºevanja. V prvem delu diplomskega dela opi²emo odprto kodo,

zgodovino odprte kode in odprtokodno programsko opremo ter prednosti in slabosti od-

prtokodne programske opreme.

V osrednjem delu diplomskega dela opi²emo uporabo odprtokodne programske opreme.

Predstavimo tudi uporabo odprtokodne programske opreme v izobraºevanju in opi²emo

nekaj zanimivih programov na tem podro£ju. Posvetili smo se tudi uporabi tovrstne

programske opreme v Sloveniji in opisali nekaj ºe opravljenih raziskav. Opisali smo tudi

nekaj konkretnih primerov uporabe, ki so jih opisovali predvsem tuji strokovnjaki - le-

ti so napisali precej literature na to temo. V nadaljevanju smo opisali in raziskali tudi

nekaj odprtokodnih programov iz razli£nih podro£ij, omejili pa smo se na programe, ki so

uporabni tudi v izobraºevanju.

Na koncu diplomskega dela smo naredili analizo anketne raziskave o uporabi in poznavanju

odprtokodne programske opreme. V raziskavo smo vklju£ili ²tudente ljubljanske univerze,

prevladujejo pa ²tudenti Pedago²ke fakultete.

V zaklju£ku diplomskega dela smo povzeli na²e ugotovitve.

Poglavje 2

Odprta koda

2.1 De�nicija odprte kode

Odprta koda (angl. open source) je razvojna metodologija, s katero lahko prakti£no do-

stopamo do kode proizvoda. Za opis odprte kode so ustvarjalci uporabljali razli£ne izraze,

preden je postala bolj razseºna. Internet je omogo£il dostop do razli£nih komunikacij-

skih sredstev, interaktivnih skupnosti in do razli£nih drugih produktov, zato je z rastjo

interneta izraz odprta koda postajal vedno bolj priljubljen.

Odprto programje je razvijanje izvorne kode, ki je dostopno javnemu sodelovanju [36].

�Uradna de�nicija odprte kode pa je vse programje, ki je izdano pod licenco Open So-

urce Initiative in ustreza vsem desetim kriterijem. Najpomembnej²i kriteriji so prosta

distribucija, dostop do izvorne kode in dovoljenje za spreminjanje ter integracijo te kode

[4]�.

2.2 Zgodovina odprte kode

Zgodovina odprte kode se je za£ela z IBM-ovimi ra£unalniki, v 60-ih letih prej²njega

stoletja, ko se je pojavila prosta in odprta programska oprema. Pridobili so dovoljenje, da

se kodo lahko med seboj deli, spreminja in izbolj²uje. Za£eli so uporabljati Unix, ki so ga

dobili skupaj s kodo in je bil prosto dostopen. V 70-ih letih pa je pri²lo do sprememb, saj so

proizvajalci programske opreme uvedli razne omejitve preko licence Copyright. V poznih

70-ih in v zgodnjih 80-ih letih je bila programska oprema licen£na, koda ni bila dostopna,

zato je ni bilo dovoljeno spreminjati, izbolj²evati ali deliti. Konec 70-ih in v za£etku 80-ih

pa je zopet pri²lo do sprememb, saj so nekateri za£eli delati na osvoboditvi programske

opreme. Ustanovili sta se dve veji, in sicer GNU in FSF (Free Software Foundation)

z Richardom Stallmanom. �eleli so razviti prosto dostopen operacijski sistem, podoben

3

4 Poglavje 2. Odprta koda

Unix-u, z vsemi orodji, potrebnimi za delo. Razvijati so za£eli operacijski sistem GNU, na

univerzi Berkeley v Kaliforniji (ZDA) pa so za£eli izbolj²evati Unix, katerega rezultat je bil

BSD (Berkeley Software Distribution). Vzporedno z BSD-jem in GNU-jem se je razvijal

²e en pomemben sistem - TEX, ki je bil sistem za pripravo dokumentov, oblikovanje knjig,

pisanje £lankov idr. Leta 1989 je bila ustanovljena General Public Licence, ki je prva

de�nirala pogoje dela s prosto odprtokodno programsko opremo. Leta 1991 je prosta

programska oprema zelo napredovala s za£etkom razvoja operacijskega sistema Linux-a,

ki ga je zasnoval �nski ²tudent Linus Torvalds. Linux je bil jedro operacijskega sistema,

ki se je s prostovoljnimi razvijalci zelo hitro razvijal. Vendar je bil kot samo jedro, brez

ustreznih orodij, neuporaben. Projektu GNU je manjkalo delujo£e jedro, zato sta GNU in

FSF Linux �posvojila�. Tako je nastal prvi popoln prosto odprtokodni operacijski sistem.

Odprtokodna programska oprema je v poznih 90-ih letih postajala popularnej²a, in sicer z

hitrim vzponom in razseºnostjo interneta. Leta 1998 so ustanovili Open Source Initiative,

kjer so de�nirali pogoje, katerim mora ustrezati programska oprema, da se lahko imenuje

�Odprta�, in za£eli zbirati ustrezne odprte licence. Zelo pomemben projekt proste kode

je nastal leta 1998 pri podjetju Netscape Communicator, in sicer Mozilla, katere najbolj

znan produkt je spletni brskalnik Firefox. Odprta koda v zadnjih letih dobiva zagon, h

kateremu veliko prispeva pojav prijaznih distribucij Linux-a, med njimi je tudi Ubuntu

(povzeto po [25]).

2.3 Odprtokodna programska oprema

Odprtokodna programska oprema je programska oprema, katere izvorna koda je prosto

dostopna vsakomur, da lahko raziskuje njeno delovanje, jo prosto uporablja, ureja, izbolj-

²uje, dograjuje in spreminja. Veliko odprtokodnih programov je na voljo na spletu in so

namenjeni vsem uporabnikom. Pri odprtokodnih programih ni zelo strogih licen£nih ome-

jitev pri uporabi, vendar pa vseeno veljajo dolo£ena pravila glede uporabe, ki so zapisana

v razli£nih licencah. Za vse licence pa veljajo naslednja pravila [4]:

1. Svobodna distribucija: Licenca mora dovoljevati prosto predajo ali prodajo pro-

gramske opreme in ne sme zahtevati pla£il.

2. Izvorna koda: Izvorno kodo mora vsebovati program ali pa mora biti javno dosto-

pna uporabniku, omogo£ati pa mora tudi spreminjanje.

3. Izpeljana dela: Licenca mora dovoljevati spremembe osnovne kode in izvedene

oblike nove kode.

4. Integriteta avtorja osnovne kode: Avtorji izvorne kode lahko zahtevajo, da se

spremenjene oblike izvorne kode lo£ijo od osnovne kode, da lahko ohranijo mejo med

prvotno in spremenjeno kodo.

2.4. Prednosti in slabosti odprte kode 5

5. Prepoved diskriminacije posameznikov in skupin: Licenca ne sme diskrimi-

nirati in omejevati nobenega posameznika ali skupine.

6. Prepoved diskriminacije posameznih podro£ij dejavnosti: Licenca ne sme

nikogar omejevati pri delu in njegovih dejavnostih pri uporabi programske kode.

7. Distribucija licence: Licen£ne pravice morajo biti enakovredne za vse uporabnike,

ki prepi²ejo ali prejmejo programsko re²itev, brez dodatnih omejitev.

8. Licenca ne sme biti speci�£na za izdelek: Pravice glede posameznega programa

ne smejo biti odvisne od tega, ali je program del dolo£ene programske opreme.

9. Licenca ne sme omejevati druge programske opreme: Licenca ne sme omeje-

vati uporabe programske opreme, ki je distribuirana skupaj z licencirano program-

sko opremo. Licenca torej ne sme zahtevati, da je vsa programska oprema, ki je

razdeljena na istem mediju, odprtokodna.

10. Licenca mora biti nevtralna do tehnologije: Licenca ne sme biti omejena na

posamezne tehnolo²ke re²itve in vmesnike (povzeto po [21]).

2.4 Prednosti in slabosti odprte kode

Obstaja kar nekaj prednosti odprtokodne programske opreme, in sicer da omogo£a �-

nan£no svobodo, saj se razne javne in²titucije, podjetja in zasebniki po navadi soo£ajo s

pomanjkanjem �nan£nih sredstev, kar pomeni, da ne morejo kupovati komercialnega pro-

gramja. Poleg tega je prosta in odprtokodna programska oprema stabilna in zanesljiva ter

glede na to, da lahko vsak vidi izvorno kodo, je mogo£e morebitne napake hitro odstraniti.

Ker je izvorna koda dostopna vsem, je zagotovljena tudi ve£ja varnost, saj je pomanjklji-

vosti programja mogo£e odkriti in popraviti v zelo hitrem £asu. Ena izmed pomembnih

prednosti tovrstne programske opreme je, da omogo£a prakti£no neomejeno ²tevilo mo-

di�kacij in prilagoditev. Odprtokodno programje je tudi zelo dostopno, enostavno za

uporabo, funkcionalno in �eksibilno, saj lahko vsakdo spremeni njegovo funkcionalnost in

obliko.

Pri odprtokodni programski opremi pa sre£amo tudi nekaj slabosti, in sicer ²e vedno obsta-

jajo predsodki o kakovosti, zanesljivosti in varnosti teh orodij, saj je ozave²£enost ljudi o

tovrstnem programju premajhna. Slabost odprtokodne programske opreme so tudi nedo-

kon£ani izdelki, saj veliko programske opreme ne doseºe kon£nega izdelka, ampak ostane v

fazi razvoja. Teºko je tudi za£eti kak²en projekt, saj mora biti zadostno ²tevilo zainteresi-

ranih in motiviranih razvijalcev, da dokon£ajo projekt. Tudi na podro£ju izobraºevanja je

mo£ najti dolo£ene ovire. Politika podpira uporabo odprtokodne informacijske in komu-

nikacijske tehnologije v izobraºevanju, tudi s preskrbo strojne opreme in infrastrukture,

6 Poglavje 2. Odprta koda

vendar vsebuje premalo navodil o tem, kako bi se jo dalo uporabiti. Dodaten problem za

²ole lahko predstavlja namestitev in podpora odprtokodne programske opreme. U£itelji

se morajo na novo nau£iti, kako pou£evati v novem okolju, kar lahko prinese dodatne

stro²ke [35].

Poglavje 3

Uporaba odprte kode

Informacijska podpora in tehnologija je v modernem svetu zelo pomemben dejavnik uspe-

²nega poslovanja, izobraºevanja, komuniciranja in posameznikovega delovanja [35]. Veliko

se uporabljajo orodja pla£ljive programske opreme, vedno bolj pa v ospredje stopajo pro-

gramska orodja odprte kode, zato je v zadnjih letih odprtokodna programska oprema

postala pomemben tok pri izdelovanju veliko razli£nih programskih orodij. Sistemi, ki

temeljijo na odprtokodni programski opremi, so postali vsakdanji in vplivajo na vsakega

uporabnika spleta, ki brska na spletnih brskalnikih in spletnih trgovinah. Odprtokodna

programska je privedla do uspe²nega razvoja razli£nih programskih orodij. Pri izbiri od-

prtokodnega programskega sistema pride v po²tev tudi pozornost glede licenciranja. Ve£

projektov uporablja GNU General Public License, vendar moramo pri izbiri natan£no

prebrati licen£no pogodbo, ki dolo£a omejitve uporabe in spreminjanje izvorne kode [23].

Odprto kodo in odprtokodne programe uporablja ²irok spekter uporabnikov na razli£nih

podro£jih svojega delovanja. Ve£ino brezpla£nih programov lahko pridobimo na spletu,

zato se ve£ina uporabnikov tudi ne zaveda uporabe odprtokodnih programov. �Povpre£ni

uporabniki se najve£krat sre£ujejo z odprtokodnimi programi, kot so brskalnik Firefox,

programi za elektronsko po²to, programi za pisanje blogov, kot je Wordpress, gra�£-

nimi programi, programi za urejanje spletnih vsebin, kot je na primer Joomla!, uporabo

spletnih streºnikov itd. Vedno ve£ ljudi uporablja tudi OpenO�ce.org, ki je odli£na

brezpla£na alternativa paketu Microsoft O�ce. V javnih upravah in gospodarstvu pa

se vedno bolj odlo£ajo za Linux in OpenO�ce.org na namizjih, ter Linux za datote£ne,

ftp in spletne streºnike [4]�. V nadaljevanju diplomskega dela bomo raziskali razli£ne

odprtokodne programe. Uporabnikov odprtokodnih programov je zelo veliko, imajo pa

zelo razli£ne interese pri njihovi uporabi. Kot zaklju£ek ²tudija na Pedago²ki fakulteti iz

smeri matematike in ra£unalni²tva in kot bodo£i profesorji smo se odlo£ili, da se bomo

pri raziskovanju programov omejili in osredoto£ili le na dolo£ene skupine uporabnikov, in

sicer na u£ence, dijake, ²tudente, u£itelje in skrbnike ra£unalnikov.

7

8 Poglavje 3. Uporaba odprte kode

3.1 Uporaba odprtokodne programske opreme v izo-

braºevanju

Najve£ pou£evanja se ²e vedno izvaja na klasi£ni na£in, kljub temu da smo v dobi ra-

£unalnika in interneta. Veliko se govori o novem na£inu pou£evanja in e-izobraºevanja,

ki sta povezana z velikimi naloºbami. Stro²ke za programsko opremo lahko zmanj²amo

s prosto in odprtokodno programsko opremo, vendar pa jo premalo uporabljamo, saj o

tem ne vemo veliko in se v splo²nem bojimo novitet. V zadnjem £asu je pozornost name-

njena e-izobraºevanju, ki vklju£uje uporabo ra£unalnika in spleta pri pou£evanju. Upo-

raba elektronskih medijev se je prvi£ pojavila v in²titucijah, ki uporabljajo pou£evanje

na daljavo, v zadnjih letih pa jih uporabljajo tudi v rednem izobraºevanju. Pri izvaja-

nju e-izobraºevanja je potrebno ustrezno razmerje med delovanjem programske opreme

in izobraºevalnih vsebin, pripravljenih za e-izobraºevanje. Potrebno je tudi poskrbeti za

ustrezno usposabljanje u£iteljev [30].

Prosta in odprtokodna programska oprema (angl. Free/Open Source Software - FOSS) je

nov pojav, ki ima potencial za spremembo industrije programske opreme. Zanimanje za

tovrstno programsko opremo v svetu zelo nara²£a tudi v izobraºevanih in²titucijah. In-

formacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) izbolj²a kakovost izobraºevanja. Vendar

se izobraºevalne ustanove pogosto sre£ujejo s �nan£nimi omejitvami. Pri visokih stro²kih

v izobraºevalnih ustanovah nam IKT predstavlja ²e dodatno �nan£no breme. S prosto in

odprtokodno programsko opremo lahko zmanj²amo stro²ke za programsko opremo, ki je

pomemben sestavni del zmogljivosti IKT. Poleg niºjih stro²kov obstajajo ²tevilne druge

prednosti pri uporabi proste in odprtokodne programske opreme v izobraºevanju, vklju£no

s pedago²kimi vrednotami. Prosta in odprtokodna programska oprema je tudi zelo kako-

vostna programska oprema, saj ima dobro zanesljivost, zmogljivost in varnost. Uporaba

proste in odprtokodne programske opreme odvra£a tudi piratstvo, saj £e se v pou£evanju

uporablja lastni²ka programska oprema, ²tudenti velikokrat uporabljajo nezakonite kopije

programske opreme za doma£e naloge na svojih ra£unalnikih, saj si ne morejo privo²£iti

lastni²ke programske opreme. Proste in odprtokodne programe lahko tudi spreminjamo

in preu£ujemo njihovo delovanje, kar pove£a kakovost izobraºevanja [30].

Izobraºevalne ustanove bi si morale prizadevati za zagotovitev dostopa ²tevilnih digitalnih

virov, ki so na voljo na spletu. Za izobraºevalne ustanove je internet storitev, ki omogo£a

u£inkovito upravljanje institucije in zagotavlja komunikacijske kanale med vzgojitelji in

²tudenti, ki lahko pripeljejo do bolj u£inkovitega u£enja. To je prav tako potrebno za

izvajanje e-u£enja in u£enja na daljavo. Pri uporabi interneta potrebujemo varno avten-

tikacijo, ki je proces, v katerem se mora streºnik prepri£ati, da je uporabnik zares tisti

uporabnik, za kogar se predstavlja in s tem zagotovi, da samo poobla²£eni uporabniki

lahko dostopajo do omreºja. V zadnjem £asu rastejo zahteve za objavljanje informacij in

3.1. Uporaba odprtokodne programske opreme v izobraºevanju 9

zagotavljanje dostopa do u£nega gradiva preko spleta. Ti seveda vklju£ujejo spletni u£ni

material, razne informacije na internetu in spletne strani javnih institucij. Vse to zahteva

ustrezno strojno opremo spletnega streºnika in programsko opremo [30].

Nedavno je izobraºevalna tehnologija postala svoja trºna ni²a, izdaja odprtokodne pro-

gramske opreme pa je bistvena za napredovanje in u£inkovitost za uporabo tehnologije v

izobraºevanju. V zadnjih letih vedno ve£ ²ol uporablja nelastni²ko programsko opremo,

za operacijski sistem pa uporabljajo Linux. Veliko ²tudentov tudi napreduje s pisanjem

kode, saj razvija procese. U£enci niso le uporabniki, ampak tudi udeleºenci in razvijalci

procesov in programske opreme, zato zelo nara²£a krivulja u£enja, saj raste tudi ºelja po

u£enju. Vendar pa ²e vedno veliko ²ol in izobraºevanih ustanov uporablja lastni²ko pro-

gramsko opremo, predvsem operacijski sistem Microsoft Windows. Z rastjo odprtokodne

programske opreme pa si tudi Microsoft prizadeva spodbujati ra£unalni²ko pismenost in

pomagati ljudem pri uporabi ra£unalni²ke programske opreme. Prav tako je Microsoft

pove£al dostop do programske opreme z raznimi popusti, donacijami in inovativno teh-

nologijo. Tudi ²olam je ponudil popuste pri nabavi in uporabi programske opreme. Na

koncu lahko povzamemo, da je dobro imeti nekoliko tekmovalnega duha, saj to na splo²no

izbolj²a ponudbo izobraºevalne tehnologije [2].

3.1.1 Primeri programske opreme v izobraºevanju

Glavni sestavni del infrastrukture IKT so streºniki, ki ponujajo razli£ne storitve, kot so

storitev e-po²te, datotek in tiskalnikov itd. Najbolj priljubljeni spletni streºnik je Apache,

ki predstavlja pribliºno 70 odstotkov celotnega trga spletnih streºnikov po vsem svetu.

Pogosto se ga uporablja v kombinaciji z operacijskim sistemom Linux oziroma Micro-

soft Windows, podatkovno bazo MySQL in skriptnim jezikom PHP. Ta paket se imenuje

LAMPP (ali XAMPP) - Linux (MS Windows), ki je prosto dostopen in odprtokoden,

preprost za namestitev in uporabo. Na voljo je tudi kar nekaj odprtokodnih in prosto

dostopnih po²tnih streºnikov, ki jih pogosto in uspe²no uporabljajo tudi izobraºevalne

ustanove. Primera tak²nih streºnikov sta Sendmail in Post�x [30].

Ena od zna£ilnosti uporabe IKT v izobraºevalni ustanovi so t. i. nomadski oziroma mo-

bilni uporabniki, ²tudentje, ki uporabljajo omreºne storitve iz razli£nih ra£unalnikov. To

zahteva datote£ne streºnike, ki omogo£ajo, da shranijo svoje delo in nastavitve v osrednji

streºnik, namesto v lokalne delovne postaje. Samba je datote£ni in tiskalni²ki streºnik,

ki te£e na GNU/Linux in dela neopazno z delovnimi postajami, ki isto£asno te£ejo na

operacijskem sistemu Windows. Za dostop do ra£unalni²kega omreºja potrebujejo �le�

naslov IP [30].

V izobraºevanju in izobraºevalnih ustanovah pa se pogosto uporabljajo tudi razli£ni sis-

temi za upravljanje vsebin (angl. Content Management System - CMS), ki omogo£ajo


ustvarjanje, objavljanje in upravljanje spletnih vsebin. Primeri prostih in odprtokodnih

sistemov za opravljanje vsebin so PostNuke, Joomla! in Plone. PostNuke in Joomla! te-

meljita na PHP in MySQL, medtem ko Plone temelji na streºniku Zope, ki ga uporablja

tudi NASA in je napisan v programskem jeziku Python [30].

Obstajajo ²tevilni odprtokodni brskalniki, ki so na voljo. Med njimi so Mozilla (Netscape,

Firefox), Galeon in Konqueror. Mozilla poleg brskalnika vsebuje tudi e-po²tni odjemalec

in spletne urejevalnike. To je na voljo na razli£nih platformah in razli£icah za Windows,

ki jih lahko prenesemo in namestimo, ne da bi vplivali na obstoje£e Internet Explorer na-

mestitve. Drugi spletni brskalniki, kot sta Galeon in Konqueror delujejo samo na sistemu

Linux.

V izobraºevalnih ustanovah zahtevajo zbirko pisarni²ke programske opreme, ki jo sesta-

vljajo urejevalnik besedil in preglednic ter program za izdelovanje predstavitev. Microsoft

O�ce je trenutno najbolj raz²irjena pisarni²ka zbirka. Vedno bolj pa je priljubljena od-

prtokodna pisarni²ka zbirka OpenO�ce.org, katere zna£ilnosti postajajo primerljive z la-

stni²kimi zbirko O�ce. OpenO�ce.org lahko deluje na razli£nih platformah. Pravzaprav

je mogo£e, da deluje na sistemu Windows hkrati z Microsoft O�ce.

Na voljo je ²iroka paleta multimedijskih odprtokodnih in prostih programov, vklju£no z

gra�ko, video predvajalniki, ki lahko sluºijo kot orodja za pospe²evanje vzgojno-izobraºevalnih

vsebin in za njeno izvajanje.

Wikipedia je prav tako zanimiva iz izobraºevalnega vidika. Gre za brezpla£no spletno

enciklopedijo, ki je na razpolago pod prosto dokumentacijo GNU License. Vsebina enci-

klopedije je napisana s strani skupinskih bralcev in ni izpostavljena formalnemu strokov-

nemu pregledu. Bralci lahko tudi uredijo £lanke nekoga drugega. Na voljo je v ve£ kot 90

jezikih, tudi v sloven²£ini.

Poleg odprtokodnih namiznih aplikacij za splo²no uporabo obstaja veliko odprtokodne

izobraºevalne programske opreme, ki se lahko uporablja za pou£evanje posebnih tem ali

za te£aje v ²olah in univerzah. Te segajo od priprave programov za mlaj²e uporabnike

(npr. Tux Paint) do programov za u£enje geometrije (npr. KIG), kemije (npr. Ghemical)

in �zike (npr. Open-Source Physics). QCAD je program za ra£unalni²ko podprto risanje

na£rtov, ki se lahko uporabljajo v tehni£nih risalnih te£ajih. Z vsemi funkcijami znan-

stvenih programskih paketov sta Scilab in Octave, ki se lahko uporabljata v numeri£ni

analizi ali pri strokovnih predmetih tudi na univerzitetni ravni. XMind je program za iz-

delovanje miselnih vzorcev. Aplikacija Graph je program za risanje grafov matemati£nih

funkcij v koordinatnem sistemu. Program Digital Simulator se uporablja za simulacijo

vezij v digitalni elektroniki. FidoCadJ je program za risanje elektri£nih in tiskanih vezij.

FreeCAD program je namenjen 2D in 3D modeliranju. Incredibots je �zikalna igra za

konstrukcijo in uporabo robotov. Virtualni mikroskop Little Wizard je program, name-

njen u£encem v osnovni ²oli, za spoznavanje elementov pravega ra£unalni²kega jezika, s

3.2. Uporaba odprtokodne programske opreme v Sloveniji 11

katerim spoznajo koncept programiranja, kot so razli£ni izrazi, zanke in pogoji. Burr

Tools je mnoºica programov za re²evanje nalog s 3D objekti, ki nam omogo£a izdelavo

sestavljanke iz osnovnih enot, kot so kocke, krogle, prizme, tetraedri ipd. FunkyPlot je

aplikacija za risanje matemati£nih grafov za u£ence in ²tudente. OpenEuclide je ra£unal-

ni²ka aplikacija za dinami£no geometrijo. Childsplay je zbirka izobraºevalnih in pou£nih

iger za otroke. Eden od programov za preverjanje znanja je iTest.

Za izvajanje e-izobraºevanja je potreben dober sistem za upravljanje izobraºevanja, ki

pripomore k doseganju pedago²kih izbolj²av. Obstaja kar nekaj tak²nih odprtokodnih

sistemov. Moodle je odprtokodni sistem za upravljanje izobraºevanih vsebin, ki ima

²tevilne funkcije, ki lahko pripomorejo k bolj²emu pou£evanju. Drugi sistem je na primer

ATutor, ki ima razli£na orodja za upravljanje spletnih vsebin. Ima dobre samostojne

module za sodelovanje in klepetanje. Velja za mo£no orodje, ki se lahko uporablja na

vseh ravneh izobraºevanja [30].

3.2 Uporaba odprtokodne programske opreme v Slove-

niji

Uporaba odprtokodne programske opreme v svetu nara²£a, prav tako pa tudi v Slove-

niji, saj obstaja kar nekaj projektov in raziskav na to temo. Vpliv odprtokodne in proste

programske opreme je £utiti na vseh podro£jih. Brezpla£na in odprtokodna programska

oprema je dosegljiva na spletu in je dobro uveljavljena. Velike svetovne korporacije (Ne,

Novell, IBM, NASA idr.) ºe priznavajo njihov potencial in jih uspe²no uporabljajo. Slo-

vensko Ministrstvo za ²olstvo, znanost in ²port je v letu 2003 priznalo, da alternative

programske opreme, ki temeljijo na standardu odprtokodne programske opreme, morajo

biti na voljo za izobraºevalne institucije. V sodelovanju z izobraºevalnimi ustanovami,

kot so Zavod Republike Slovenija, Univerze v Ljubljani, Mariboru in Kopru, Center vlade

za informatiko, Ministrstvo za informacijsko Dru²tvo, skupina Lugos in neodvisni znan-

stveni raziskovalci, se je za£el projekt OKO, s katerim so za£eli uvajati odprtokodno in

brezpla£no programsko opremo v izobraºevalne ustanove. Cilj projekta OKO je uvedba

informacijskih okolij v izobraºevalne in²titucije, ki temeljijo na odprtih standardih, odpr-

tokodni in brezpla£ni programski opremi. Tako se je pove£ala moºnost izbire programske

opreme in didakti£nih aplikacij, ki jih lahko uporabljajo u£itelji in ²tudenti v u£nem

procesu. V okviru projekta OKO se neposredno podpira uporabo in nadaljnji razvoj

odprtokodne in proste programske opreme v izobraºevalnih procesih. Osnovna naloga

projekta OKO je izobraºevanje u£iteljev za uporabo odprtokodne programske opreme in

didakti£ne aplikacije, ki temeljijo na njih. Osnovna zna£ilnost programske opreme, ki

temelji na odprtokodni in brezpla£ni programski opremi, je, da je na voljo vsem [30].


V Sloveniji obstaja Center odprte kode Slovenije (COKS), katerega cilj je spodbujati

uporabo, ²irjenje in razvoj programske opreme, ki temelji na odprti kodi. Spodbuja tudi

²irjenje znanja o prednostih odprtokodnih re²itev, tako v javnem sektorju in gospodarstvu

kot tudi med kon£nimi uporabniki. Spodbuja sodelovanje in povezovanje med uporabniki,

razvijalci in ponudniki. Center nudi pomo£ in svetovanje uporabnikom re²itev, temelje£ih

na odprti kodi, nudi pomo£ in svetovanje javnemu sektorju pri uvajanju, implementaciji

in uporabi odprtokodnih re²itev. Cilj centra COKS je tudi usposabljanje uporabnikov in

pove£anje uporabe in dostopnosti odprtokodne programske opreme. Na portalu COKS

vzdrºujejo in sproti dopolnjujejo informacije o odprtokodni programski opremi. Odprto-

kodne re²itve so glede na dolo£ene kriterije razvr²£ene v razli£ne sezname. Spiske odprto-

kodne programske opreme nenehno dopolnjujejo, s tem pa omogo£ijo, da lahko enostavno

in hitro najdemo informacije o odprtokodnih re²itvah in programski opremi [4].

Tudi pri uspe²nem vodenju poslovnih procesov podjetja je pomembna informacijska pod-

pora s posameznimi poslovnimi aplikacijami. Njihovi uporabniki se velikokrat ne zavedajo

prednosti, ki jih ponuja uporaba prosto dostopne programske opreme. Na mariborski Fa-

kulteti za logistiko je leta 2011 v okviru Laboratorija za informatiko iz²la knjiga Programi

za logistike, v kateri opisujejo uporabo prosto dostopne programske opreme. Namenjena

je ²tudentom, inºenirjem, predavateljem in vsem, ki se sre£ujejo z re²evanjem logisti£-

nih problemov, saj opisuje, kako si u£inkovito olaj²ati delo z uporabo prosto dostopne

programske opreme. Eden glavnih ciljev projekta je osve²£anje in ve£ja uporaba odprto-

kodnih programskih orodij. Knjiga opisuje ²estnajst programov, ki so dostopni vsakomur

in predstavljajo ²est razli£nih podro£ij. V knjigi lahko sre£amo program Planner za pro-

jektno vodenje, program Dia za izdelovanje diagramov poteka pri vizualizaciji procesov,

program za implementacijo £rtne kode Zint, program ADSDN za oblikovanje industrijskih

logisti£nih mreº, Google Zemlja za na£rtovanje poti z digitalnim zemljevidom, Petersen

za optimalni izra£un, Lindo za numeri£ne operacije, program Gnucash za vodenje �nanc,

program PSPP za analizo podatkov in ²e nekaj drugih. Knjiga temelji na ideji �ºive

knjige�, saj naj bi se stalno dopolnjevala in spreminjala [35].

3.2.1 Raziskave o uporabi odprtokodne programske opreme v Slo-

veniji

Tako v tujini kot tudi v Sloveniji je bilo o uporabi proste in odprtokodne programske

opreme narejenih kar precej raziskav in razprav. Raziskave so nastajale iz razli£nih razlo-

gov in na razli£nih podro£jih. V nadaljevanju je opisanih nekaj raziskav in razprav, ki so

bile narejene v zadnjih letih.

Raziskava o izidu knjige Programi za logistike

Po izidu knjige Programi za logistike so med ²tudenti in pedago²kim osebjem Univerze

3.2. Uporaba odprtokodne programske opreme v Sloveniji 13

Maribor naredili raziskavo o uporabnosti knjige in poznavanju odprtokodnih programov.

Anketiranih je bilo 82 ljudi, ki so odgovarjali na naslednja vpra²anja: Kako ocenjujete

uporabnost knjige Programi za logistike za va²e potrebe?, V kolik²ni meri bi knjigo pripo-

ro£ili svojim prijateljem, sorodnikom, znancem?, Ali so vam bila predstavljena programska

orodja v knjigi ºe poznana?, Ali bi bili pripravljeni prispevati in raz²irjati tovrstna prosta

in odprtokodna programska orodja? Pri raziskavi je ve£ina anketirancev knjigo ozna£ila,

da je uporabna, ve£ina pa bi jo tudi priporo£ila svojim prijateljem in znancem. Zanimiv

je podatek, da 79 odstotkov vpra²anih pozna vsaj nekaj programov, ki so predstavljeni v

knjigi, 86 odstotkov pa bi bilo pripravljenih sodelovati pri dopolnjevanju odprtokodnih in

prosto dostopnih programskih orodij, kar daje pozitivne obete za nadaljnje delo [35].

Prosto in odprto kodno programje v slovenskih osnovnih in srednjih ²olah -

raziskava iz leta 2007

Leta 2007 je bila izvedena raziskava z namenom, da bi ugotovili, kak²na je uporaba proste

in odprtokodne programske opreme v slovenskih osnovnih in srednjih ²olah. Rezultati

raziskave kaºejo, na kak²en na£in se prosta in odprtokodna programska oprema uporablja

na razli£nih podro£jih izobraºevanja, predstavljeni pa so bili tudi dejavniki, ki vplivajo na

odlo£itev glede izbire proste in odprtokodne programske opreme. Raziskava je vklju£evala

ciljne populacije v osnovnih in srednjih ²olah v Sloveniji. Z raziskavo so ºeleli odgovoriti na

naslednja vpra²anja o u£iteljih: kaj so uporabljali, ali so uporabljali prosto in odprtokodno

programsko opremo na svojih namizjih, kako teºko je bilo vklju£iti prosto in odprtokodno

programsko opremo v ²ole, kak²ne re²itve so priporo£ali in kak²no je njihovo splo²no

mnenje o prosti in odprtokodni programski opremi.

Vpra²alnik je bil na voljo na spletni strani, povezavo na vpra²alnik so posredovali preko

razli£nih po²tnih seznamov u£iteljev ter jo objavili na ²tevilnih forumih za u£itelje. E-

vabilo k sodelovanju v raziskavi je bilo poslano tudi ravnateljem 151 srednjih ²ol, 463

osnovnih ²ol, 41 osnovnih ²ol za otroke s posebnimi potrebami in 81 glasbenih ²ol. Ve-

£ina anketirancev je bila u£iteljev (63 odstotkov), £etrtina jih je bila vzdrºevalcev infor-

macijske tehnologije, 10 odstotkov pa je bilo ravnateljev (oz. drugih izvr²nih oseb) in

samo 2 odstotka administratorjev. Najbolj pomembne ugotovitve raziskave iz leta 2007

so, da okoli tri £etrtine anketirancev na svojih ra£unalnikih uporablja odprtokodne br-

skalnike in skoraj polovica od njih uporablja odprtokodni pisarni²ki paket in operacijski

sistem; v kategoriji 'ostala odprtokodna programska oprema' je najbolj priljubljen gra�£ni

program GIMP. Najbolj pomembnimi dejavniki, ki vplivajo na izbiro odprtokodne pro-

gramske opreme, so ºelena funkcionalnost, zanesljivost in dejstvo, da programsko opremo

u£itelji in u£enci uporabljajo doma. Anketiranci ve£inoma verjamejo, da je odprtoko-

dno programsko opremo tehni£no popolnoma enako enostavno (oz. teºko) vpeljati kot

podobne komercialne re²itve, glede na priporo£ila anketirancev je na seznam najbolj-

²ih odprtokodnih programskih re²itev mogo£e uvrstiti: Mozillo Firefox, OpenO�ce.org,


Mozillo Thunderbird, NVU, GIMP in ²tevilne distribucije Linuxa. Zanimivo je, da se

87 odstotkov anketirancev strinja ali mo£no strinja z izjavo, da je nekaj odprtokodnih

programskih orodij dovolj zrelih za uporabo v ²olstvu. Dve najve£ji oviri pri uporabi

informacijske tehnologije v ²olstvu pa sta slabo izobraºevanje, ki so ga na podro£ju in-

formacijskih tehnologij deleºni u£itelji, in neprimeren sistem pou£evanja u£iteljev glede

uporabe informacijske tehnologije.

Avtorji raziskave so ugotovili, da pri �lozo�ji odprtokodne programske re²itve ne gre samo

za programsko opremo. Zanimivo gibanje, ki se je pojavilo v svetu, je tudi iniciativa, da

bi se odprlo najrazli£nej²e u£ne vire kot e-vire za javnost. Wikipedia bi lahko bil eden

izmed najbolj znanih primerov tega gibanja. Majhen korak v to smer je tudi odlo£itev

slovenskega ministrstva za ²olstvo, da analizira moºnosti objave dolo£enih knjig in de-

lovnih zvezkov v e-obliki na internetu, tako da bi jih lahko u£enci in star²i bolj ali manj

prosto uporabljali. Ravno to pa bi bila lahko ena izmed najbolj pomembnih smernic za

prihodnje raziskave tega podro£ja [31].

Razprava o brezpla£ni programski opremi pri predmetu Programska oprema

na Pedago²ki fakulteti v Ljubljani

Na spletni u£ilnici Pedago²ke fakultete v Ljubljani je novembra 2010 in 2011 potekala

razprava o brezpla£ni programski opremi. Razprava je potekala med ²tudenti dvopred-

metnega ²tudija z vezavami �zika in tehnika, v okviru predmeta Programska oprema.

Razpravo je odprl profesor dr. Branko Kau£i£, z naslednjimi vpra²anji: Bi lahko bile

slovenske ²ole opremljene le z brezpla£no programsko opremo?, �e da, katere programe

bi uporabljali?, Kak²ne teºave bi predstavljal prehod na brezpla£no programsko opremo

glede na sedanjo popularnost Microsoftovih izdelkov?

Skupaj je odgovarjalo 23 ²tudentov. Vsi ²tudenti so se strinjali, da bi bile slovenske

²ole lahko opremljene le z brezpla£no programsko opremo, saj obstaja zelo veliko razli£-

nih brezpla£nih programov, ki so lahko dostopni, zanesljivi, kakovostni in enostavni za

namestitev in uporabo. Z uporabo brezpla£ne programske opreme pa bi si ²ole zniºale

tudi stro²ke. Za brezpla£no programje so ²tudenti predlagali Linux kot operacijski sis-

tem in pisarni²ki paket OpenO�ce.org namesto pla£ljivega paketa Microsoft O�ce. Za

urejanje spletnih strani bi lahko uporabljali program Blue�sh, za internetni brskalnik bi

lahko uporabljali Google Chrome ali Mozillo Firefox in odjemalce za po²to Thunderbird

ali IncrediMail. Program FileZilla bi uporabili za prena²anje podatkov, program Picasa

za urejanje slik, VLC kot multimedijski predvajalnik in AVG kot antivirusni program.

�tudenti so tudi priporo£ali sistem Moodle za izdelavo spletnih u£ilnic, Skype za spletni

pogovor, matemati£ne programe Geogebra (namesto Cabri) in Yenka, Acrobat Reader za

branje PDF dokumentov in gra�£ne programe, kot je GIMP. Pri prehodu na brezpla£no

programsko opremo so kot najve£jo teºavo navedli, da bi se tako u£itelji kot tudi u£enci

in star²i teºko navadili na nova programska orodja in okolja in bi bilo potrebno v javnih

3.3. Izbrani primeri uporabe odprtokodne programske opreme 15

ter zasebnih sektorjih uvesti izobraºevanja za nove programe, za kar bi potrebovali nekaj

£asa in tudi precej �nan£nih sredstev. Menili so tudi, da bi imeli teºave tudi pri osnovnih

nastavitvah posameznega programa.

3.3 Izbrani primeri uporabe odprtokodne programske

opreme

Uporaba odprtokodne programske opreme pridobiva na popularnosti in podpori v infor-

macijski tehnologiji, inºenirstvu, raziskovanju, javnih razpravah, izobraºevalnih in znan-

stvenih institucijah. Tovrstno programsko opremo vedno bolj uporabljajo razna podjetja

pri svojem delovanju, javne ustanove, prav tako pa tudi zasebniki na svojih lastnih ra-

£unalnikih. V nadaljevanju je opisanih nekaj projektov, ki temeljijo na odprtokodnih

re²itvah.

3.3.1 Jedro simulatorja za u£enje ra£unalni²ke arhitekture - OO-

OSIM (angl. Open Source Out-of-Order Core Simulator for

Teaching Computer Architecture)

Ra£unalni²ka arhitektura je eden temeljnih predmetov za u£enje ra£unalni²ke vede. Po-

gosto se zgodi, da ²tudenti teºko razumejo temeljne koncepte tega predmeta. Ta teºava

je tudi v pomanjkanju ustreznih sredstev in opreme pri u£enju ra£unalni²ke arhitekture.

Z leti se je simulacija pribliºala re²itvi tega problema. Pojav mo£nih osebnih ra£unal-

nikov in spleta sta imela revolucionarni vpliv na u£enje ra£unalni²ke arhitekture, saj se

pri u£enju uporabljajo spletne strani, animirane predstavitve in simulatorji. Analize ka-

ºejo, da so simulatorji zelo koristni pri u£enju, saj je nekatere teoreti£ne koncepte znotraj

obmo£ja ra£unalni²ke arhitekture teºko opazovati, zato jih je mogo£e gledati s simula-

cijo. Simulator spodbuja ²tudente k raziskovanju in lastnemu razmi²ljanju, da pridobijo

ustrezno znanje in pravilen vpogled v delovanje sistema. Gradnja in analiza simulatorja

spodbuja ²tudente, da z znanjem programiranja in teorije sodelujejo pri izbolj²avi za-

snove. V Koreji in Pakistanu so na In²titutu znanosti in tehnologije ter na Fakulteti za

ra£unalni²tvo razvili OOOSIM. Simulator temelji na odprti kodi in s pomo£jo simulacije

²tudente u£i temeljnih konceptov ra£unalni²ke arhitekture, saj lahko s pomo£jo simulacije

vizualizirajo, kaj se dogaja znotraj sistema. �tudenti imajo ugodnosti vzorcev odprte

kode in se nau£ijo znanja programiranja v okolju, ki je bolj blizu pravemu programskemu

svetu. Odprtokodna programska oprema zelo izbolj²a u£enje ²tudentov. Krivulja u£enja

pa hkrati v razred prina²a izku²nje resni£nega ºivljenja, saj u£enci lahko sodelujejo pri

razvoju programske opreme. �tudenti dobijo veliko izku²enj in kasneje lahko sodelujejo


pri razvoju ve£je programske opreme. Projekti, ki so zgrajeni na odprtokodnih virih, so

bolj zanimivi in razburljivi [22].

3.3.2 Uporaba odprtokodne programske opreme pri simulaciji ve-

soljske ladje Open - SESSAME

Odprtokodna programska oprema je dobro sprejeta in ²iroko uporabljena tudi v vesolj-

skih na£rtih in operacijah. Open - SESSAME je simulacija in model vesoljske ladje, ki

je zelo uporabna za inºenirje in ²tudente pri razvoju razli£nih orodij in paketov. Avtorji,

ki prihajajo iz tehni²ke ²ole v Virginiji, so se pri raziskavi simulacije vesoljskega sistema

osredoto£ili na stali²£a vesoljske ladje in simulacijo orbite. Open - SESSAME so razvijali

vzdolº drugih odprtokodnih projektov in je bila na voljo ve£im inºenirjem, ki so jo upo-

rabljali in izbolj²evali. Ogrodje je bilo izdano pod General Public License (GPL). Koda

je prosto dostopna, uporabnike pa spodbuja, da uporabljajo, spreminjajo in dopolnju-

jejo programsko opremo. Tako je programska oprema vzdrºevana, podprta in nadgrajena

skozi celotno misijo [32].

Ogrodje nudi osnovo, na kateri ²tudenti in raziskovalci lahko hitro in enostavno testirajo

²tevilne algoritme, stabilna stanja in komponente. Ogrodje Open - SESSAME je apli-

kacija programskega vmesnika in zbirka knjiºnic in razredov, ki so uporabljeni znotraj

pisanja simulacije. Sistem je napisan v programskem jeziku C++, ki podpira objektno

programiranje, je enostaven za uporabo in u£enje in ga obi£ajno pri svojem delu upora-

bljajo inºenirji. Ogrodje je sestavljeno iz razli£nih razredov in objektov, ki so med seboj

povezani. Knjiºnice ogrodja poskrbijo za natan£no delovanje in jih je pri simulaciji po-

trebno zdruºiti, da jih lahko vklju£imo v razli£na okolja. Celotna arhitektura je zgrajena

tako, da lahko ²tudenti, raziskovalci in inºenirji hitro napredujejo pri sestavljanju vesoljske

simulacije, z dodajanjem novih razredov in knjiºnic pa izbolj²ajo delovanje [32].

3.3.3 Novi trendi proste programske opreme v izobraºevanju

Prosta programska oprema, znana tudi kot odprtokodna ali zastonjska, je ºe spremenila

na£ine izobraºevanja. Prilagodljivost, ki jo ponuja prosta programska oprema, dovoljuje

stopnjo svobode, ki jo druge re²itve ne doseºejo. Izobraºevalne in²titucije i²£ejo nove iz-

ku²nje izobraºevanja, ki so preizku²ene tudi z zbirko orodij proste programske opreme,

namesto da uporabljajo globalne sisteme izobraºevanja. Ena od zna£ilnosti projektov pro-

ste programske opreme je dostopnost do izvorne kode, ki spodbuja vsakogar, da z znanjem

programiranja lahko pomagajo projektu. Temeljna zna£ilnost proste programske opreme

je tudi na£elo sodelovanja. Med najbolj uporabljenimi orodij za sodelovanje so e-po²tni

seznami ali spletni forumi. Vendar pa je vklju£evanje novih udeleºencev v projekte proste


programske opreme povezano tudi z u£enjem tehnologije in procesov, ki se uporabljajo

v projektu. V nadaljevanju so predstavljeni nekateri primeri ponudb, ki se izvajajo v

projektih proste programske opreme [24].

MySQL University

MySQL je relacijska podatkovna baza, ki se je na za£etku uporabljala predvsem kot

hrbtenica za majhne spletne strani. Njena vsestranskost in priljubljenost pa je dosegla,

da je postala baza za splo²no uporabo in je sedaj name²£ena na ve£ milijonov naprav po

vsem svetu. MySQL University je tehni£ni izobraºevalni program, namenjen udeleºencem

razvoja in notranjega delovanja MySQL. Ponuja tudi predavanja preko spleta, imenovana

DimDim, uporabljajo pa tehnologijo Flash. Seje so odprte javnosti in poro£ila vsebujejo

diapozitive in zvo£ne posnetke. �e torej ²tudent zamudi predavanja v ºivo, si lahko potem

vedno prenese predavanja iz spleta.

GNOME Love

GNOME Love je pobuda, ki sku²a pomagati ljudem, ki ho£ejo za£eti prispevati v pro-

jekt GNOME, prosto namizno okolje. Ciljna publika GNOME Love je ²ir²a od MySQL

University in se ne osredoto£a izklju£no na razvijalce, ampak je namenjena tudi piscem,

prevajalcem, preizku²evalcem in GNOME navdu²encem, da bi pomagali pri izvajanju na-

log, kot so trºenje, novinarstvo ali organizacija dogodkov. GNOME Love ima speci�£ni

seznam po²tnih naslovov, kanal za sporo£ila na spletu in spletno stran z vso dokumentacijo

za za£etnike.

U£enje Ubuntu

Ubuntu u£na skupina je skupina, ki sluºi kot okrilje za razli£ne izobraºevalne pobude

v okviru projekta Ubuntu. Ponuja spletno stran, kjer so vklju£ene vse izobraºevalne

ponudbe za neizku²ene uporabnike, za£etne razvijalce, pisce dokumentov, za prevajalce

in predavatelje, ki se ºelijo u£iti z Ubuntu. U£enje Ubuntu je program konference, podoben

tistemu, ki ga ima MySQL University, £eprav so v tem primeru konference samo v besedilu,

pri tem pa uporabljajo kanale za spletni klepet. Del projekta Ubuntu je omogo£iti, da

je programska oprema bolj dostopna neizku²enim, zato so Ubuntu razvijalci ustvarili

namizje programske opreme, ki pomaga vzpostaviti konferenco in ji slediti na enostaven

na£in. Ubuntu u£enje ima strokovno ekipo, posebej za organizacijo nalog, ki jo vodi vodja

skupnosti Ubuntu, kar naredi u£enje inovativno.

Debian New Maintainer Process (novi vzdrºevalec procesov)

Debian je operacijski sistem, ki je sestavljen iz programskih paketov kot prosto programje.

Vzdrºevalci od Debian so £lani projekta in imajo posebne pravice, da lahko glasujejo v

vsakem referendumu, sodelujejo na volitvah, da izberejo vodja projekta, kandidirajo za

vodjo projekta, imajo ra£une na strojih Debian, imajo dovoljenje za prenos paketov in

dostop do zasebnih seznamov projektov itd. Zato projekt potrebuje zagotovila, da lahko


zaupajo novim vzdrºevalcem. Poleg tehni£nih sposobnosti morajo poznati projekt in

njegovo �lozo�jo. Proces sprejemanja novih £lanov je dobro opredeljen postopek, saj je

del prizadevanj za zagotavljanje kakovosti v Debian. Ukrepi, ki jih je treba sprejeti, so

jasno dolo£eni, pravila so jasno de�nirana in razumljiva in postopek je javen in lahko

bi mu sledili na spletu. Med procesom, ko prihajajo novi vzdrºevalci, kandidate vodijo

mentorji skozi nekaj korakov. Ko je kandidat opravil ta postopek, ki lahko traja od ²est

mesecev do nekaj let, je bil sprejet v skupnost Debain in tako postane £lan Debain-a.

Na osnovi izku²enj in pobud so nekatere organizacije sku²ale ponuditi izobraºevalne de-

javnosti, ki so usmerjene na skupnost in so odprte za vsakogar. V nadaljevanju je opisanih

nekaj najbolj poznanih.

Google Summer of Code (GsoC)

Je program ²tipendiranja / pripravni²tva, ki jih �nancira Google v poletnih mesecih. Cilj

je, da lahko ²tudenti opravljajo pla£ano delo, ki ga ponujajo sodelujo£e organizacije, ve-

£ina od njih projekte proste programske opreme. GsoC cilji so tudi ustvariti in objaviti

proste programske opreme po vsem svetu, navdu²iti mlade raziskovalce, da bi za£eli so-

delovati pri razvoju proste programske opreme, pomagati pri prepoznavanju projektov

proste programske opreme in pritegniti nove razvijalce, zagotoviti priloºnost ²tudentom

za delo na nalogah, povezanih z njihovim akademskim ²tudijem, in nuditi ²tudentom ve£

posnetkov realnega scenarija razvoja programske opreme. Spomladi Google za£enja od-

prt razpis za organizacije, ki ºelijo sodelovati. Organizacija mora predloºiti seznam nalog

in seznam z mentorji. �tudenti lahko uporabljajo nalogo, ki jih ponujajo organizacije,

njihove aplikacije pa ocenijo mentorji. Google se potem odlo£i, koliko projektov iz vsake

organizacije bo �nanciral. Izbrani ²tudenti tri mesece izvajajo naloge, za katere so bili

izbrani. �e na koncu prejmejo pozitivno oceno dobijo znesek �nanciranja, preskrbljenega

od Googla. Mentorji dobijo nadomestila za njihovo delo.

openSE

OpenSE (angl. Open Educational Software Framework For Computer Science Enginee-

ring) je pobuda visoko²olskih zavodov, projekta proste programske opreme in podjetij iz

razli£nih drºav Evrope in Afrike. OpenSE ponuja izobraºevalno gradivo, osredoto£eno na

razvoj programske opreme, kot tudi sredstva in podporo, tako da ²tudenti lahko skrbijo

za svoje lastno u£enje v skupnosti proste programske opreme. OpenSE ºeli prekiniti tra-

dicionalne ovire, ki obstajajo v formalnem izobraºevanju, kjer ²tudenti le redko izkoristijo

ali gradijo na doseºkih ²tudentov iz prej²njih te£ajev. Novost projekta openSE je, da sis-

temati£no zdruºuje formalno in neformalno u£enje v neformalnem in neomejenem u£nem

okolju. OpenSe simulira u£ne izku²nje udeleºencev, vklju£no s prakti£nimi vajami, kjer

lahko dejavnosti u£enja in izdelki postanejo u£na sredstva.


Peer 2 Peer University (P2PU)

Peer 2 Peer University je projekt, ki ga opravljajo prostovoljci, ki organizirajo te£aje

zunaj institucij, in daje ²tudentom priznanje za svoje doseºke. Osnovna ideja je ponuditi

vseºivljenjsko u£enje vzporedno s tradicionalnim izobraºevanjem. Izobraºevalna gradiva

so na voljo na internetu. Organizatorji so prostovoljci, ki predlagajo ideje in prejmejo

pomo£ iz skupine strokovnjakov in £lanov skupnosti, ki tvorijo celovit vodnik ²tudija, ki

vklju£uje tudi materialne in socialne strukture za te£aj. P2PU tudi ustvarja partnerstva

z zunanjimi organizacijami. Glavni cilj projekta je u£enje, vendar se pri P2PU trudijo, da

bi na²li tudi na£ine, kako bi ²tudenti potrdili pridobljeno znanje. Vrednotenje se v P2PU

osredoto£a na udeleºence, da ocenijo in zagotovijo povratno informacijo o delu drugih.

P2PU in Mozilla i²£ejo nove na£ine za merjenje in priznavanje spretnosti in kompetenc,

ki jih pridobijo ²tudentje, zlasti sklicevanje na razvoj spleta. Poskusni projekt v letu 2011

je obsegal podeljevanje tako imenovanih nagradnih zna£k za tiste, ki so uspe²no opravili

dolo£ene teste in izzive.

(povzeto po [24])

Poglavje 4

Odprtokodna programska oprema

Pri ra£unalni²tvu in informatiki se sre£ujemo z veliko razli£nimi kategorijami in podka-

tegorijami. Na posamezna podro£ja pa lahko razdelimo tudi programsko opremo, zato

bomo v nadaljevanju raziskovali in opisovali odprtokodno programsko opremo na podro£ju

izobraºevanja, pisarni²kih storitev, gra�ke, zvoka in videa ter administracije sistemov.

4.1 Izobraºevanje

Na podro£ju izobraºevanja obstaja zelo veliko odprtokodne programske opreme. Izobraºe-

vanje, ki deluje s pomo£jo sodobne informacijske komunikacijske tehnologije, in sta u£enec

ter u£itelj £asovno in krajevno lo£ena, imenujemo e-izobraºevanje. Preko raznih odprto-

kodnih re²itev lahko u£itelji pripravijo in objavijo e-u£ne vsebine, z u£enci komunicirajo,

u£encem pripravljajo naloge in jih lahko ocenjujejo. Poleg pestrih odprtokodnih progra-

mov za vzpostavitev e-izobraºevanja pa obstaja veliko prostih programov, iz razli£nih

podro£ij, ki sluºijo kot pomo£ pri u£enju u£nih vsebin, u£encem in tudi posameznikom

pri osebnih interesih. Programe se uporablja pri spoznavanju u£nih snovi, tako pri pouku

kot pri doma£i uporabi.

4.1.1 Moodle

Kratka predstavitev

Tabela 4.1 prikazuje nekaj osnovnih podatkov o sistemu Moodle.

20

4.1. Izobraºevanje 21

Opis Sistem za upravljanje u£nih vsebinAvtor Martin Dougiamas

Vrsta licence GNU General Public License (GPL)Zadnja razli£ica in datum Moodle 2.4, 3.12.2012

Operacijski sistemUnix, Linux, Microsoft Windows, Mac OS X, NetWarein ostali operacijski sistemi, ki podpirajo PHP

Programski jezik PHPAplikacija Spletna aplikacija

Izvajalno okolje

LAMP, ki ozna£uje skupek odprtokodne programskeopreme. Paket sestavljajo: GNU/Linux kot operacijskisistem, Apache kot spletni streºnik, MySQL kotstreºnik podatkovne baze, Perl, PHP oziroma Pythonkot skriptni jeziki.

Uporabniki

U£itelji, u£enci, in²titucije, ki organizirajo spletnete£aje, in vsi, ki ºelijo obogatiti svoje znanje izrazli£nih podro£ij, katere u£ene vsebine so objavljenena tovrstnih spletnih u£ilnicah.

Spletna stran http://moodle.org

Tabela 4.1: Kratka predstavitev Moodla

Zaslonske slike

Sliki 4.1 in 4.2 prikazujeta zaslonsko sliko prijavnega okna v spletno u£ilnico Moodle in

zaslonsko sliko spletne u£ilnice Moodle.

Slika 4.1: Prijavno okno v spletno u£ilnico Moodle

22 Poglavje 4. Odprtokodna programska oprema

Slika 4.2: Spletna u£ilnica Moodle

Opis Moodla

Moodle je odprtokodna e-re²itev za potrebe vzpostavitve in upravljanja izobraºevalnih

informacijskih sistemov. Poudarek Moodla je na izobraºevanju in je za u£itelje zelo dobro

orodje za upravljanje izobraºevalnih vsebin, spodbujanje u£enja in doseganje u£nih vse-

bin, za uporabljanje u£nih nalog in kvizov, ki jih tudi ocenjujejo. Obstajajo tudi drugi

na£ini uporabe Moodla, kot so hobi izobraºevanje, uporaba Moodla za spletne te£aje, za

bogatenje znanja in uporabljanje raznih aktivnosti, kot so forumi, wikiji, zbirke podatkov

in u£enje njihovih vsebin [16].

Spletna u£ilnica, katere slika je navedena zgoraj (Slika 4.2), je sestavljena iz blogov, to so

stranske orodne vrstice, npr.: koledar, nedavne dejavnosti, sporo£ila, udeleºenci, zadnje

novice itn. in pa osrednjega dela, kjer je vsebina.

Moodle vsebuje ²irok nabor modulov dejavnosti, ki jih lahko uporabimo za sestavo raznih

vrst predmetov. Razli£ne dejavnosti, ki jih najdemo na spletni u£ilnici so kviz, naloge,

testi, forum, klepetalnica, anketa, slovar, wiki, dnevnik, viri, video vsebine, povezave in

datoteke. Moodle omogo£a zelo veliko dejavnosti u£encem in u£iteljem. U£enci dostopajo

do informacij o posameznem predmetu, dostopajo do e-u£nih vsebin in ostalih u£nih orodij

posameznega predmeta. Lahko komunicirajo s pedago²kim osebjem in ostalimi udeleºenci

predmeta, sodelujejo v forumih, odgovarjajo na ankete, re²ujejo naloge in kvize. Preko

spletne u£ilnice pa lahko prejemajo vaje, doma£e in seminarske naloge. Nalogo oddajo

mentorju, preverijo svoje znanje in prejmejo tudi ocene. U£iteljem oziroma e-mentorjem

pa Moodle omogo£a dostop do informacij o predmetu, urnikih in u£encih. U£itelji lahko

razvijajo in objavljajo e-u£ne vsebine in sestavljajo teste za preverjanje znanja. Preko

spletne u£ilnice u£encem objavijo vaje, doma£e naloge, seminarske naloge in njihovo oce-

njevanje, objavijo izpitne roke in ocene, imajo pregled statistike dela u£encev. Lahko


izdelajo slovar strokovnih izrazov za posamezen predmet, dodajo literaturo, multimedij-

ske e-vsebine, povezave na druge spletne strani. Omogo£a tudi tvorjenje seznama pogosto

zastavljenih vpra²anj in odgovorov za posamezni predmet.

Paket za spletno u£ilnico Moodle moramo naloºiti na streºnik. Uporabniki Moodla za

uporabo potrebujejo internet. Za vstop v spletno u£ilnico si mora uporabnik ustvariti

ra£un, preko katerega dostopa do u£ilnice. Znotraj u£ilnice pa imajo razli£ni uporabniki

razli£ne pravice in privilegije, katere dodeli administrator.

4.1.2 eXe

Kratka predstavitev

Tabela 4.2 prikazuje nekaj osnovnih podatkov o orodju eXe.

Opis Razvojno orodje za izdelavo e-gradivAvtor Projekt je nastal v okviru terciarnega izobraºevanja

vlade Nove Zelandije. Projekt je vodila Univerza zatehnologijo v Auckland-u

Vrste licence GNU General Public License (GPL)Zadnja verzija in datum eXe -1.04, 9. 5. 2008, zadnja nadgradnja 25. 3. 2011Operacijski sistema Linux, Microsoft Windows, Mac OS XProgramski jezik JavaScript, Python

Aplikacija Spletna aplikacijaIzvajalno okolje LAMP, ki ozna£uje skupek odprtokodne programske

opreme. Paket sestavljajo: GNU/Linux kot operacijskisistem, Apache kot spletni streºnik, MySQL kot strepodatkovne baze, Perl, PHP oziroma Python kotskriptni jeziki.XAMP paket, kateri vsebuje skupek odprtokodneprogramske opreme; Apache server (spletni streºnik),MySQL (streºnik podatkovne baze), PHP (skriptnijezik),

Uporabnik eXe projekt je namenjen vsem, ki bi radi izdelalie-gradivo z razli£nimi vsebinami, torej u£iteljem,²tudentom in pa seveda u£encem in vsem, ki seizobraºujejo s pomo£jo e-gradiv

Spletna stran http://exelearning.org

Tabela 4.2: Kratka predstavitev orodja eXe


Zaslonske slike

Slike 4.3, 4.4 in 4.5 prikazujejo zaslonske slike orodja eXe, in sicer izdelovanje e-gradiva v

orodju eXe, predogled e-gradiva in pa e-gradivo, izdelano z orodjem eXe.

Slika 4.3: Orodje eXe za izdelavo e-gradiva

Slika 4.4: Predogled e-gradiva v orodju eXe


Slika 4.5: Primer e-gradiva, narejenega z orodjem eXe

Opis orodja eXe

Projekt eXe je namenjen razvoju orodja za izdelavo e-gradiv. Temelji na enostavni uporabi

in izdelavi spletnih vsebin. Orodje je narejeno s programskim jezikom Python, v povezavi

z odprtokodnim brskalnikom Firefox.

Orodje nastaja v izobraºevalnih krogih, zato vsebuje vse pedago²ke elemente. Namenjeno

je predavateljem in u£iteljem kot pomo£ pri izobraºevanju preko spleta, za na£rtovanje,

razvijanje in objavljanje u£nih vsebin [18].

Zelo preprosto in enostavno je za uporabo in ne potrebuje dodatne programske opreme

za svoje delovanje. Orodje ima tudi zelo enostavno vizualno podobo, kar lahko vidimo v

zgornji sliki (Slika 4.3). Na levi strani imamo orodje za dodajanje in razvr²£anje novih

poglavij in podpoglavij, kar je na sliki obarvano zeleno, roza barva pa nam prikazuje do-

dajanje razli£nih aktivnosti, kot so stran z besedilom, kvizi, naloge, wiki £lanki, idr., ki

nam omogo£ajo kvalitetno izdelavo u£nega gradiva. V osrednjem delu urejamo, spremi-

njamo, oblikujemo besedilo in aktivnosti, ki smo jih dodali. Orodje vsebuje tudi pomo£,

nastavitev jezika in moºnost nastavitev vizualne podobe. EXe nam omogo£a tudi pre-

dogled u£nega gradiva, ki ga bomo objavili na spletu. Tudi kon£no u£no gradivo (Slika

4.5), narejeno z orodjem eXe, je zelo enostavno za prebiranje u£nih vsebin. Uporabnik

ima na voljo razli£na poglavja in dejavnosti, ki jih lahko izbira, v osrednjem delu pa se

mu prikaºe ºelena vsebina.

Pri izdelavi u£nega gradiva lahko uporabljamo zelo veliko razli£ni aktivnosti, ki nam jih

orodje omogo£a. Poleg klasi£nega besedila in slik lahko uvozimo tudi video, omogo£a

razli£ne moºnosti za preverjaje znanja, kot so kvizi, vpra²alniki in naloge. Lahko dodamo


razli£ne dejavnosti, uvozimo datoteke in neposredno iz svetovne spletne enciklopedije

vklju£imo tudi wiki £lanke.

4.1.3 Joomla!

Kratka predstavitev

Tabela 4.3 prikazuje nekaj osnovnih podatkov o sistemu Joomla.

Opis Sistem za urejanje spletnih vsebinAvtor Mambin kader je zapustil Mambo projekt in za£el

razvijati JoomloVrsta licence GNU General Public License (GPL)Zadnja verzija in datum Joomla 3.0.2, 8. 11. 2012Operacijski sistem Linux, Microsoft WindowsProgramski jezik PHPAplikacija Spletna aplikacijaIzvajalno okolje LAMP, ki ozna£uje skupek odprtokodne programske

opreme. Paket sestavljajo: GNU/Linux kot operacijskisistem, Apache kot spletni streºnik, MySQL kotstreºnik podatkovne baze, Perl, PHP oziroma Pythonkot skriptni jeziki.XAMP paket, kateri vsebuje skupek odprtokodneprogramske opreme; Apache server (spletni streºnik),MySQL (streºnik podatkovne baze), PHP (skriptnijezik)

Uporabniki Izdelovalci osebnih spletnih strani, izobraºevalnein²titucije, podjetja, javna uprava

Spletna stran www.joomla.org

Tabela 4.3: Kratka predstavitev Joomle

Zaslonske slike

Sliki 4.6 in 4.7 prikazujeta zaslonski sliki sistema Joomla, in sicer administrativno okno

in primer spletne strani.


Slika 4.6: Administrativno okno

Slika 4.7: Primer spletne strani, narejene s sistemom Joomla

Opis Joomle

Joomla je odprtokodni sistem za upravljanje spletnih vsebin (CMS). Joomla je zelo eno-

stavna za uporabo in je zelo raz²irjena, saj je eden najpopularnej²ih in najzmogljivej²ih

sistemov za izdelavo spletnih strani. Izdelana je s programskim jezikom PHP in nam

ponuja zelo veliko razli£nih aplikacij [12].

Prednost sistema za upravljanje vsebin je, da lahko uporabnik s pomo£jo spletnega brskal-

nika dodaja, ureja in spreminja razli£ne vsebine na spletni strani. Sistem uporabniku nudi

veliko obrazcev in £arovnikov za upravljanje spletnih vsebin, kot so preprosto besedilo,


fotogra�je, dokumenti, glasba, povezave, koledar, dogodki, arhivi, razni forumi, iskalnik

spletnih vsebin ter £lanki v razli£nih formatih. Torej za uporabo sistema ne potrebujemo

nobenega predznanja za upravljanje.

Joomla je zgrajena modularno, torej lahko njeno funkcionalnost in uporabnost pove£amo

s pomo£jo dodatnih modulov, komponent, vti£nikov, jezikovnih datotek in predlog, s

katerimi zelo hitro in enostavno spremenimo videz spletnega mesta [12].

Za upravljanje sistema oziroma njegovega dolo£enega dela imajo uporabniki razli£ne pra-

vice in dovoljenja, katere dodeli administrator.

Uporabljamo jo lahko za razli£ne namene, kot je predstavitev spletnih multimedijskih gra-

div, za galerijo slik, za spletne trgovine, spletne dnevnike, revije, za forume in klepetalnice.

Za predstavitev spletnih vsebin in dejavnosti Joomlo uporabljajo velika in mala podje-

tja, trgovine, dru²tva, skupnosti in posamezni uporabniki za osebne spletne strani. Pri

svojem delovanju pa sistem uporabljajo tudi izobraºevalne institucije, kjer se predstavijo,

objavljajo dejavnosti, obvestila, urnike, lahko pa spletno stran uporabljajo za objavljanje

u£nih vsebin. V Sloveniji se je tudi ustanovil slovenski portal za podporo Joomle, kjer na

njihovi spletni strani (http://www.slojoomla.si/) najdemo veliko informacij in novosti o

Joomli v slovenskem jeziku [26].

4.1.4 Dokeos

Kratka predstavitev

Tabela 4.4 prikazuje nekaj osnovnih podatkov o spletnem okolju Dokeos.

Zaslonske slike

Slike 4.8, 4.9 in 4.10 prikazujejo zaslonske slike orodja okolja Dokeos, in sicer socialno

omreºje, upravljanje z u£nimi vsebinami in celotno razvijalno okolje.


Opis Spletno u£no sredi²£eAvtor Thomas De Praetere

Vrsta licence GNU General Public License (GPL)Zadnja verzija in datum Dokeos 2.1, 30. 11. 2011Operacijski sistema Linux, Microsoft WindowsProgramski jezik PHP

Aplikacija Spletna aplikacijaIzvajalno okolje LAMP, ki ozna£uje skupek odprtokodne programske

opreme. Paket sestavljajo: GNU/Linux kot operacijskisistem, Apache kot spletni streºnik, MySQL kotstreºnik podatkovne baze, Perl, PHP oziroma Pythonkot skriptni jeziki.XAMP paket, kateri vsebuje skupek odprtokodneprogramske opreme; Apache server (spletni streºnik),MySQL (streºnik podatkovne baze), PHP (skriptnijezik)WAMP paket, kateri vsebuje skupek odprtokodneprogramske opreme; Microsoft Windows (operacijskisistem), Apache server (spletni streºnik), MySQL(streºnik podatkovne baze), PHP (skriptni jezik)

Uporabniki Izobraºevalne in²titucije, univerze, medicina,mednarodna podjetja, vlada

Spletna stran http://www.dokeos.com

Tabela 4.4: Kratka predstavitev programa Dokeos

Opis Dokeos-a

Dokeos je odprtokodno spletno okolje za spletno izobraºevanje in orodje za izdelavno

spletnih u£nih vsebin. Njegov glavni izdelek je SCORM paket (Sharable Content Object

Reference Model), ki je zbirka standardov in speci�kacij za spletno u£enje. Napisan je v

programskem jeziku PHP in je preveden v ve£ kot 31 jezikov, med njimi tudi v sloven²£ino.

Vsebuje veliko orodij za kvalitetno izdelavo u£nega gradiva.

Dokeos temelji na pedago²kih in tudi socialnih elementih, prav tako njegova zgradba

temelji na tradicionalnem pou£evanju. Omogo£a organizirano razdeljevanje in zbirko

u£nih vsebin, spremljanje napredka u£encev, izdelavo razli£nih vrst testov in redovalnico.

Orodje izbolj²a pou£evanje in u£iteljem omogo£a, da ga raz²irijo z dodajanjem socialnih

orodij, kot so forumi, blogi, wikiji, izmenjavo datotek ter video, avdio in pisno klepetalnico.

Poleg tega pa omogo£a tudi arhiviranje, administracijo, ankete, preverjanje prisotnosti [5].


Slika 4.8: Socialno omreºje

Slika 4.9: Upravljanje z u£nimi vsebinami

Slika 4.10: Celotno razvijalno okolje


4.1.5 GeoGebra

Kratka predstavitev

Tabela 4.5 prikazuje nekaj osnovnih podatkov o matemati£nem programu Geogebra.

Opis Dinami£ni matemati£ni program za geometrijo inalgebro

Avtor Markus HohenwarterVrsta licence GNU General Public License (GPL)

Zadnja verzija in datum GeoGebra 4.2.12.0, 24. 12. 2013Operacijski sistema Microsoft Windows, FreeBSD, NetBSD, OpenBSD,

Apple Mac OS X, Linux, OS X, Vista, Win2K,WinXP, Windows server 2003

Programski jezik JavaAplikacija Spletna in namizna

Izvajalno okolje �Ni posebnosti�Uporabniki U£itelj, u£enci, ²tudenti, dijakiSpletna stran http://www.geogebra.org

Tabela 4.5: Kratka predstavitev programa GeoGebra

Zaslonske slike

Sliki 4.11 in 4.12 prikazujeta zaslonski sliki programa GeoGebra, in sicer predstavitev

orodja in primer predstavitve matemati£ne u£ne snovi s pomo£jo programa GeoGebra.

Opis orodja GeoGebra

GeoGebra je odprtokodni matemati£ni program. Namenjen je razli£nim nivojem izobraºe-

vanja, saj zdruºuje geometrijo in algebro na ravnini. Program je napisan v programskem

jeziku Java in je na voljo v veliko svetovnih jezikih, tudi v sloven²£ini. Program lahko upo-

rabljamo tudi brez, da ga namestimo na lasten ra£unalnik. Je zelo enostaven za uporabo

in nam omogo£a zelo veliko razli£nih funkcij.

GeoGebra je sistem za dinami£no geometrijo. Z razli£nimi orodji, ki so na sliki 4.11 ozna-

£eni z roza barvo, na ravnino postavljamo to£ke, premice, daljice, vektorje, mnogokotnike,

kroºnice, elipse, kote. Objekte lahko tudi zrcalimo in vstavimo drsnike. V orodni vrstici,

ki je ozna£ena z zeleno barvo, lahko shranjujemo izdelek, ga izvozimo, urejamo, nastavimo

tabele, koordinatne mreºe, dolo£imo slog, imamo tudi moºnost pomo£i. Programu lahko

re£emo tudi sistem za ra£unalni²ko algebro, saj s koti, to£kami, vektorji, premicami lahko

tudi ra£unamo, spodnja slika, omogo£a nam tudi vnos algebrske ena£be do druge stopnje,

katero prav tako lahko dinami£no spreminjamo. Na sliki 4.11 desno spodaj imamo nabor

razli£nih funkcij, seznam gr²kih £rk in velik nabor geometrijskih in algebrskih ukazov [7].

S programom si lahko pomagamo pri spoznavanju geometrijskih oblik, na£rtovanju grafov

in ravninskih krivulj ter pri ra£unanju funkcij, diferencialnega ra£una, polinomov, re²e-


vanju ena£b in ²e bi lahko na²tevali. Omogo£a tudi tabelari£no prera£unavanje in prikaz

vnosa algebrskih ena£b na ravnini koordinatnega sistema.

Dinami£no geometrijo u£itelji uporabljajo pri pouku, da u£enec laºje pride do potrebnih

spoznanj, saj lahko s premikanjem zelo hitro vidi, kaj se dogaja z geometrijskimi objekti.

U£enec obdela veliko razli£nih primerov, veliko ve£ kot na listu papirja in zato laºje usvoji

pojem ter pravila in matemati£ne zakonitosti. U£enec si tako veliko laºje predstavlja

pojme, ki jih obravnava, saj mu lahko zelo nazorno pokaºemo potek risanja in premikanje

objektov. Tak²en na£in u£enja in obravnavanje novih pojmov je tudi zelo motivacijsko

zanimiv. Izvorna datoteka programa je v obliki formata ggb. Vendar pa datoteko lahko

izvozimo kot sliko v formatu jpg ali kot dinami£ni u£ni list kot spletno stran.

Slika 4.11: Matemati£no orodje GeoGebra

4.2. Gra�ka 33

Slika 4.12: Primer predstavitve matemati£ne u£ne snovi s pomo£jo GeoGebre

4.2 Gra�ka

Za podro£je ra£unalni²tva in informatike je gra�ka zelo pomembna, saj nam omogo£a

zelo veliko dejavnosti. V dana²njem £asu se vedno ve£ ljudi ukvarja s fotogra�jo, z ob-

delavo fotogra�j, risanjem in s spoznavanjem gra�£nih programov. Gra�£ne programe

uporabljajo tudi razli£ne in²titucije in podjetja, ki se ukvarjajo z razli£nimi dejavnostmi.

Obstaja veliko kvalitetnih gra�£nih programov, tako pla£ljivih kot tudi odprtokodnih.

4.2.1 Inkscape

Kratka predstavitev

Tabela 4.6 prikazuje nekaj osnovnih podatkov o gra�£nem orodju Inkscape.

Opis Orodje za vektorsko risanjeAvtor Lauris Kaplinski

Vrsta licence General Public Licence (GPL)Zadnja verzija in datum Inkscape 0.48.4, 17. 12. 2012

Operacijski sistem Microsoft Windows, Mac OS X, Linux, OS X,Programski jezik C, C++, Python

Aplikacija Namizna aplikacijaIzvajalno okolje Gra�kaUporabniki Namenjen uporabnikom, ki potrebujejo orodje za

vektorsko gra�koSpletna stran http://www.inkscape.org

Tabela 4.6: Kratka predstavitev orodja Inkscape


Zaslonska slika

Slika 4.13 prikazuje zaslonsko sliko gra�£nega orodja Inkscape.

Slika 4.13: Orodje za vektorsko risanje Inkscape

4.2. Gra�ka 35

Opis orodja Inkscape

Inkscape je odprtokodni program za vektorsko risanje, podobnih zmogljivosti, kot ga

ponujata CorelDraw in Adobe Ilustrator. Inkscape je zelo enostaven za uporabo in je

preveden tudi v sloven²£ino.

Omogo£a ustvarjanje ra£unalni²ke gra�ke, sestavljene iz posameznih likovnih elementov.

Program se uporablja za risanje razli£nih gra�k pri pripravi za tisk, logotipov, za pripravo

gra�£nih dodatkov za ra£unalni²ke predstavitve in spletne strani.

Sliko z Inkscape-om podobno kot pri drugih sorodnih orodjih sestavljamo iz osnovnih gra-

dnikov kot so £rta, krivulja, prostoro£na krivulja, pravokotnik, elipsa, ve£kotnik, zvezda

in spirala. Vsebuje razli£na orodja za izbiro predmeta, kiparjenje, za risanje krivulj,

kvadratov, krogov, spiral, 3D objektov, za prostoro£no risanje, za kaligrafske poteze, za

ustvarjanje prelivov, polnjenje, izbiro barve iz slike, urejanje besedila, za ustvarjanje ko-

nektorjev diagrama, ki so na sliki 4.13 ozna£ena z roza barvo. V orodni vrstici, ki je

na sliki ozna£ena z vijoli£no barvo, najdemo zelo veliko razli£nih funkcij za risanje likov,

premikanje, raztezanje, vrtenje, zdruºevanje in ustvarjanje rastrskih padajo£ih senc. Sliko

lahko izdelamo z matemati£nimi funkcijami. Seveda ne manjka delo z besedilom. Inks-

cape podpira plasti, poti, operacije nad potmi, transformacije, urejanje kontrolnih to£k,

razli£ne �ltre in moºnost raz²iritve. Omogo£a uvoz in izvoz slik v razli£nih formatih.

Vsebuje tudi meni Pomo£, kjer so dodani osnovni vodi£i. V orodni vrstici, ki je obarvana

zeleno, najdemo nekaj bliºnjic, kot so shranjevanje dokumenta, tiskanje, rezanje, za izvoz

dokumenta, za ustvarjanje klonov in podvojitev predmetov, za zdruºitev predmetov idr.

V orodni vrstici, ki je ozna£ena z modro barvo, pa najdemo ukaze za pripenjanje. Pri

risanju si lahko pomagamo z uporabo mreºe [9].

4.2.2 GIMP

Kratka predstavitev

Tabela 4.7 prikazuje nekaj osnovnih podatkov o gra�£nem orodju GIMP.


Opis Orodje za obdelavo slikAvtor Spencer Kimball in Peter Mattis

Vrsta licence General Public Licence (GPL)Zadnja verzija in datum GIMP 2.8.2. 24. 8. 2012

Operacijski sistem Microsoft Windows, Mac OS X, Linux, OS XProgramski jezik C

Aplikacija Namizna aplikacijaIzvajalno okolje Gra�kaUporabniki Namenjen uporabnikom, ki potrebujejo orodje za

rastrsko gra�koSpletna stran http://www.gimp.org/

Tabela 4.7: Kratka predstavitev orodja GIMP

Zaslonska slika

Slika 4.14 prikazuje zaslonsko sliko gra�£nega orodja GIMP.

Slika 4.14: Orodje GIMP za obdelavo slik

Opis orodja GIMP

GIMP (GNU Image Manipulation Program) je eden prvih odprtokodnih programov za

obdelavo rastrskih slik. Ponuja tudi nekaj moºnosti za delo z vektorsko gra�ko. Primeren

je za razli£ne naloge manipulacij slik, vklju£no z retu²iranjem fotogra�j, postavitvijo in

4.2. Gra�ka 37

zgradbo slik. Lahko se uporablja kot program za barvanje, za izdelavo fotomontaº in na-

slovnic za knjige, £asopise in zgo²£enke. Omogo£a tudi izdelavo matemati£no generiranih

slik ter izdelavo gra�ke za spletne strani. Uporablja se tudi za pretvorbo formatov slik.

Program nam ponuja veliko moºnosti in funkcij. Zna delati s posebnimi foto tiskalniki, z

opti£nimi £italniki in z gra�£nimi tablicami ter s skoraj vsemi obstoje£imi gra�£nimi for-

mati. Je raz²irljiv program, saj je oblikovan tako, da lahko z vti£niki preprosto dodajamo

nove funkcije, kot so drugi formati shranjevanja slik ali novi u£inki pri �ltrih. Napredni

skriptni vmesnik omogo£a vse, od najenostavnej²ih nalog do najbolj zapletenih postopkov

manipulacij slik.

GIMP ima zelo veliko pomembnih lastnosti. Na voljo je veliko razli£nih orodji, katera

so ozna£ena z roza barvo na sliki 4.14. Vsebuje polno paleto orodij za risanje, vklju£no

s £opi£em, svin£nikom, orodjem za kloniranje, zra£no pr²ilko, transformacijska orodja,

kot so zasuk, skaliranje in zrcaljenje. Na voljo so ²tevilna orodja za izbiro, vklju£no s

pravokotnikom, elipso, prostim likom, orodjem poti in inteligentnimi ²karjami. Posamezno

orodje lahko tudi spreminjamo z nastavitvami orodja, na sliki ozna£eno z modro barvo.

Omogo£a vzor£enje in obdelavo delov to£k, podporo prosojnih kanalov, uporabo plasti,

kar je na sliki ozna£eno s turkizno barvo. Tudi te funkcije lahko spreminjamo in jim

nastavljamo razli£ne lastnosti, kar je ozna£eno z zeleno barvo.

Program u£inkovito upravlja s pomnilnikom, saj je velikost slike omejena z velikostjo

prostora na trdem disku. Ima tudi napredne moºnosti uporabe skriptnih jezikov [28].

4.2.3 Picasa

Kratka predstavitev

Tabela 4.8 prikazuje nekaj osnovnih podatkov o programu Picasa.

Opis Program za organizacijo, pregledovanje, urejanje iniskanje slik

Avtor IdealabVrsta licence Google licenca

Zadnja verzija in datum Picasa 3.9, 5. 1. 2013Operacijski sistem Microsoft Windows, Mac OS X, LinuxProgramski jezik C++

Aplikacija Namizna aplikacijaIzvajalno okolje Gra�kaUporabniki Namenjen vsem, ki urejajo in organizirajo slike in

ustvarjajo albume.Spletna stran http://picasa.google.com/

Tabela 4.8: Kratka predstavitev programa Picasa


Zaslonska slika

Slika 4.15 prikazuje zaslonsko sliko gra�£nega programa Picasa.

Slika 4.15: Program Picasa 3

Opis programa Picasa

Picasa je odprtokodni program za obdelavo, urejanje in iskanje fotogra�j in slik. Program

je zelo preprost za uporabo in nam ponuja veliko moºnosti in je dober organizator slik,

saj nam poi²£e slike, ki jih imamo na ra£unalniku in jih organizira.

Omogo£a nam, da iz fotogra�j ustvarimo predstavitev, lepljenke in �lme. Fotogra�je

lahko objavimo v spletnem albumu, katere lahko delimo s prijatelji ali pa jih uporabimo

za javni prikaz.

Sliko oziroma fotogra�jo lahko enostavno obdelamo in uredimo. Odstranimo praske, ma-

deºe, u£inek rde£ih o£i, sliko obreºemo, ji dodamo besedilo, izbolj²amo barve in osvetlitev

ali dodamo razli£ne u£inke.

Fotogra�ji lahko dodamo tudi geo-oznako, s katero umestimo sliko na globus Google

Zemlja. Omogo£a nam, da natisnemo najbolj²e slike glede na kakovost na²ega tiskalnika.

Iz albumov pa lahko s pomo£jo ukazov izberemo le �lme, ozna£ene fotogra�je, fotogra�je,

ki temeljijo na ljudeh, ali fotogra�je z geografsko oznako.

Program je zelo enostaven za uporabo. V zgornji orodni vrstici, na sliki 4.15, slike shra-

nimo, jih uredimo in obdelamo, dodamo mape in albume, lahko uporabimo tudi meni za

4.3. Zvok in video 39

pomo£. V orodni vrstici, ki je na sliki ozna£ena z roza barvo, lahko slike uvozimo, ustva-

rimo nov album ali prikaºemo mape. V zelenem okvirju pa imamo mape in albume, kjer

so shranjene slike. Izbrane slike lahko natisnemo, po²ljemo, izvozimo, ustvarimo kolaº in

�lme, jih naloºimo v spletne albume in dodamo geo oznako. Vse te lastnosti najdemo v

spodnji orodni vrstici, ki je na sliki ozna£ena z vijoli£no barvo. Omogo£a nam moºnost

razli£nega prikaza fotogra�j, sliki lahko dodamo razli£ne u£inke s pomo£jo �ltrov, kar je

ozna£eno z modrim okvirjem. V osrednjem delu imamo slike iz izbrane mape [20].

4.3 Zvok in video

Ra£unalniki ²tudentov, podjetij, in²titucij in zasebnikov pogosto vsebujejo programe za

obdelavo videa in zvoka. S programi za obdelavo zvoka lahko posnamemo, urejamo, spre-

minjamo, izdelujemo in predvajamo zvok. Multimedijski predvajalniki za ²tevilne video

in avdio formate so potrebni za predvajanje video posnetkov in drugih multimedijskih

vsebin. Prav tako obstaja tudi veliko programov, tudi odprtokodnih za obdelavo video

posnetkov. Ta programska oprema je tudi zelo uporabna, ko obstaja potreba po digitali-

zaciji zvoka ali pa posnetkov za vgradnjo multimedijskih izobraºevalnih vsebin.

4.3.1 Audacity

Kratka predstavitev

Tabela 4.9 prikazuje nekaj osnovnih podatkov o programu Audacity.

Opis Program za snemanje in obdelavo zvokaAvtor Dominic Mazzoni

Vrsta licence GNU General Public License (GPL)Zadnja verzija in datum Audacity 2.0.2, 24. 8. 2012

Operacijski sistem Microsoft Windows, Mac OS X, Linux, UnixProgramski jezik C, C++

Aplikacija Namizna aplikacijaIzvajalno okolje �Ni posebnosti�Uporabniki Namenjen vsem, ki urejajo in snemajo zvok za razli£ne

potrebe in nameneSpletna stran http://audacity.sourceforge.net/

Tabela 4.9: Kratka predstavitev programa Audacity

Zaslonske slike

Slika 4.16 prikazuje zaslonsko sliko programa za obdelavo in snemanje zvoka, Audacity.


Slika 4.16: Program Audacity

Opis programa Audacity

Audacity je odprtokodni program za urejanje in snemanje zvoka. Program je zelo enosta-

ven za uporabo in nam ponuja veliko moºnosti pri delu.

Omogo£a nam snemanje zvoka in digitalizacijo posnetkov iz kaset in plo²£. Z ve£kanalno

strojno opremo lahko posnamemo do ²estnajst razli£nih kanalov naenkrat. Merilniki zvoka

spremljajo jakost zvoka pred, med in po snemanju. Zvo£ne datoteke lahko uvozimo in

izvozimo v razli£nih zvo£nih formatih [1].

Program je enostaven za uporabo in nam omogo£a veliko razli£nih funkcij. V orodni

vrstici, ki je na sliki 4.16 ozna£ena z zeleno barvo, kjer datoteke shranjujemo, izvozimo,

uvozimo, urejamo zvok, dodajamo sledi, dodajamo razne u£inke, analiziramo, tvorimo

zvok ali pa si z menijem za pomo£ pomagamo pri delu s programom. Vsebuje tudi gumbe

za predvajanje, prekinitev, ustavitev, za skok na za£etek in na konec ter gumb za snemanje,

ki so na sliki ozna£eni z modro barvo. Turkizni okvir na zgornji sliki nam prikazuje orodje

za pove£avo, za ovojnico, za optimiranje £asa, za risanje, orodje za izbiranje, merilnik

vhodne ravni in nivoja izhoda. Orodja za rezanje zvoka, kopiranje, lepljenje, orodje poreºi,

orodje za ti²ino, za hitrost predvajanja so ponazorjena v roza okvirju. V osrednjem delu

je amplituda posnetka, katerega lahko spreminjamo in urejamo.

Audacity nam omogo£a enostavno urejanje zvoka, s funkcijami izreºi, kopiraj, prilepi in

izbri²i. Urejamo lahko zelo velike datoteke, uporabljamo risalno orodje za spreminjanje

4.3. Zvok in video 41

posameznih to£k vzor£enja in spreminjamo jakost zvoka z orodjem ovojnice. Program

vsebuje zelo veliko razli£nih vgrajenih u£inkov, s katerimi lahko spremenimo vi²ino tona,

ritem, odstranimo ²ume, dodamo odmev itd. Programu lahko dodamo nove u£inke s

pomo£jo vti£nikov.

4.3.2 VirtualDub

Kratka predstavitev

Tabela 4.10 prikazuje nekaj osnovnih podatkov o programu za osnovno obdelavo videa

VirtualDub.

Opis Program za osnovno obdelavo videaAvtor Avery Lee

Vrsta licence GNU General Public License (GPL)Zadnja verzija in datum VirtualDub 1.9.11, 24.12.2010

Operacijski sistem Microsoft WindowsProgramski jezik Zbirni jezik, C++

Aplikacija Namizna aplikacijaIzvajalno okolje �Ni posebnosti�Uporabniki Namenjen je manj zahtevnim uporabnikom, za

obdelavo videa in zvoka ter za pretvorbo medrazli£nimi video formati

Spletna stran http://virtualdub.org./

Tabela 4.10: Kratka predstavitev programa VirtualDub

Zaslonska slika

Slika 4.17 prikazuje zaslonsko sliko programa za obdelavo videa VirtualDub.


Slika 4.17: Program VirtualDub

Opis programa VirtualDub

Program VirtualDub je odprtokodni program za obdelavo videa in pa tudi zvoka. Pro-

gram je zelo enostaven za uporabo in vsebuje osnovne funkcije za obdelavo video po-

snetkov. Omogo£a brisanje, rezanje, lepljenje, dodajanje posameznih delov posnetka,

vsebuje orodje za ti²ino in za hitrost predvajanja. Vse te funkcije so na sliki 4.17 ozna-

£ene s turkiznim okvirjem. Razli£na orodja in nastavitve pa imamo tudi v orodni vrstici,

ki je obarvana roza, kjer lahko vklju£imo �ltre v video posnetek, dolo£imo barvo glo-

bine, razpon, stiskanje, zvo£no prepletanje, pretvorimo formate, nastavimo preference ali

uporabimo meni pomo£. Z vklju£enimi funkcijami lahko odpravimo ²ume in dolo£imo

obdelovalno obmo£je posnetka. Imamo razli£ne na£ine za prekrivanje in predogled po-

snetka, dolo£imo £as zajemanja in velikost datoteke. VirtualDub vsebuje veliko �ltrov, ki

so razporejeni v linearni verigi. S �ltri lahko spremenimo velikost video posnetka, posne-

tek lahko vrtimo, spremenimo kontrast in svetlost posnetka, pridobimo bolj gladko sliko,

zmanj²ujemo hrup ipd. Osrednji del programa je razdeljen na dva dela, in sicer imamo

na levi strani predvajani posnetek, na desni pa okvirje oziroma slike posnetka.

Program se lahko uporablja za izdelavo videa iz bitnih slik, pri £emer moramo paziti,

da so slike po vrsti o²tevil£ene. Pri tem lahko dolo£imo hitrost posamezne slike, zvo£ne

dodatke in druge spremembe.

Program VirtualDub je zelo uporaben za pretvorbo med razli£nimi video formati. Zajema

proces, ki analogni video posnetek iz zunanjega vira strojne opreme digitalizira v obliko,

katero se lahko uporablja na ra£unalniku [34].

4.4. Pisarna 43

4.4 Pisarna

Dandanes skoraj vsak uporabnik ra£unalnika pozna in potrebuje osnovne pisarni²ke pro-

grame, kot so urejevalnik besedila, urejevalnik preglednic in program za izdelovanje pred-

stavitev. Tovrstne programe uporabljajo tudi v ²olah, podjetjih in drugih ustanovah.

Ve£ina uporabnikov pa ²e vedno uporablja pla£ljivi pisarni²ki paket Microsoft O�ce, ven-

dar pa obstajajo odprtokodni pisarni²ki programi in paketi, podobni lastni²kim, kot so

OpenO�ce, LibreO�ce.

4.4.1 OpenO�ce.org

Kratka predstavitev

Tabela 4.11 prikazuje nekaj osnovnih podatkov o pisarni²kem paketu OpenO�ce.org.

Opis Pisarni²ki paketAvtor Podjetje Sun Microsystems

Vrsta licence GNU General Public License (GPL)Zadnja verzija in datum OpenO�ce.org 3.4.1, 25. 8. 2012

Operacijski sistem Microsoft Windows, Mac OS X, LinuxProgramski jezik C++, Java

Aplikacija Namizna aplikacijaIzvajalno okolje �Ni posebnosti�Uporabniki Namenjen vsem, ki potrebujejo program za urejanje

besedila, preglednic, za izdelovanje predstavitev,podatkovne zbirke, program za vektorsko risanje inurejevalnik ena£b.

Spletna stran www.openo�ce.org

Tabela 4.11: Kratka predstavitev OpenO�ce.org

Zaslonske slike

Slike 4.18, 4.19, 4.20, 4.21, 4.22, 4.23 in 4.24 prikazujejo zaslonske slike pisarni²kega paketa

OpenO�ce.org, in sicer zaslonska slika orodja Writer, orodja Calc, orodja Impress, orodja

Math, orodja Draw in orodja Base.


Slika 4.18: Zaslonska slika OpenO�ce.org

Slika 4.19: Zaslonska slika orodja Writer

4.4. Pisarna 45

Slika 4.20: Zaslonska slika orodja Calc

Slika 4.21: Zaslonska slika orodja Impress


Slika 4.22: Zaslonska slika orodja Math

Slika 4.23: Zaslonska slika orodja Draw

4.4. Pisarna 47

Slika 4.24: Zaslonska slika orodja Base

Opis paketa OpenO�ce.org

OpenO�ce.org je odprtokodni pisarni²ki paket, ki je na voljo za vse pomembnej²e opera-

cijske sisteme. Program je primerljiv z ne-prostimi pisarni²kimi paketi, kot je Microsoft

O�ce. V programih OpenO�ce.org lahko tudi odpremo dokumente iz Microsoft O�ce.

Dokumente shranjuje v zapisu OpenDocument, ki je novi mednarodni standard za pisar-

ni²ke dokumente.

Vsebuje urejevalnik besedil Writer, elektronsko preglednico Calc, program Impress za

izdelavo predstavitev, program za vektorsko risanje Draw in urejevalnik ena£b Math.

Urejevalnik besedil Writer deluje podobno kot Microsoft Word in je enostaven za uporabo.

Primeren je tudi za pisanje dalj²ih dokumentov. Dokument lahko izvozimo v datoteko

PDF oblike, lahko ga tudi uporabljamo za izdelavo in urejanje spletnih strani kot HTML

urejevalnik. Orodje ponuja neposredno povezavo z na²im programom za spletno po²to.

Omogo£a nam veliko razli£nih moºnosti. Vsebuje £arovnike, kjer so vgrajene predloge

za pisanje pisem, faksov, dnevnih redov, zapiskov in omogo£ajo spajanje dokumentov.

Lahko pa ustvarimo lastno predlogo. Dokument lahko oblikujemo s pomo£jo slogov ali

po uporabimo funkcijo samooblikovanja, ki poskrbi za oblikovanje med samim tipkanjem.

Vstavljamo lahko tudi slike, tabele, polja z besedilom, kazala in predmete.

Calc je urejevalnik preglednic in deluje podobno kot Microsoft Excel. Ponuja nam velik

nabor razli£nih funkcij. Omogo£a enostaven uvoz surovih podatkov iz korporacijskih

zbirk ter ustvarjanje formul z besedami. Vsebuje razli£ne £arovnike za uporabo ²ir²ega


nabora funkcij. S slogi in oblikovanjem lahko enostavno oblikujemo celice, vsebuje pa tudi

predloge z ºe vgrajenimi funkcijami. Tudi Calc dokumente lahko neposredno shranjuje v

datoteke PDF.

Impress deluje podobno kot Microsoft PowerPoint in je program za izdelovanje predsta-

vitev. Predstavitve zna izvaºati v datoteke Adobe Flash (swf) in PDF. Vsebuje zbirko

pogledov, kot so risalni, orisni, pogled prosojnic, opomb, izro£kov ter matri£ni pogled. Pri

predstavitvi lahko vklju£imo razli£ne animacije in u£inke, vstavimo slike, tabele in gra�-

kone. Impressu manjkajo priloºene predloge, ki pa jih lahko prosto prenesete z interneta.

Draw je program za vektorsko gra�ko in je podoben programu CorelDraw. V program

lahko uvaºamo slike vseh pogostih formatov. Omogo£a nam uporabo gra�£nih slogov.

Predmete lahko urejamo, jih zdruºujemo, jim dodajamo u£inke osvetlitve, prosojnosti,

spreminjamo teksturo ali ustvarimo foto-realisti£no sliko. Predmete lahko ri²emo tudi v

dvodimenzionalnih in tridimenzionalnih oblikah.

Math je za ustvarjanje in urejanje matemati£nih ena£b. Podoben je orodju Microsoft

Equation Editor. Ena£bo lahko uporabljamo z drugimi vrstami dokumentov, lahko jo

uporabimo v programu Writer kot dokument z besedilom, lahko jo vstavimo v program

Calc in Impress ali pa jo uporabljamo samostojno. Program zna ena£be neposredno

izvoziti v PDF datoteke.

Base je podoben programu Microsoft Access in omogo£a ustvarjanje in upravljanje z

zbirkami podatkov. Podatke lahko vnesemo v tabele, ki jih lahko spreminjamo. Za

hitrej²i dostop podatkov tabele vsebujejo indekse. Poleg tabel za zbiranje podatkov lahko

ustvarimo poizvedbe, obrazce, poro£ila (povzeto po [27]).

Podoben brezpla£en in odprtokodni ra£unalni²ki paket je tudi LibreO�ce, ki deluje v

operacijskem sistemuWindows, Macintosh in Linux. Ponuja ²est programov za izdelovanje

dokumentov in obdelavo podatkov: Writer, Calc, Impress, Draw, Math in Base. Je

enostaven za namestitev in uporabo ter dobra izbira za doma£e uporabnike, podjetja,

vladne in druge organizacije. Preveden je tudi v sloven²£ino. LibreO�ce uporablja ISO-

standardizirani zapis ODF (OpenDocument Format). Zna brati in pisati zapise programov

Microsoft O�ce kot tudi izvaºati v zapisu PDF. LibreO�ce je zelo prilagodljiv in ga lahko

enostavno raz²irimo z brezpla£nimi dodatki tako, da lahko vzpostavimo sistem, ki ustreza

na²im potrebam in navadam [14].

4.4.2 LYX

Kratka predstavitev

Tabela 4.12 prikazuje nekaj osnovnih podatkov o urejevalniku dokumentov LYX.

4.4. Pisarna 49

Zaslonska slika

Slika 4.25 prikazuje zaslonsko sliko urejevalnika dokumentov LYX.

Opis Urejevalnik dokumentovAvtor Matthias Ettrich

Vrsta licence GNU General Public License (GPL)Zadnja verzija in datum LYX 2.0.5, 11. 11. 2012

Operacijski sistem Microsoft Windows, Mac OS X, LinuxProgramski jezik C++

Aplikacija Namizna aplikacijaIzvajalno okolje Za delovanje je potrebno namestiti knjiºnico MiKTEXUporabniki Namenjen vsem, ki ºelijo na enostaven na£in imeti

dobro oblikovano besedilo kot v LATEX-u.Spletna stran http://www.lyx.org/

Tabela 4.12: Kratka predstavitev programa Lyx

Slika 4.25: Zaslonska slika programa Lyx

Opis programa

LYX je odprtokodni program za urejanje besedil. Oblikovanje besedila izvr²i LATEX in-

terpreter. V programu nastavimo slog, ukaze in funkcije glede na to, kako ºelimo imeti

oblikovan dokument. Torej se osredoto£imo le na vsebino besedila, urejanje pa izvr²i

ra£unalnik glede na na²e nastavitve.


Deluje po principu �What you see, is what you mean�, torej �Kar si zamisli², to vidi²�. Z

vgrajenimi ukazi nastavimo robove, glavo dokumenta, razmik, pisavo, poglavja, komen-

tarje, opombe, lahko vstavimo sliko, gra�kone, matemati£no formulo, nastavimo vrsto

besedila, saj program vklju£uje veliko standardnih formatov in predlog, kot so pisma,

£lanki, knjige, seminar, poro£ilo itn. Omogo£a oblikovanje kazala, seznamov in biblio-

gra�je. LYX nudi popolno preglednost LATEX-a, dokumente lahko izvozimo v LATEX, v

PDF formatu, v HTML jeziku za izdelovanje spletnih strani ali kot golo besedilo. Omo-

go£a nam tudi sprotni predogled v PDF formatu. Program vsebuje tudi meni za pomo£,

kjer najdemo veliko koristnih informacij za za£etnike. Za uporabo programa ne potrebu-

jemo znanja sistema LATEX, lahko pa z njim izbolj²amo delovanje programa. Tudi tole

diplomsko delo je nastalo v tem programu [15].

4.5 Varnost

Obi£ajni uporabnik ra£unalnika veliko uporablja splet in prena²a razli£ne datoteke na

svoj ra£unalnik, ki lahko vsebujejo tudi neºeleno vsebino in viruse. Vsak uporabnik zato

ºeli svoj ra£unalnik in datoteke za²£ititi pred razli£nimi virusi, ki so prisotni na spletu,

in raznimi vdiralci v ra£unalni²ke sisteme. Obstaja zelo veliko antivirusnih programov,

tako pla£ljivih kot tudi odprtokodnih, ki so zelo enostavni za uporabo. Uporabljamo

tudi veliko gesel za spletne po²tne naslove, za registracijo na razli£nih spletnih straneh,

spletnih u£ilnicah, forumih ipd., zato je pomembno, da uporabljamo razli£na gesla, ki jih

imamo varno shranjena.

4.5.1 KeePass

Kratka predstavitev

Tabela 4.13 prikazuje nekaj osnovnih podatkov o orodju za shranjevanje gesel KeePass.

4.5. Varnost 51

Opis Orodje za shranjevanje geselAvtor Dominik Reichl

Vrsta licence GNU General Public License (GPL)Zadnja verzija in datum KeePass 2.20, 4. 10. 20112Operacijski sistema Microsoft WindowsProgramski jezik C#, C++

Aplikacija Namizna aplikacijaIzvajalno okolje �Ni posebnosti�Uporabniki Namenjen vsem, ki ºelijo imeti svoja gesla, s katerimi

vstopajo v razli£ne sisteme, programe, spletne storitve,na varnem mestu.

Spletna stran http://keepass.info

Tabela 4.13: Kratka predstavitev orodja KeePass

Zaslonska slika

Slika 4.26 prikazuje zaslonsko sliko orodja za shranjevanje gesel KeePass.

Slika 4.26: Glavno okno orodja KeePass

Opis programa KeePass

KeePass je odprtokodno orodje za urejanje in shranjevanje gesel. Pri uporabi ra£unalnika

in spleta si moramo zapomniti veliko gesel, kot so geslo za spletni po²tni ra£un, za raz-

li£ne registracije na spletne strani, za vpis na Windows spletno stran ali za doma£i FTP


streºnik. Seznam gesel za posameznega uporabnika je lahko zelo velik, saj je pomembno,

da uporabljamo razli£na gesla in da geslo ni povsod enako. Program KeePass nam po-

maga, da imamo vsa gesla na varnem. Gesla lahko spravimo v eno bazo podatkov, ki je

zaklenjena z glavnim klju£em. Podatkovne baze so kodirane z najvarnej²imi algoritmi.

Baza vsebuje samo eno datoteko, tako jo zlahka prenesemo iz enega ra£unalnika na drug

ra£unalnik. KeePass omogo£a razvrstitev gesel v skupine, kot so operacijski sistem Win-

dows, omreºje, splet, spletna po²ta, doma£e ban£ni²tvo, skupine pa lahko razdelimo tudi

na podskupine. V bazi podatkov nam omogo£a tudi iskanje posameznega gesla. Vsebuje

pa tudi generator, ki generira naklju£no geslo.

Raz²iritev KeeForm omogo£a odpreti spletne strani z Internet Explorer ter Mozilla Firefox

in samodejno izpolni podatke o uporabniku. Program lahko izvozi in uvozi baze podatkov

v razli£nih formatih. Omogo£a nam, da seznam gesel tudi natisnemo. Na spletni strani

od orodja KeePass lahko najdemo kar nekaj vti£nikov, s katerimi lahko izbolj²amo funk-

cionalnost orodja. Orodja nam ni potrebno namestiti na lasten ra£unalnik, saj si lahko

prenesemo le paket v stisnjeni datoteki [13].

4.5.2 ClamWin

Kratka predstavitev

Tabela 4.14 prikazuje nekaj osnovnih podatkov o antivirusnem programu ClamWin.

Opis Odprtokodni antivirusni programAvtor ClamWin

Vrsta licence GNU General Public License (GPL)Zadnja verzija in datum ClamWin 0.97.6, 6. 10. 2012

Operacijski sistem Microsoft WindowsProgramski jezik C++, Python

Aplikacija Namizna aplikacijaIzvajalno okolje �Ni posebnosti�Uporabniki Namenjen vsem, ki potrebujejo antivirusni program na

svojem ra£unalnikuSpletna stran http://www.clamwin.com

Tabela 4.14: Kratka predstavitev programa ClamWin

Zaslonski sliki

Sliki 4.27 in 4.28 prikazujeta zaslonski sliki proti virusnega programa ClamWin, in sicer

glavno okno programa in kon�guracijo programa.

4.5. Varnost 53

Slika 4.27: Glavno okno programa

Slika 4.28: Kon�guracija programa


Opis programa ClamWin

ClamWin je odprtokodni proti virusni program za Microsoft Windows. Ima visoko stopnjo

odkrivanja virusov ter vsebuje vohunski program, ki spremlja programe, prenesene iz

spleta, najve£krat poskusne in brezpla£ne.

Program nam ponuja ve£ moºnosti, kaj naj naredi glede okuºenih datotek. Lahko izbe-

remo, da nam pokaºe imena datotek, ki so okuºena, in s tem pove£amo hitrost iskanja

virusov, lahko viruse i²£emo le v dolo£enih imenikih in podimenikih. Lahko izberemo,

da nam program vrne imena datotek, ki jih je ºe pregledal. Ko program najde okuºeno

datoteko, lahko zopet izberemo katere podatke ºelimo vedeti. ClamWin nam lahko poda

le informacijo, da virus obstaja, lahko izberemo, da nam izbri²e okuºeno datoteko ali nam

okuºeno datoteko prenese v dolo£eno mapo.

Program samodejno posodablja bazo podatkov o virusih. V programu lahko nastavimo

tudi urnik iskanja virusov. Filtri nam omogo£ajo, da program pregleda samo dolo£ene

vrste datotek ali pa dolo£ene vrste ignorira. �e imamo povezavo s spletom preko proxy

streºnika, lahko vnesemo njegove podatke. �e ºelimo, nam program na spletno po²to

po²lje opozorilo o najdenem virusu. ClamWin lahko datoteke preveri v arhivu datotek

za viruse. �e imamo name²£en Microsoft Outlook dodatek, se lahko odlo£imo, da nam

pregleda dohodno in odhodno po²to.

Program lahko enostavno prenesemo na USB klju£, iPod, zunanji disk, CD in ga upora-

bimo na katerem koli ra£unalniku [3].

4.6 Upravljanje sistemov

Za razli£na podjetja, institucije in tudi zasebnike je dobro, da poznajo tudi razli£ne pro-

grame za nadzor in upravljanje ra£unalni²kega sistema, predvsem, £e moramo nadzorovati

ve£ ra£unalnikov. Obstaja kar nekaj programov za nadzor ra£unalni²kih namizij, za po-

pis ra£unalni²kega inventarja, sistem za nadzor naprav in streºnikov, ki so opisani tudi v

nadaljevanju.

4.6.1 iTALC

Kratka predstavitev

Tabela 4.15 prikazuje nekaj osnovnih podatkov o orodju iTALC.

4.6. Upravljanje sistemov 55

Opis Orodje za nadzor ra£unalni²kih namizijAvtor Tobias Doer�el

Vrsta licence GNU General Public License (GPL)Zadnja verzija in datum iTALC 2.0.0, 3.8.2011

Operacijski sistem Microsoft Windows, LinuxProgramski jezik C++

Aplikacija Namizna aplikacijaIzvajalno okolje �Ni posebnosti�Uporabniki Namenjeno u£iteljem za nadzor ra£unalnikov, s

katerimi delajo u£enciSpletna stran http://italc.sourceforge.net

Tabela 4.15: Kratka predstavitev orodja iTALC

Zaslonska slika

Slika 4.29 prikazuje zaslonsko sliko orodja za nadzor ra£unalni²kih namizij iTALC.

Slika 4.29: Zaslonska slika orodja iTALC

Opis programa iTALC

iTALC je odprtokodni program za nadzor drugih ra£unalnikov v na²em omreºju. Orodje

je bilo zasnovano za uporabo v ²oli in je didakti£no orodje za u£itelje, saj ponuja veliko

moºnosti.

iTALC nam omogo£a, da izberemo aktivno u£ilnico, omogo£a pregled nad vsemi po-

vezanimi ra£unalniki. U£itelj lahko svoj zaslon prenese na zaslone u£encev, pri £emer

lahko omogo£i nadaljnje delo na zaslonu ali onemogo£i u£encem uporabo vhodnih na-

prav. Predavatelj lahko usmeri pozornost u£encev tako, da zaklene njihove ra£unalnike in


jim onemogo£i njihovo uporabo. Vsakemu prijavljenemu uporabniku pa lahko po²ljemo

sporo£ilo. Program nam tudi omogo£a, da vklopimo in izklopimo vse ra£unalnike na-

enkrat, prav tako se lahko v vse ra£unalnike hkrati prijavimo z uporabni²kim imenom

in geslom. Lahko prilagodimo in uskladimo velikost oken in njihovo aktivno delovanje.

Opisane funkcije so na sliki 4.29 ozna£ene s turkiznim okvirjem.

iTALC omogo£a dodajanje novih u£ilnic in ra£unalnikov v omreºje, slikanje zaslonov po-

sameznega ra£unalnika. Na voljo je tudi pregled prijavljenih uporabnikov. Poleg tega

lahko spreminjamo nekatere nastavitve, kot so izbira omreºnega vmesnika, vloge uporab-

nika orodja, interval posodobitev med posameznimi ra£unalniki, kar na sliki lahko vidimo

na levi strani v roza okvirju. V osrednjem delu na desni strani imamo delovno povr²ino

zgornje orodne vrstice, na levi strani pa delovno povr²ino stranske orodne vrstice [11].

4.6.2 Nagios

Kratka predstavitev

Tabela 4.16 prikazuje nekaj osnovnih podatkov o sistemu za nadzor naprav Nagios.

Opis Sistem za nadzor naprav, streºnikov in storitevAvtor Ethan Galstad

Vsrta licence GNU General Public License (GPL)Zadnja verzija in datum Nagios 3.4.1, 15. 5. 2012

Operacijski sistem LinuxProgramski jezik C

Aplikacija Namizna aplikacijaIzvajalno orodje �Ni posebnosti�Uporabniki Administratorji in upravitelji ra£unalni²kih sistemovSpletna stran http://www.nagios.org

Tabela 4.16: Kratka predstavitev sistema Nagios

Zaslonski sliki

Sliki 4.30 in 4.31 prikazujeta zaslonski sliki sistema za nadzor naprav Nagios, in sicer

glavno okno sistema in okno o podatkih servisov sistema..


Slika 4.30: Zaslonska slika glavnega okna sistema Nagios

Slika 4.31: Podatki o servisih sistema Nagios


Opis programa Nagios

Nagios je odprtokodni sistem za nadzor naprav streºnikov in storitev. Sistem spremlja in

nadzoruje sistemske storitve ter ukrepa ob izpadih ali zmanj²anih odzivih storitev. Sis-

tem preverja delovanja naprav in omogo£a odkrivanje in popravljanje teºav ²e preden le

te vplivajo na klju£ne procese. Nagios nadzoruje obremenjenost, odzivnost in razpolo-

ºljivost streºnikov, posamezne storitve v omreºjih, kot so spletna po²ta, spletni streºnik

in podatkovne baze, spremlja delovne postaje, omreºne komponente, kot so preklopniki,

stikala, obremenjenost in odzivnost ter nadzoruje tudi lokalna omreºja.

Nagios deluje po korakih, in sicer: spremljanje oziroma nadzorovanje (angl. monitoring),

opozarjanje (angl. alerting), odgovarjanje (angl. response), poro£anje (angl. reporting),

vzdrºevanje (angl. maintenance) in na£rtovanje (angl. planning).

Spremlja kriti£ne infrastrukturne komponente, vklju£no s sistemom metrik, omreºnih pro-

tokolov, aplikacij, storitev in streºnikov. Ima pregled nad dostopnostjo domen, streºnikov

in storitev. Sistem administratorjem po²ilja sporo£ila o teºavah in pomembnih dogodkih,

najve£krat preko spletne po²te. Osebje sprejme sporo£ila, jih za£ne pregledovati in re²e-

vati teºave. �e se na sporo£ila ne odzovemo pravo£asno, jih sistem za£ne razdeljevati v

posamezne skupine. Sistem zagotavlja zgodovinski zapis o izpadih, dogodkih in omogo£a

ustvarjanje raznih poro£il za statistiko in pregled. Ustvarimo lahko tabele, gra�kone, te-

denske in mese£ne preglede ter opazujemo zgodovino opozoril. Redno vzdrºevanje izpadov

prepre£uje prihod opozorila med nadgrajevanjem in vzdrºevanjem [17].

Slika 4.30 prikazuje glavno okno sistema, kjer imamo osnovno okno in osnovni meni, ki je

prikazan v roza okvirju, kjer so splo²ne nastavitve, nadzorovanje, poro£anje in upravlja-

nje s sistemom. Slika 4.31 prikazuje podatke o servisih sistema, v turkiznem okvirju je

prikazano stanje gostitelja, v zelenem pa stanje storitev. V osrednjem delu so podatki o

gostitelju, storitvah, stanju, o zadnjem pregledu, o trajanju storitve, o ²tevilu poskusov

in informacije o stanju, kar lahko vidimo v roza okvirju.

4.6.3 OCS inventory

Kratka predstavitev

Tabela 4.17 prikazuje nekaj osnovnih podatkov o sistemu za popis ra£unalni²kega inven-

tarja OCS inventory.


Opis Sistem za popis ra£unalni²kega inventarjaAvtor Ve£ avtorjev, ki razvijajo program

Vrsta licence GNU General Public License (GPL)Zadnja verzija in datum OCS 2.0.5., 26. 4. 2012

Operacijski sistem Linux, Microsoft WindowsProgramski jezik C, C++, PHP, Perl

Aplikacija Streºni²ka aplikacijaIzvajalno okolje Apache server (spletni streºnik), MySQL (streºnik

podatkovne baze), PHP in Perl (skriptni jezik)Uporabniki Administratorji, upravitelji ra£unalni²kih sistemov in

vsem, ki jih zanima, katero programsko in strojnoopremo vsebuje njihov ra£unalnik

Spletna stran http://www.ocsinventory-ng.org

Tabela 4.17: Kratka predstavitev sistema OCS

Zaslonska slika

Slika 4.32 prikazuje zaslonsko sliko sistema za popis ra£unalni²kega inventarja OCS in-

ventory.

Slika 4.32: Zaslonska slika sistema OCS inventory

Opis sistema OCS inventory

OCS inventory je odprtokodni sistem za samodejni popis ra£unalni²kega inventarja. Sis-

tem je enostaven za uporabo in nam ponuja razli£ne moºnosti popisa. Zbira podatke

o napravah, povezanih v ra£unalni²ko omreºje, o strojni in programski opremi. Sistem

deluje po principu odjemalca, ki streºniku po²lje podatke o strojni in programski opremi.

Streºnik jih ustrezno obdela in zapi²e v podatkovno bazo. Popis je zelo natan£en in poda


podatke o strojni opremi in tudi o aktivnih vhodno izhodnih napravah. Uporabnik pa

lahko poljubno doda tudi svoje podatke o opremi. Popis si lahko organiziramo v priro£niku

in sledimo vsem namestitvam in posodobitvam. Sistem nam omogo£a popis ra£unalni-

²kega inventarja na razli£nih lokacijah, omogo£a iskanje in popis ra£unalni²ke opreme po

razli£nih kriterijih ter razvr²£anje v razli£ne skupine, ki jih ustvarimo z razli£nimi kriteriji

iskanja.

Sistem vsebuje veliko funkcij. Omogo£a popis ra£unalni²ke opreme po abecednem vrstnem

redu, upravljanje z administrativnimi podatki in pro�li uporabnikov, odkrivanje naprav

na omreºju, za²£itenim s poºarnim zidom. Omogo£a prenos paketov in izvr²evanje ukazov

iz centralnega streºnika na ra£unalnik odjemalca. Oddaljene naprave pa popi²e s pomo£jo

naslova IP naprave v omreºju.

Z uporabo vti£nikov, katere lahko prenesemo iz spletne strani, lahko izbolj²amo delovanje

ra£unalni²ke opreme [10].

Slika 4.32 prikazuje zaslonsko sliko sistema. V levi zgornji orodni vrstici imamo orodja za

ogled vseh ra£unalnikov, za ogled vseh skupin, za prikaz opreme po kriterijih in iskanje

po razli£nih kriterijih. V desni pa orodja za uvajanje opreme, razvrstitev opreme po

abecedi, za kon�guracijo, za registracijo opreme, za administracijo, urejanje pro�la, za

oznako datoteke, za upravljanje dvojnikov in pomo£, kar je ozna£eno z rumeno barvo. V

osrednjem delu je prikazan popis ra£unalni²kega inventarja.

Poglavje 5

Raziskava o poznavanju in uporabi

odprtokodne programske opreme

Na podlagi anketnega vpra²alnika smo med ²tudenti Univerze v Ljubljani izvedli raziskavo,

katere namen je bil ugotoviti, koliko ²tudenti poznajo in uporabljajo odprtokodno pro-

gramsko opremo. �eleli smo tudi ugotoviti, ali je moºna uporaba ra£unalnika le z uporabo

odprtokodne programske opreme in katere tovrstne programe anketiranci uporabljajo pri

²tudiju, delu in doma£i uporabi.

5.1 In²trument raziskave

Adaptivni anketni vpra²alnik je sestavljen iz 24 vpra²anj. Za£ne se z nagovorom k re-

²evanju ankete, kjer se tudi poudari, da je anketa anonimna. Vpra²alnik je sestavljen iz

vpra²anj odprtega tipa in vpra²anj, pri katerih je uporabljena Likertova lestvica. Anketa

vsebuje naslednja vpra²anja:

1. Ali poznate pojem �odprta koda�? Vpra²anje je izbirnega tipa, pri katerem je od-

govor obvezen in ºelimo ugotoviti, £e uporabnik pozna pojem �odprta koda�. �e

uporabnik izbere odgovor ne ali ne vem, mu razloºimo pojem, da lahko nadaljuje z

vpra²alnikom.

2. Prosim, na kratko opi²ite, kaj je odprta koda. Vpra²anje je odprtega tipa in so

nanj morali odgovoriti tisti, ki so pri prvem vpra²anju odgovorili z da. Z njim

ºelimo izvedeti, kaj si uporabnik predstavlja pod pojmom odprta koda. Namen

tega vpra²anja je ugotoviti, ali imajo uporabniki pravilne informacije in predstave

o odprtokodni programski opremi.

3. Katera odprtokodna programska orodja poznate? Poskusite jih napisati £im ve£. �e

za katerega niste prepri£ani ali je ali ne, zraven zapi²ite *. Vpra²anje je odprtega

61

62 Poglavje 5. Raziskava o poznavanju in uporabi odprtokodne programske opreme

tipa, pri katerem je obvezen odgovor. Z njim pa ºelimo izvedeti, katero odprtokodno

programsko opremo uporabniki poznajo. Namen vpra²anja je tudi, da ugotovimo, ali

uporabniki razumejo, kaj je odprtokodna programska oprema, torej £e so programi,

ki so jih na²teli, res odprtokodni.

4. Ali imate odprtokodno programsko opremo name²£eno tudi na svojem osebnem ra-

£unalniku oz. ra£unalnikih? Vpra²anje je izbirnega tipa, kjer je odgovor obvezen in

se uporabnik odlo£a med da, ne in ne vem. S tem vpra²anjem ºelimo ugotoviti, ali

imajo uporabniki name²£eno odprtokodno programsko opremo, v naslednjem vpra-

²anju pa ugotovimo, katero odprtokodno programsko opremo imajo name²£eno.

5. Kateri odprtokodni program imate name²£en? �e jih imate ve£ in se jih spomnite, jih

zapi²ite. Enako kot prej z * ozna£ite, £e niste prepri£ani, ali je program odprtokoden

ali ne. Vpra²anje je odprtega tipa, pri katerem so odgovarjali tisti, ki so pri £etrtem

vpra²anju odgovorili z da. Pri tem ugotavljamo, katero odprtokodno programsko

opremo imajo uporabniki name²£eno na lastnih ra£unalnikih. Ugotoviti ºelimo tudi,

kateri odprtokodni programi prevladujejo na lastnih ra£unalnikih uporabnikov.

6. Katere od odprtokodnih programov na va²em ra£unalniku uporabljate zaradi ²tudij-

skih obveznosti? Vpra²anje je odprtega tipa, pri katerem so odgovarjali tisti, ki so

pri £etrtem vpra²anju odgovorili z da. Pri tem ºelimo ugotoviti, kateri so najbolj

uporabljeni odprtokodni programi za ²tudijske obveznosti.

7. Ali je odprtokodna programska oprema name²£ena tudi na fakultetnih ra£unalnikih

(ra£unalni²ka u£ilnica, avla)? Vpra²anje je izbirnega tipa, pri katerih uporabniki

izbirajo med odgovori, da, ve£ odprtokodnih programov, da, vsaj en program je od-

prtokodni, ne, niti en ni odprtokodni, ne vem, mogo£e so, pa nisem prepri£an(a).

S tem vpra²anjem ºelimo ugotoviti, ali fakultetni ra£unalniki omogo£ajo uporabo

odprtokodne programske opreme. Vpra²anje zahteva obvezen odgovor.

8. Kateri odprtokodni program je name²£en? �e jih imate ve£ in se jih spomnite, jih

zapi²ite. Enako kot prej z * ozna£ite, £e niste prepri£ani, ali je program odprtokoden

ali ne. Na vpra²anje so dogovarjali tisti, ki so pri sedmem vpra²anju odgovorili z

da. Vpra²anje je odprtega tipa, s katerim ºelimo ugotoviti, katere odprtokodne

programe lahko uporabljajo ²tudenti na fakultetnih ra£unalnikih. Odgovore bomo

tudi primerjali z odgovori pri petem in ²estem vpra²anju ter ugotovili podobnost

oziroma razliko name²£enih tovrstnih programov.

9. Katere od odprtokodnih programov na fakultetnih ra£unalnikih uporabljate zaradi

²tudijskih obveznosti? Na vpra²anje so dogovarjali tisti, ki so pri sedmem vpra²anju

odgovorili z da. Vpra²anje je odprtega tipa, pri katerem bomo ugotavljali, katere

odprtokodne programe ²tudenti uporabljajo na fakultetnih ra£unalnikih in odgovor

5.1. In²trument raziskave 63

primerjali tudi z odgovori pri ²estem vpra²anju in tako ugotovili, ali imajo na lastnih

ra£unalnikih name²£ene iste programe za ²tudijske obveznosti.

10. Pomislite na programe, ki jih uporabljate zaradi ²tudijskih obveznosti. Menite, da

bi od teh programov lahko zamenjali pla£ljive programe z odprtokodnimi? Vpra²anje

je izbirnega tipa in uporabniki izbirajo med odgovori da, vse kar uporabljam; da,

ve£ino; da, nekatere bi lahko zamenjali ; da, vendar le malo od njih; ne, ni jih

mogo£e zamenjati. Odgovor pri vpra²anju je obvezen, z njim pa ºelimo ugotoviti, ali

bi uporabniki zamenjali pla£ljive programe za odprtokodne in koliko menijo, jih je

mogo£e zamenjati. Pri tem bi lahko tudi sklepali, koliko so pripravljeni zamenjati

program, ki ga redno uporabljajo in ga dobro poznajo.

11. Kateri program bi zamenjali s katerim? Vpra²anje je odprtega tipa, pri katerem

so odgovarjali tisti ²tudenti, ki so pri desetem vpra²anju odgovorili z da. Z njim

ºelimo ugotoviti, kako dobro uporabniki poznajo odprtokodne programe, s katerimi

bi lahko zamenjali pla£ljive. Namen je tudi ugotoviti, kateri programi prevladujejo.

12. Kateri program mislite, da ga ne bi mogli zamenjati? Zapi²ite tudi razlog zakaj.

Vpra²anje je odprtega tipa, pri katerem so odgovarjali tisti ²tudenti, ki pri desetem

vpra²anju niso izbrali odgovora da, vse kar uporabljam. Pri tem ºelimo ugotoviti,

katerih pla£ljivih programov uporabniki ne bi zamenjali in kak²ni so njihovi razlogi.

Ugotoviti ºelimo tudi, ali kateri programi prevladujejo.

13. Sledi ve£ zelo kratkih vpra²anj. �e bi morali zamenjati obi£ajne programe z odprtoko-

dnimi, s katerimi bi jih zamenjali? �e odgovora ne veste, klikniti naprej. Microsoft

Word bi lahko zamenjali z ... Microsoft Excel bi lahko zamenjali z ... Microsoft

Power Point bi lahko zamenjali z ... Microsoft Internet Explorer bi lahko zamenjali

z ... Microsoft Outlook bi lahko zamenjali z ... Programe za vektorsko gra�ko (npr.

Corel Draw, Adobe Illustrator ...) bi lahko zamenjali z ... Programe za rastrsko gra-

�ko (npr. Photoshop, Corel Painter, Corel Photo-Paint ...). Vpra²anja so odprtega

tipa, pri katerih odgovor ni bil obvezen. Pri tem vpra²anju ºelimo ugotoviti, ali

uporabniki poznajo nadomestljive odprtokodne programe za pla£ljive programe, ki

jih najpogosteje uporabljamo in jih najbolje poznamo.

14. Katere tri programe, povezane s ²tudijskimi obveznostmi, ste nazadnje uporabili (ra-

zen Worda, Excela ali Power Pointa)? Vpra²anje je odprtega tipa, pri katerem je

bil odgovor obvezen. S tem vpra²anjem ºelimo ugotoviti, katere programe poleg

klasi£nih uporabljajo pri ²tudiju.

15. Sledi nekaj izjav, za katere izberite koliko se z njimi strinjate ali ne strinjate. Vpra-

²anja so izbirnega tipa, pri katerih je odgovor obvezen. Anketiranci izbirajo med


popolnoma se ne strinjam; se ne strinjam; se ne morem odlo£iti ; se strinjam, popol-

noma se strinjam. Pri tem vpra²anju ºelimo izvedeti koliko se strinjajo z naslednjimi

izjavami. 1. �tudijske obveznosti lahko opravim z odprtokodnimi programi. 2. Kot

u£itelj bi ºelel uporabljati odprtokodne programe. 3. Uporaba odprtokodnih progra-

mov pomeni niºje stro²ke uporabe ra£unalnika. 4. Odprtokodni programi so dovolj

dostopni in propagirani. 5. Odprtokodne programe bi priporo£il znancem, prijate-

ljem, sorodnikom, sodelavcem, ²tudijskim kolegom. 6. Odprtokodni programi niso

tako varni, kot so komercialni. 7. Uporaba nelegalnih programov je prepovedana.

8. �e je program dober, sem ga pripravljen(a) pla£ati. 9. Odprtokodne programe

bi uporabljali, £e profesorji in asistenti ne bi ve£ zahtevali uporabe Worda, Excela

ipd. 10. V prihodnosti se bom pozanimal(a), s katerimi odprtokodni programi bi

lahko zamenjal(a) trenutne pla£ljive. 11. Odprtokodni programi nimajo nadgradenj.

12. Zaradi ²tudijskih obveznosti imam na ra£unalniku nelegalno programsko opremo.

13. �e bi imel(a) £as in znanje, bi sodeloval(a) pri razvoju kak²nega odprtokodnega

programa.

16. Pri zadnjih treh vpra²anjih prosimo anketiranca ²e za nekaj podatkov, in sicer Spol,

tako bomo ugotovili, ali je odgovarjalo ve£ ºensk ali mo²kih; Smer ²tudija, pri kate-

rem ugotovimo, iz katere ²tudijske smeri je najve£ anketirancev in letnik oz. status

²tudija, tako ugotovimo, katerih ²tudentov je najve£ odgovarjalo na vpra²anje.

Na koncu vpra²alnika se anketirancem zahvalimo za sodelovanje.

5.2 Potek raziskave

Anketiranje in nabiraje podatkov je potekalo od maja do septembra 2012. Anketiranci

so ²tudenti, preteºno iz Pedago²ke fakultete Univerze v Ljubljani. Anketni vpra²al-

nik je elektronski, zato smo anketirancem poslali povabila k sodelovanju preko elek-

tronske po²te. Anketa se je nahajala na elektronskem naslovu http://anketa.pef.uni-

lj.si/engine/popup/index.php3?id_project=18. Na povabilo se je odzvalo 45 ²tudentov.

5.3 Opis vzorca in podatki o anketirancih

Na anketni vpra²alnik je odgovarjalo 45 ²tudentov, od tega 35 ºensk, 9 mo²kih, eden

pa spola ni ºelel izdati. Ve£ina ²tudentov je iz Pedago²ke fakultete, najve£ iz smeri

matematika in ra£unalni²tvo, in sicer 27, kar 7 pa smer ²tudija ni ºelelo izdati. Med

²tudenti je najve£ absolventov, in sicer 18, 13 pa jih je ²tudij ºe zaklju£ilo. Ostali podatki

so prikazani v tabelah, v tabeli 5.1, tabeli 5.3 in tabeli 5.3.

5.4. Prikaz podatkov in interpretacija rezultatov ankete 65

Spol �tevilo Odstotki %

�enski 35 77,8 %Mo²ki 9 20 %

Ne ºelim povedati 1 2,2 %

Tabela 5.1: Spol anketirancev

Smer ²tudija �tevilo Odstotki %Matematika in ra£unalni²tvo (stari program) 27 60 %

Matematika in �zika (stari program) 2 4,4 %Matematika in tehnika (stari program) 2 4,4%

Fizika in tehnika (stari program) 3 6,7 %Kemija in �zika (stari program) 1 2,2 %

Kemija in �zika 1 2,2 %Razredni pouk 1 2,2 %

Fakulteta za ra£unalni²tvo in informatiko 1 2,2 %Ne ºelim povedati 7 15,6 %

Tabela 5.2: Smer ²tudija anketiranih.

Status ²tudija �tevilo Odstotki %1. letnik 1 2,2 %

Pavziram med 1. in 2. letnikom 1 2,2%Pavziram med 2. in 3. letnikom 1 2,2 %

4. letnik 7 15,6 %Absolventski staº 18 40 %Kon£an ²tudij 13 18,9 %

Ne ºelim povedat 4 8,9 %

Tabela 5.3: Smer ²tudija anketiranih

5.4 Prikaz podatkov in interpretacija rezultatov ankete

V tem poglavju bomo prikazali podatke, ki smo jih dobili s pomo£jo anketnega vpra²al-

nika, in jih analizirali ter interpretirali. Interpretirali bomo posamezna vpra²anja, ki jih

je vsebovala anketa.

5.4.1 Vpra²anje 1: Ali poznate pojem �odprta koda �?

Anketirance smo povpra²ali o poznavanju pojma �odprta koda�. Anketiranci, ki so odgo-

vorili z ne ali ne vem, se jim je prikazala de�nicija odprte kode, da so lahko nadaljevali z

vpra²alnikom. Tabela 5.4 nam prikazuje podatke o odgovorih anketirancev.


�tevilo Odstotki %Da 38 84,4 %Ne 6 13,3 %

Ne vem 1 2,2 %

Tabela 5.4: Odgovori o poznavanje pojma �odprta koda�.

Iz tabele je razvidno, da ve£ina anketirancev ve, kaj je pojem �odprta koda�, saj jih je z

da odgovorilo kar 84,4 odstotkov. 13,3 odstotkov jih je odgovorilo, da ne poznajo pojma,

eden, torej 2,2 odstotka, pa ni bil prepri£an. Najve£ povabil k anketi so dobili ²tudenti

matematike in ra£unalni²tva in je tudi najve£ anketirancev prav iz te ²tudijske smeri, zato

nas rezultat ne presene£a, saj vpra²anje izhaja iz njihovega podro£ja. V nadaljevanju pa

bomo interpretirali in opisali ostala vpra²anja in dobili natan£nej²e rezultate.

5.4.2 Vpra²anje 2: Prosim, na kratko opi²ite, kaj je odprta koda

Drugo vpra²anje je bilo odprtega tipa, torej so anketiranci pisali proste odgovore. Pov-

pra²ali smo jih, kaj je odprta koda, pojem pa so morali na kratko opisati. Na vpra²anje

je odgovarjalo 38 ²tudentov, torej tisti, ki so pri prvem vpra²anju odgovorili z da. Odgo-

vori so se tudi ponavljali, zato smo iste oziroma podobne odgovore zdruºili. Odgovori so

prikazani v tabeli 5.5.

Iz tabele 5.5 je razvidno, da anketiranci vedo, kaj je odprta koda in odprtokodna pro-

gramska oprema. Najve£ ²tudentov, 44,7 odstotkov, je odgovorilo, da je to koda, ki je

javno dostopna in da lahko dostopamo do kode programa. 29 odstotkov anketirancev je

odgovorilo, da je to koda, katero lahko spreminjamo, izbolj²ujemo, prilagajmo svojim po-

trebam, dodajamo nove funkcije in s tem pomagamo k razvoju programske opreme. �est

vpra²anih, torej 15,8 odstotkov, je odgovorilo, da je to zastonjska oziroma brezpla£na

programska oprema, ki je dostopna preko spleta. Dva anketiranca, torej 5,3 odstotkov sta

vedela, da je tudi odprtokodna programska oprema izdana, pod licenco. 2,6 odstotka an-

ketirancev, torej eden, je odgovoril, da se lahko uporablja le za raziskovalne namene in se

ne sme uporabljati za dobi£konosne namene. Prav tako je eden odgovoril, da programska

koda ni za²£itena in ima vsak dostop do uporabe.

Pri tem vpra²anju so odgovarjali tisti, ki so pri prvem vpra²anju odgovorili, da poznajo

pojem odprta koda, torej smo sklepali, da bodo tudi odgovori pravilni oziroma delno

pravilni, saj napa£nega odgovora nismo zasledili. Nekateri so pojem odprta koda opisali

zelo natan£no. �e bi vse odgovore zdruºili, pa bi dobili natan£en opis pojma. Ve£ina

anketirancev je ²tudentov, ki so 4. letnik ali absolventi ali pa so ºe kon£ali ²tudij in jih

ve£ina prihaja iz ²tudijske smeri matematika in ra£unalni²tvo, eden je celo iz fakultete

za ra£unalni²tvo in informatiko, tudi ostali, ki so iz ²tudijskih smeri matematika in �zika


ter matematika in tehnika, so tekom ²tudija spoznali tovrstne programe, zato so bili

tak²ni odgovori pri£akovani. Ve£ina anketiranih ve, kaj je odprta koda in so jo tudi

pravilno opisali. Tisti, ki pojma niso poznali, so dobili kratek opis, zato sklepamo, da v

nadaljevanju ne bomo zasledili veliko nesmiselnih odgovorov.

�tevilo Odstotki %To je koda programa, ki je dostopna javno. S pomo£jote kode je moºno videti kako je npr. dolo£enaaplikacija ali program napisan, kako deluje. - vidi²kodo tega programa. Programska oprema, za katerovelja, da lahko dostopamo do njene kode.

17 44,7 %

Koda programa, ki jo lahko uporabnik spreminja inprilagaja svojim potrebam oz. ºeljam. Pomeni, dalahko vsak uporabnik, ki se spozna na to, spreminja, joizbolj²uje. Odprta koda pomeni, da lahko programspreminjamo, popravljamo, izbolj²ujemo, dodajamonove funkcije, jo prilagajamo svojim potrebam inpomagamo pri razvoju le tega ... brez da bi oprivoljenju spra²evali avtorja.

11 29 %

To je brezpla£na programska oprema, ki je dostopnapreko spleta. 6 15,8 %

To je programje, ki je izdano pod licenco. Vsakalicenca, ki izpolnjuje te pogoje izpolnjuje kriterijede�nicije odprte kode. Odprta koda pomeni, da jeprogramska koda pod licenco odprtokodnih programovin aplikacij. Torej da lahko program uporabljamo inspreminjamo programsko kodo, kjer se zavezujemo, daprograma ne moremo naprej prodajati kotzaprtokodnega, ampak ostane odprtokodni.

2 5,3 %

Odprta koda je prostodostopna koda, ki se je ne smeuporabljati za prodajne/dobi£konosne namene, lahkopa jo uporablja² npr. za raziskovalne namene.

1 2,6 %

Pomeni, da programska koda ni za²£itena. Primer jeprogramje, ki ni za²£iteno in ima vsak dostop douporabe.

1 2,6%

Tabela 5.5: Odgovori na vpra²anje, kaj je odprta koda.

5.4.3 Vpra²anje 3: Katera odprtokodna programska orodja po-

znate? Poskusite jih napisati £im ve£. �e za katerega niste

prepri£ani, ali je ali ne, zraven zapi²ite *.

Tudi tretje vpra²anje je bilo odprtega tipa, pri katerem je odgovarjalo vseh 45 anketiran-

cev. Anketiranci so morali na²teti £im ve£ razli£nih odprtokodnih programov. Odgovori

so se tudi veliko ponavljali in so po kategorijah zdruºeni v spodnji tabeli. Zdruºili smo jih


v kategorije, kot so pisarni²ki paketi in urejevalniki besedil, operacijski sistemi, gra�£ni

programi, programi za zvok in video, spletni brskalniki, programi za urejanje spletnih

strani, spletnih u£ilnic, blogov, programska razvojna okolja in matemati£ni programi.

Opisali smo tista, ki so se najve£krat pojavila. Rezultate prikazuje tabela 5.6.

�tevilo Odstotki %Pisarni²ki paketi in urejevalniki besedil (OpenO�ce,Notepad++, LYX, LATEX, LibreO�ce)

29 18,5 %

Operacijski sistem (Linux, Android) 21 13,4 %Gra�£ni programi (GIMP, Inkscape, Photoscape,PhotoFiltre, Blender, Picasa)

27 17,1 %

Programi za zvok in video (Audacity, VS media player,Quicktime, iTunes, Torrent, Musescore, Gom Player)

18 11,5 %

Spletni brskalniki (Mozilla Firefox, Google Chrome) 21 13,4 %Programi za urejanje spletnih strani, spletnih u£ilnic,blogov ... (Joomla, Moodle, Drupal, Wordpress,TinyCMS, eXe)

15 9,5 %

Programska razvojna okolja (Pascal, Java, C++, PHP) 5 3,2 %Matemati£ni programi (GeoGebra, Yenka, wxMaxima) 9 5,7 %Drugi (eMule, Avast, Skype, MediaWiki) 5 3,2 %Pla£ljivi programi in zaprtokodni (Winamp, AdobeReader, Cabri, WinZip, Internet Explorer)

7 4,5 %

Tabela 5.6: Odgovori na vpra²anje, katere odprtokodna programska orodja poznate.

Pri tretjem vpra²anju je odgovarjalo 45 anketirancev, in so vsi skupaj na²teli 157 pro-

gramov, med katerimi so tudi se ponavljajo£i. Pri tem vpra²anju trije anketiranci niso

povedali odgovora. Odgovore smo zdruºili v ve£ skupin. Pisarni²ki paketi in urejevalniki

besedil so se pojavili najve£krat, in sicer 29-krat, kar je 18,5 odstotkov. Med njimi se

je najve£krat pojavil OpenO�ce. Omenjeni so bili tudi LATEX, LibreO�ce in LYX. Pri

operacijskih sistemih, ki so bili omenjeni 21-krat, je bil najpogostej²i odgovor operacijski

sistem Linux, zasledili pa smo tudi odgovor Android. Zelo pogost odgovor so bili tudi

razli£ni gra�£ni programi, ki so se pojavili v 17,1 odstotkih, torej 27-krat. Med najpogo-

stej²imi gra�£nimi programi smo zasledili GIMP, Inkscape, PhotoFiltre, Picasa in pa tudi

Photoscape in Blender. Anketiranci so omenjali tudi programe za zvok in video, in sicer

18-krat, kar predstavlja 11,5 odstotkov. Med najpogostej²imi odgovori so bili Audacity,

VS media Player, iTunes, Torrent. Vpra²ani so ve£krat omenili spletne brskalnike, in sicer

21-krat, kar je 13,4 odstotkov. Najve£krat se je pojavila Mozilla Firefox, zasledili pa smo

tudi Google Chrome. Med odgovori smo dobili tudi programe za urejanje spletnih strani,

spletnih u£ilnic, blogov, kot so Joomla, Moodle, Drupal, Wordpress, eXe in TinyCMS.

Tovrstni programi so se pojavili 15-krat, najve£krat pa je bila omenjena Joomla. Anke-

tiranci poznajo tudi programska razvojna okolja, kot so C++, Java, Pascal, PHP, ki so

se med odgovori pojavili 5-krat. Zasledili smo tudi matemati£ne programe, ki so se poja-


vili 9-krat, med njimi pa so najve£ omenjali GeoGebro. Med odgovori pa so se pojavili

tudi eMule, Avast ter MediaWiki. Poleg odprtokodne programske opreme pa smo med

odgovori dobili tudi pla£ljive in zaprtokodne programe, in sicer Winamp, Adobe Reader,

Cabri, WinZip. Med odgovori smo zasledili tudi Internet Explorer, ki pa je zastonjski le

za operacijski sistem Windows in ni odprtokoden.

Ugotovili smo, da uporabniki najve£ poznajo odprtokodnih programov iz podro£ja pisar-

ni²kih storitev in urejevalnikov besedil, iz £esar lahko sklepamo, da tak²ne programe tudi

pogosto uporabljajo, tako za lastno kot tudi ²tudijsko uporabo. Veliko uporabnikov in

²tudentov se ukvarja tudi s fotogra�ranjem in urejanjem slik, zato nas podatek o pozna-

vanju gra�£nih programov ne presene£a. Poleg tega je najve£ anketirancev iz podro£ja

ra£unalni²tva, ki tovrstne programe uporabljajo tudi pri ²tudiju. Pri vsakodnevni rabi

ra£unalnika redno uporabljamo spletne brskalnike, zato je ve£ina anketirancev omenila

tudi Mozillo Firefox, ki je eden najpopularnej²ih brskalnikov. �tudenti veliko uporabljajo

tudi spletne strani, spletne u£ilnice, ki jih uporabljajo in tudi izdelujejo tekom ²tudija,

zato kar precej anketirancev pozna tovrstne programe. Kot smo ºe nekajkrat omenili,

da je ve£ina anketirancev iz podro£ja ra£unalni²tva, so omenjeni tudi programi, kot so

Pascal, Java, PHP, C++, katere spoznajo tekom ²tudija. Najve£ anketirancev pa je iz

podro£ja matematike, zato je najpogosteje omenjen matemati£ni program GeoGebra, ki

je dinami£en program za geometrijo in je dobro didakti£no sredstvo pri u£enju geometrije.

Ugotovili smo, da ve£ina anketirancev pozna odprtokodno programsko opremo, pri£ako-

vali pa smo, da se bodo med odgovori pojavili tudi zaprtokodni in pla£ljivi programi.

Pri ²tirih odgovorih, med katerimi so bili Android, Joomla, VLC Player GeoGebra smo

zasledili *, torej anketiranci niso bili prepri£ani, ali je program odprtokoden.

5.4.4 Vpra²anje 4: Ali imate odprtokodno programsko opremo

name²£eno tudi na svojem osebnem ra£unalniku oz. ra£u-

nalnikih?

Vpra²anje je bilo izbirnega tipa, odgovarjalo je 45 anketirancev. Rezultate prikazuje tabela

5.7.

�tevilo Odstotki %Da, ve£ odprtokodnih programov 27 60 %

Da, vsaj en program je odprtokodni 12 26,7 %Ne, niti en ni odprtokodni 2 4,4 %

Ne vem, mogo£e imam pa nisem prepri£an(a) 4 8,9 %

Tabela 5.7: Odgovori na vpra²anje, ali imate odprtokodno programsko opremo name²£enotudi na svojem osebnem ra£unalniku.


Iz tabele je razvidno, da ima 27 anketirancev, kar je 60 odstotkov, na svojih ra£unalnikih

name²£enih ve£ odprtokodnih programov. Vsaj en odprtokodni program ima name²£enih

26,7 odstotkov, 8,9 odstotkov pa ni prepri£anih o odprtokodni programski opremi na svo-

jem ra£unalniku. Niti en odprtokodni program pa ni name²£en pri dveh anketirancih. Pri

tretjem vpra²anju smo dobili kar nekaj odgovorov o poznavanju odprtokodne programske

opreme, zato lahko sklepamo, da imajo uporabniki tudi tovrstne programe, ki so jih na-

²teli, name²£ene na svojih ra£unalnikih in jih tudi uporabljajo, zato nas podatek niti ne

presene£a. Pri uporabnikih, ki sta odgovorila, da nimata niti enega programa pa lahko

tudi sklepamo, da ne poznata dobro pojma odprtokodna programska oprema oziroma

programov na svojem ra£unalniku ali pa uporabljata le pla£ljivo programsko opremo.

5.4.5 Vpra²anje 5: Kateri odprtokodni program imate name²£en?

�e jih imate ve£ in se jih spomnite, jih zapi²ite. Enako

kot prej z * ozna£ite, £e niste prepri£ani, ali je program

odprtokoden ali ne.

Na vpra²anje je odgovorilo 39 anketirancev, torej tisti, ki so pri £etrtem vpra²anju odgovo-

rili z da, ve£ odprtokodnih programov, ali da, vsaj en je odprtokodni program. Vpra²anje

je bilo odprtega tipa, zato smo odgovore zopet zdruºili v ve£ skupin. Pri razvr²£anju smo

upo²tevali le odprtokodno programsko opremo. Rezultate prikazuje tabela 5.8.

�tevilo Odstotki %Pisarni²ki paketi in urejevalniki besedil ( OpenO�ce,Notepad++, LYX, LATEX)

17 15,9 %

Operacijski sistem (Linux) 15 14 %Gra�£ni programi (GIMP, Inkscape, Photoscape,PhotoFiltre, Blender, Picasa)

19 17,8 %

Programi za zvok in video (Audacity, VLC mediaplayer, iTunes, Torrent)

17 15,9 %

Spletni brskalniki (Mozilla Firefox, Google Chrome) 23 21,5 %Programi za urejanje spletnih strani, spletnih u£ilnic,blogov... (eXe)

1 0,9 %

Programska razvojna okolja (Pascal) 1 0,9 %Matemati£ni programi (GeoGebra, Yenka, wxMaxima) 8 7,5 %Drugi ( Avast, FileZilla, Stellarium, Skype) 6 5,6 %

Tabela 5.8: Odgovori na vpra²anje, kateri odprtokodni program imate name²£en.

Pri petem vpra²anju je odgovarjalo 39 anketirancev, ki so skupaj na²teli 107 programov,

kateri se tudi ponavljajo. Pisarni²ki paketi in urejevalniki besedil so se pojavili 17-krat,

kar je 15,9 odstotkov. Med njimi se je najve£krat pojavil OpenO�ce. Omenjeni so


bili tudi LATEX, Notepad++ in LYX. Operacijski sistem Linux je bil omenjen 15-krat.

Pogost odgovor so bili tudi razli£ni gra�£ni programi, ki so se pojavili v 17,8 odstotkih.

Med najpogostej²imi gra�£nimi programi smo zasledili GIMP, Inkscape, PhotoFiltre in

Picasa. Anketiranci so omenjali tudi programe za zvok in video, ki predstavljajo 15,9

odstotkov. Med najpogostej²imi odgovori so bili Audacity, VLC media player, iTunes

ter Torrent. Vpra²ani so najve£krat omenili spletne brskalnike, in sicer v 21,5 odstotkih.

Najve£krat se je pojavila Mozilla Firefox, zasledili pa smo tudi Google Chrome. Med

programi za urejanje spletnih strani, spletnih u£ilnic, blogov smo zasledili le enkrat, in

sicer eXe. Enkrat se je pojavilo tudi programsko razvojno okolje Pascal. Zasledili smo

tudi matemati£ne programe, ki so se pojavili 8-krat, med njimi pa so najve£ omenjali

GeoGebro. Med odgovori pa so se pojavili tudi FileZilla, Avast, Skype in Stellarium.

Na ra£unalnikih anketirancev med odprtokodnimi programi prevladuje spletni brskalnik

Mozilla Firefox, kar smo pri£akovali, saj je uporaba spleta in brskalnikov prisotna pri

vsakodnevni uporabi ra£unalnika. Prevladujejo tudi gra�£ni programi, pisarni²ki paketi

in urejevalniki besedil ter programi za zvok in video. Sklepamo, da tovrstne programe

vpra²ani uporabljajo tako za ²tudijske obveznosti kot tudi za lastno zabavo in sprostitev.

Presene£a pa nas podatek, da anketiranci skoraj nimajo programov za urejanje spletnih

strani, spletnih u£ilnic in tudi ne programska razvojna okolja, £eprav je med anketiranci

kar precej ²tudentov iz smeri ra£unalni²tva.

5.4.6 Vpra²anje 6: Katere od odprtokodnih programov na va²em

ra£unalniku uporabljate zaradi ²tudijskih obveznosti?

Tudi na to vpra²anje je odgovorilo 39 anketirancev, torej tisti, ki so pri £etrtem vpra²anju

odgovorili z da, ve£ odprtokodnih programov ali da, vsaj en odprtokodni program. Vpra-

²anje je bilo odprtega tipa, zato smo odgovore zopet zdruºili v ve£ skupin. Pri razvr²£anju

smo upo²tevali le odprtokodno programsko opremo. Rezultate prikazuje tabela 5.9.

Pri ²estem vpra²anju je odgovarjalo 39 anketirancev in so skupaj na²teli 49 odprtokodnih

programov, ki jih uporabljajo zaradi ²tudijskih obveznosti. Med na²tetimi so tudi po-

navljajo£i se programi. Pri tem vpra²anju je pet anketirancev odgovorilo, da nobenega

odprtokodnega programa ne uporabljajo za ²tudijske obveznosti, nekateri pa so se nave-

zovali na prej²nje vpra²anje. Iz tabele je razvidno, da ²tudenti pri ²tudijski obveznostih

najve£ uporabljajo pisarni²ke programe, kateri so se pojavili v 22,4 odstotkih. �tudijske

obveznosti vsebujejo tudi precej seminarskih nalog in diplomsko nalogo ali delo, zato po-

datki o uporabi tovrstnih programov ne presene£ajo. Pogosta je tudi uporaba spletnih

brskalnikov, kot je Mozilla Firefox, in sicer v 18,4 odstotkih. Pri ²tudiju ²tudenti veliko

raziskujejo, samostojno delajo naloge in projekte, zato si veliko pomagajo s spletnimi viri

in posledi£no s spletnimi brskalniki. Iz tabele je razvidno, da 14,3 odstotkov anketirancev


uporablja odprtokodne gra�£ne programe za ²tudijske obveznosti, torej lahko sklepamo,

da najve£ gra�£nih programov uporabljajo ²tudenti ra£unalni²kih smeri, saj so del njiho-

vega ²tudijskega programa, prav tako lahko sklepamo, da so ²tudenti ra£unalni²kih smeri

omenjali programe, kot so Pascal, Java, PHP, C++, saj so del ²tudijskega programa, zato

bi tukaj pri£akovali ve£ odgovorov. Matemati£ni programi predstavljajo 16,3 odstotkov,

najve£krat je bila omenjena GeoGebra, saj se prav tako uporablja pri ²tudiju in je zelo

uporabna za bodo£e u£itelje matematike, zato tukaj lahko sklepamo, da so odgovarjali

predvsem ²tudenti matemati£ne smeri. 6,1 odstotkov pri ²tudiju uporabljajo tudi pro-

grame za zvok in video, prav tako 6,1 odstotkov ²tudentov uporablja spletno u£ilnico

Moodle in program za izobraºevalne vsebine eXe. Med ostalimi programi pa sta bila

omenjena ²e FileZilla in SSH.

�tevilo Odstotki %Pisarni²ki paketi in urejevalniki besedil ( OpenO�ce,Notepad++, LYX, LATEX)

11 22,4 %

Operacijski sistem (Linux) 2 4,1 %Gra�£ni programi (GIMP, Inkscape, Photoscape,PhotoFiltre, Blender, Picasa)

7 14,3 %

Programi za zvok in video (Audacity) 3 6,1 %Spletni brskalniki (Mozilla Firefox, Google Chrome) 9 18,4 %Programi za urejanje spletnih strani, spletnih u£ilnic,blogov ... (eXe, Moodle)

3 6,1 %

Programska razvojna okolja (Pascal, Java, PHP, C++) 4 8,2 %Matemati£ni programi (GeoGebra, Yenka, wxMaxima) 8 16,3 %Drugi ( FileZilla, Ssh) 2 4,1 %

Tabela 5.9: Odgovori na vpra²anje, katere od odprtokodnih programov na va²em ra£u-nalniku uporabljate zaradi ²tudijskih obveznosti.

5.4.7 Vpra²anje 7: Ali je odprtokodna programska oprema name-

²£ena tudi na fakultetnih ra£unalnikih (ra£unalni²ka u£il-

nica, avla)?

Pri tem vpra²anju je odgovarjalo vseh 45 anketirancev, saj je bil odgovor obvezen. Vpra-

²anje je bilo izbirnega tipa, pri katerem so ²tudenti izbirali med odgovori: da, ve£ od-

prtokodnih programov; da, vsaj en program je odprtokodni; ne, niti en ni odprtokodni,

ne vem, mogo£e so pa nisem prepri£an(a). V tabeli 5.10 so prikazani rezultati sedmega

vpra²anja.


�tevilo Odstotki %Da, ve£ odprtokodnih programov 13 28,9 %

Da, vsaj en program je odprtokodni 11 24,4 %Ne, niti en ni odprtokodni 1 2,2 %

Ne vem, mogo£e pa nisem prepri£an(a) 20 44,4 %

Tabela 5.10: Odgovori na vpra²anje, ali je odprtokodna programska oprema name²£enatudi na fakultetnih ra£unalnikih (ra£unalni²ka u£ilnica, avla).

Iz tabele je razvidno, da 13 anketirancev, torej 28,9 odstotkov, meni, da je na fakultetnih

ra£unalnikih name²£enih ve£ odprtokodnih programov. 24,4 odstotkov jih meni, da je

name²£en vsaj en odprtokodni program. En anketiranec je menil, da niti en odprtokodni

program ni name²£en na fakultetnih ra£unalnikih. Ve£ina anketirancev, torej kar 44,4 od-

stotkov, pa jih ni prepri£anih o name²£eni odprtokodni programski opremi na fakultetnih

ra£unalnikih. Iz podatkov pri sedmem vpra²anju lahko sklepamo, da fakultetni ra£unal-

niki omogo£ajo uporabo odprtokodne programske opreme, saj se 13 ²tudentov strinja, da

je na ra£unalnikih ve£ odprtokodnih programov, 24,4 odstotkov jih meni, da je vsaj en

odprtokodni program name²£en. Pri tem lahko sklepamo, da so bili takega mnenja ²tu-

denti ra£unalni²ke smeri, saj tudi ve£ uporabljajo fakultetne ra£unalnike v u£ilnicah in v

avli. Presene£a podatek, da kar 44,4 odstotkov anketirancev ne ve oziroma ni prepri£anih

o name²£eni odprtokodni programski opremi. Pri tem lahko sklepamo, da ne uporabljajo

pogosto ra£unalnikov na fakulteti in name²£ene programske opreme, ali pa ne lo£ijo dobro

odprtokodne programske opreme od zaprtokodne in pla£ljive.

5.4.8 Vpra²anje 8: Kateri odprtokodni program je name²£en? �e

jih imate ve£ in se jih spomnite, jih zapi²ite.

Na osmo vpra²anje je odgovarjalo 24 anketirancev, torej tistih, ki so se strinjali, da je na

fakultetnih ra£unalnikih name²£enih ve£ ali vsaj en odprtokodni program. Vpra²anje je

bilo odprtega tipa, zato smo odgovore zdruºili v ve£ skupin. Rezultate prikazuje tabela

5.11.

Pri osmem vpra²anju je 24 anketirancev na²telo 47 programov, ki so se tudi ponavljali.

Najve£, torej 31,9 odstotkov, izmed na²tetih programov predstavljajo spletni brskalniki, in

sicer je bila najve£krat omenjena Mozilla Firefox, sledijo gra�£ni programi, ki predstavljajo

17 odstotkov. 14,9 odstotkov predstavljajo pisarni²ki paketi in urejevalniki besedil, med

katerimi je bil najve£krat omenjen OpenO�ce.org. Prav tako 14,9 odstotkov predstavlja

operacijski sistem Linux, sledijo programi za zvok, matemati£ni programi in drugi, kot

so FileZilla in SSH. Iz odgovorov lahko sklepamo, da programe, ki so jih anketiranci

na²teli, tudi najve£ uporabljajo, tako na ²olskih ra£unalnikih kot tudi na lastnih, kar lahko

vidimo pri petem in ²estem vpra²anju. Med odprtokodnimi programi, ki so name²£eni na


fakultetnih ra£unalnikih, je tudi operacijski sistem Linux in gra�£ni programi, za katere

menimo, da so jih na²teli ²tudenti ra£unalni²ke smeri, saj so del njihovega ²tudijskega

programa, zato presene£a le en na²teti program med programskimi razvojnimi orodji, saj

bi jih glede na ²tudijske smeri ²tudentov pri£akovali ve£.

�tevilo Odstotki %Pisarni²ki paketi in urejevalniki besedil ( OpenO�ce,Notepad++, LATEX)

7 14,9 %

Operacijski sistem (Linux) 7 14,9 %Gra�£ni programi (GIMP, Inkscape, Blender, Picasa) 8 17 %Programi za zvok in video (Audacity, VLC mediaplayer)

3 6,4 %

Spletni brskalniki (Mozilla Firefox, Google Chrome) 15 31,9 %Programi za urejanje spletnih strani, spletnih u£ilnic,blogov ... (eXe, Moodle)

0 0 %

Programska razvojna okolja (Pascal) 1 2,1 %Matemati£ni programi (GeoGebra) 3 6,4 %Drugi ( FileZilla, Ssh) 3 6,4 %

Tabela 5.11: Odgovori na vpra²anje, kateri odprtokodni program je name²£en, £e jih imateve£ in se jih spomnite, jih zapi²ite.

5.4.9 Vpra²anje 9: Katere od odprtokodnih programov na fakul-

tetnih ra£unalnikih uporabljate zaradi ²tudijskih obvezno-

sti?

Na deveto vpra²anje je prav tako odgovarjalo 24 anketirancev, torej tistih, ki so se stri-

njali, da je na fakultetnih ra£unalnikih name²£enih ve£ ali vsaj en odprtokodni program.

Vpra²anje je bilo odprtega tipa, zato smo odgovore, ki so prikazani v tabeli 5.12, zdruºili

v ve£ skupin.

�tevilo Odstotki %Operacijski sistem (Linux) 7 25,9 %Gra�£ni programi (GIMP, Inkscape, Blender, Picasa) 4 14,8 %Spletni brskalniki (Mozilla Firefox, Google Chrome) 11 40,7 %Programi za urejanje spletnih strani, spletnih u£ilnic,blogov ... (Moodle)

1 3,7 %

Programska razvojna okolja (Pascal) 1 3,7 %Matemati£ni programi (GeoGebra) 2 7,4 %Drugi ( FileZilla) 1 3,7 %

Tabela 5.12: Odgovori na vpra²anje, katere od odprtokodnih programov na fakultetnihra£unalnikih uporabljate zaradi ²tudijskih obveznosti.


Pri devetem vpra²anju smo dobili zelo malo odgovorov, in sicer je 24 anketirancev sku-

paj na²telo 27 odprtokodnih programov, katere uporabljajo na fakultetnih ra£unalnikih

za ²tudijske obveznosti. Zopet so bili najve£krat omenjeni spletni brskalniki, in sicer v

40,7 odstotkih, sledi operacijski sistem Linux, ki predstavlja 25,9 odstotkov, nato gra�£ni

programi v 14,8 odstotkih. Najmanj pa uporabljajo programe za urejanje spletnih strani

in programska razvojna okolja. Pri tem vpra²anju je kar 25,9 odstotkov anketirancev

odgovorilo, da ne uporabljajo fakultetnih ra£unalnikov. Iz odgovorov lahko sklepamo, da

ve£ina anketirancev ne uporablja pogosto fakultetnih ra£unalnikov za ²tudijske obveznosti

in se bolj posluºujejo lastnih ra£unalnikov. Najbolj prevladuje uporaba spletnih brskal-

nikov in, £e primerjamo z odgovori pri ²estem vpra²anju, tudi na lastnih ra£unalnikih

najve£ uporabljajo tovrstno programsko opremo. Operacijski sistem Linux pa so najver-

jetneje omenjali ²tudenti ra£unalni²ke smeri, saj ga uporabljajo pri ²tudijskih obveznostih

v okviru vaj in predavanj.

5.4.10 Vpra²anje 10: Pomislite na programe, ki jih uporabljate

zaradi ²tudijskih obveznosti. Menite, da bi od teh progra-

mov lahko zamenjali pla£ljive programe z da uporabniki

niso vedeli odgovora, odprtokodnimi?

Pri tem vpra²anju je odgovarjalo vseh 45 anketirancev, saj je bil odgovor obvezen. Vpra-

²anje je bilo izbirnega tipa, pri katerem so ²tudenti izbirali med odgovori: da, vse kar

uporabljam; da, ve£ino; da, nekatere bi lahko zamenjali; da, vendar le malo od njih; ne,

ni jih mogo£e zamenjati. Rezultati desetega vpra²anja so prikazani v tabeli 5.13

�tevilo Odstotki %Da, vse kar uporabljam 5 11,1 %

Da, ve£ino 10 22,2 %Da, nekatere bi lahko zamenjali 16 35,6 %Da, vendar le malo od njih 6 13,3 %Ne, ni jih mogo£e zamenjati 8 17,8 %

Tabela 5.13: Odgovori na vpra²anje, pomislite na programe, ki jih uporabljate zaradi²tudijskih obveznosti. Menite, da bi od teh programov lahko zamenjali pla£ljive programez odprtokodnimi.

Iz tabele je razvidno, da je najve£ anketirancev mnenja, in sicer 35,6 odstotkov, da bi

nekatere pla£ljive programe lahko zamenjali z odprtokodnimi, sledi odgovor, da bi lahko

ve£ino programov zamenjali, kar predstavlja 22,2 odstotka vseh vpra²anih. 17,8 odstotkov

meni, da jih ni mogo£e zamenjati, 13,3 odstotkov jih meni, da bi lahko le malo programov,

ki jih uporabljajo, zamenjali z odprtokodnimi, 11,1 odstotka vseh anketirancev je mnenja,


da bi lahko vse programe, ki jih uporabljajo, zamenjali z odprtokodnimi. Iz podatkov

lahko sklepamo, da anketiranci precej uporabljajo pla£ljive in zaprtokodne programe,

katerih ne bi zamenjali za odprtokodne. Pri tem lahko sklepamo, da gre predvsem za

programe, katere pogosto uporabljajo in jih dobro poznajo. Natan£nej²e podatke bomo

dobili pri analizi naslednjih vpra²anj.

5.4.11 Vpra²anje 11: Kateri program bi zamenjali s katerim?

Na vpra²anje niso odgovorili tisti, ki so bili pri desetem vpra²anju mnenja, da pla£ljivih

programov ni mogo£e zamenjati z odprtokodnimi. Torej je odgovarjalo 37 anketirancev.

Vpra²anje je bilo odprtega tipa, zato smo iste odgovore zdruºili. Podatki so prikazani v

tabeli 5.14.

Pla£ljivi programi Odprtokodni programi,ki bi zamenjali pla£ljive

�tevilo Odstotki %

Pisarni²ki paket MicrosoftO�ce

Pisarni²ki paketOpenO�ce.org

21 63,6 %

Operacijski sistemWindows

Operacijski sistem Linux 4 12,1 %

Gra�£ni programi(FireWorks, Illustrator,

CorelDraw)

Gra�£ni program Inkscape 3 9,1 %

Gra�£ni programi(Photoshop, Adobe

Photoshop)

Gra�£ni program GIMP 2 6,1 %

Spletni brskalnik InternetExplorer

Spletni brskalnik MozillaFirefox

3 9,1 %

Tabela 5.14: Odgovori na vpra²anje, kateri program bi zamenjali s katerim.

Pri enajstem vpra²anju je odgovarjalo 39 anketirancev in so skupaj na²teli 33 programov,

ki bi jih zamenjali z odprtokodnimi in so tudi povedali, s katerim programom bi posamezni

program nadomestili. Najve£krat je bil omenjen pisarni²ki paket Microsoft O�ce, in

sicer v 63,6 odstotkih, katerega bi zamenjali z zelo podobno alternativo OpenO�ce.org.

Najmanjkrat pa so se pojavili gra�£ni programi za rastrsko gra�ko, in sicer v 6,1 odstotkih.

Iz odgovorov lahko sklepamo, da na ra£unalnikih anketirancev prevladuje pisarni²ki paket

Microsoft O�ce, katerega pogosto uporabljajo in ga tudi zelo dobro poznajo. Vendar

pa je OpenO�ce zelo podobna odprtokodna alternativa, zato bi bili uporabniki laºje

pripravljeni zamenjati Microsoft O�ce. Sklepamo, da bi se uporabniki teºje prilagodili

novemu operacijskemu sistemu, zato bi najverjetneje vztrajali pri operacijskem sistemu

Windows in ga ne bi veliko uporabnikov menjalo za Linux. Na podlagi prej²njih odgovorov

sklepamo, da veliko anketirancev ºe uporablja odprtokodne gra�£ne programe in spletne

brskalnike, zato jih pri tem vpra²anju niso omenjali.


5.4.12 Vpra²anje 12: Kateri program mislite, da ga ne bi mogli

zamenjati? Zapi²ite tudi razlog zakaj.

Na vpra²anje niso odgovarjali tisti, ki so bili pri desetem vpra²anju mnenja, da bi lahko

zamenjali vse pla£ljive programe z odprtokodnimi. Torej je odgovarjalo 40 anketirancev.

Vpra²anje je bilo odprtega tipa, zato smo podobne in ponavljajo£e odgovore zdruºili v

ve£ skupin. V tabeli 5.15 so prikazani odgovori anketirancev.

Programi, katere ne bimogli zamenjati

Razlogi �tevilo Odstotki%

Ne vem, kateri program bizamenjal

Problem je, da so pla£ljiviprogrami bolj dovr²eni,medtem ko odprtokodni neponujajo toliko moºnosti inimajo napake.

24 60 %

Vsi pla£ljivi programi sonadomestljivi inuporabljam le odprtokodneprograme

Mislim, da so odprtokodniprogrami £isto dovolj zauporabo (tako doma£o kotza ²tudijske namene)

7 17,5 %

Virusni programi Zaprta koda omogo£a ve£jovarnost

1 2,5 %

Photoshop, CorelDraw Omogo£a vse, karpotrebujem za obdelavoslik in kar odprtokodniprogrami ne omogo£ajo.

2 5 %

Operacijski sistemWindows

Teºje bi bilo zamenjatioperacijski sistem MicrosoftWindows z operacijskimsistemom Linux, saj smouporabniki preve£ navajenina operacijski sistemWindows.Veliko ra£unalnikov vsebujeoperacijski sistemWindows.Ker ne poznamoperacijskega sistemaLinux.

4 10 %

WinZip / 1 2,5 %Microsoft O�ce Pri odprtokodnih se hitro

pojavijo teºave1 2,5 %

Tabela 5.15: Odgovori na vpra²anje, kateri program mislite, da ga ne bi mogli zamenjati.Zapi²ite tudi razlog zakaj.

Pri dvanajstem vpra²anju je odgovarjalo 40 anketirancev. Podobne in ponavljajo£e se

odgovore smo zdruºili. Med razlogi, zakaj ne bi zamenjali pla£ljivega programa so na²teti


odgovori, ki ni nujno, da so se ponovili. Pri tem odgovoru nismo dobili veliko konkretnih

podatkov, saj kar 60 odstotkov anketirancev odgovora ni vedelo. En izmed njih pa je

bil mnenja, da so pla£ljivi programi bolj dovr²eni, medtem ko odprtokodni ne ponujajo

toliko moºnosti in imajo napake. Pri tem vpra²anju jih je bilo 17,5 odstotkov mnenja,

da so vsi pla£ljivi programi nadomestljivi in da uporabljajo le odprtokodne programe, saj

omogo£ajo vse, kar potrebujejo pri njihovi uporabi. Ta podatek nas nekoliko presene£a,

saj bi lahko ºe pri prej²njem vpra²anju odgovorili tako. 10 odstotkov anketirancev je

bilo mnenja, da bi teºko zamenjali operacijski sistem Windows, saj je name²£en na ve£ini

ra£unalnikov in so ga ljudje navajeni ter ga dobro poznajo in bi teºko preklopili na drug

operacijski sistem. Dva anketiranca sta bila mnenja, da bi teºko zamenjali gra�£ne pro-

grame. Iz tega lahko sklepamo, da se veliko ukvarjata z ra£unalni²ko gra�ko in tovrstne

programe nujno potrebujeta. En anketiranec je bil mnenja, da bi teºko zamenjali virusne

programe, saj omogo£ajo ve£jo varnost. Prav tako je en, torej 2,5 odstotka vseh vpra-

²anih, menil, da bi teºko zamenjali Microsoft O�ce, saj se pri odprtokodnih tovrstnih

programih hitreje pojavijo teºave. Med pla£ljivimi programi, ki je ne bi menjali, pa je bil

omenjen tudi WinZip.

5.4.13 Vpra²anje 13: �e bi morali zamenjati obi£ajne programe

z odprtokodnimi, s katerimi bi jih zamenjali? Microsoft

Word bi lahko zamenjali z ...

Na vpra²anje je odgovarjalo 33 anketirancev in je bilo odprtega tipa, pri £emer so anke-

tiranci lahko vpra²anje izpustili, £e odgovora niso vedeli. Odgovori so prikazan v tabeli

5.16.

�tevilo Odstotki %OpenO�ce.org (Writer) 24 72,7 %LibreO�ce (Writer) 2 6,1 %

LATEX 2 6,1 %Google Word 1 3 %

Ne vem, ne bi menjal 4 12,1 %

Tabela 5.16: Odgovori na vpra²anje, s katerimi programi bi lahko zamenjali MicrosoftWord.

Iz tabele je razvidno, da je ve£ina anketirancev mnenja, in sicer 72,7 odstotkov, da bi

lahko Microsoft Word zamenjali z OpenO�ce.org razli£ico Writer. Podoben rezultat

smo pri£akovali, saj je Writer od OpenO�ce.org ena najbolj podobnih razli£ic Wordu

in jo uporabniki tudi najbolje poznajo. 12,1 odstotkov anketirancev ni vedelo odgovora

oziroma Worda ne bi menjali, 12 anketirancev pa ni odgovarjalo, tako da lahko sklepamo,

da odgovora niso poznali. 6,1 odstotkov je podalo odgovor Writer od LibreO�ce in prav


tako je 6,1 odstotkov kot razli£ico Wordu omenilo LATEX. En pa je omenil, da lahko

uporabimo Google dokument in tam naredimo Google Word.



Excel bi lahko zamenjali z ...


tiranci lahko vpra²anje izpustili, £e odgovora niso vedeli. Odgovori so prikazani v tabeli

5.17.

�tevilo Odstotki %OpenO�ce.org (Calc) 24 80 %LibreO�ce (Calc) 2 6,7 %

LATEX 1 3,3 %Google Excel 1 3,3 %

Ne vem, ne bi menjal 2 6,7 %

Tabela 5.17: Odgovori na vpra²anje, s katerimi programi bi lahko zamenjali MicrosoftExcel.

Iz tabele je razvidno, da je ve£ina anketirancev mnenja, in sicer 80 odstotkov, da bi

Microsoft Excel lahko zamenjali z OpenO�ce.org razli£ico Calc. Podoben rezultat smo

pri£akovali, saj je Calc od OpenO�ce.org ena najbolj podobnih razli£ic Excelu in jo

uporabniki tudi najbolj poznajo. 6,7 odstotkov anketirancev ni vedelo odgovora oziroma

Excela ne bi menjali. 15 anketirancev pa ni odgovarjalo, tako da lahko sklepamo, da tudi

niso poznali odgovora. 6,7 odstotkov je podalo odgovor Calc od LibreO�ce. En pa je

omenil, da lahko uporabimo Google dokument in tam naredimo Google Excel in prav

tako je en anketiranec omenil LATEX, kar je 3,3 odstotkov vseh anketirancev, vendar pa

moramo poudariti, da Excel in LATEX nimata iste oziroma podobne funkcionalnosti. Pri

tem lahko sklepamo, da anketiranec ne pozna dobro lastnosti in funkcij programa Excel

ali programa LATEX.



Power Point bi lahko zamenjali z ...


tiranci lahko vpra²anje izpustili, £e odgovora niso vedeli. Odgovori so prikazani v tabeli

5.18


�tevilo Odstotki %Open O�ce.org (Impress) 19 73,1 %LibreO�ce (Impress) 2 7,7 %Prezi (ni odprtokodni) 2 7,7 %Ne vem, ne bi menjal 3 11,5 %

Tabela 5.18: Odgovori na vpra²anje, s katerimi programi bi lahko zamenjali MicrosoftPower Point.

Iz tabele je razvidno, da je ve£ina anketirancev mnenja, in sicer 73,1 odstotkov, da bi lahko

Microsoft Power Point zamenjali z OpenO�ce.org razli£ico Impress. Podoben rezultat

smo pri£akovali, saj je Impress od Open O�ce ena najbolj podobnih razli£ic Power Pointu

in jo uporabniki tudi najbolj poznajo. Tudi pri prej²njih odgovorih smo pogosto zasledili

odgovor OpenO�ce.org. 3 anketiranci niso vedeli odgovora oziroma Power Pointa ne bi

menjali, 19 anketirancev pa ni odgovarjalo tako, da lahko sklepamo, da tudi niso poznali

odgovora. 7,7 odstotkov je podalo odgovor Impress od LibreO�ce. Dva pa sta omenila

program Prezi, saj z njim lahko izdeluje² zelo dobre predstavitve, vendar pa moremo

poudariti, da ta program ni odprtokoden.



Outlook bi lahko zamenjali z ...

Na vpra²anje je odgovarjalo 23 anketirancev. Vpra²anje je bilo odprtega tipa, pri £emer

so anketiranci lahko vpra²anje izpustili, £e odgovora niso vedeli. Odgovori so prikazani v

tabeli 5.19.

�tevilo Odstotki %Mozilla Thunderbird 6 26 %

Gmail 2 8,7 %Yahoo 1 4,4 %

IncrediMail 2 8,7 %Ne vem, ne uporabljam

Microsoft Outlook12 52,2 %

Tabela 5.19: Odgovori na vpra²anje, s katerimi programi bi lahko zamenjali MicrosoftOutlook.

Iz tabele je razvidno, da ve£ina, torej 52,2 odstotkov anketirancev, ne ve odgovora ozi-

roma ne uporablja Microsoft Outlook. 22 anketirancev ni odgovorilo na vpra²anje, zato

sklepamo, da odgovora prav tako niso poznali. Nad rezultati, da ne vedo odgovora, smo


nekoliko presene£eni, saj bi pri odgovoru lahko pomislili na programe, katere ºe upora-

bljajo. 6 anketirancev, kar je 26 odstotkov, je mnenja, da bi lahko uporabljali Mozilla

Thunderbird, po 2 anketiranca sta omenila Gmail in IncrediMail, en vpra²ani pa Yahoo.



Internet Explorer bi lahko zamenjali z ...

Na vpra²anje je odgovarjalo 32 anketirancev in so skupaj na²teli 44 programov, kateri

so se tudi ponavljali. Vpra²anje je bilo odprtega tipa, pri £emer so anketiranci lahko

vpra²anje izpustili, £e odgovora niso vedeli. Odgovori so prikazani v tabeli 5.20.

�tevilo Odstotki %Mozilla Firefox 26 59,1 %Google Chrome 13 29,6 %

Opera 3 6,8 %Ne vem, ne bi menjal 2 4,5 %

Tabela 5.20: Odgovori na vpra²anje, s katerimi programi bi lahko zamenjali MicrosoftInternet Explorer.

Iz tabele je razvidno, da je ve£ina, torej 59,1 odstotkov anketirancev mnenja, da bi lahko

Microsoft Internet Explorer lahko zamenjali s spletnim brskalnikom Mozilla Firefox. Po-

doben rezultat smo pri£akovali, saj tovrstni program uporabniki zelo veliko uporabljajo

in je bil najbolj pogost odgovor tudi pri prej²njih vpra²anjih. 2 anketiranca nista vedela

odgovora oziroma Internet Explorer ne bi menjala, 13 anketirancev ni odgovarjalo, tako

da lahko sklepamo, da tudi niso poznali odgovora. 13 vpra²anih, torej 29,6 odstotkov, so

za odgovor napisali tudi dobro poznan in pogosto uporabljen Google Chrome.

5.4.18 Vpra²anje 18: �e bi morali zamenjati obi£ajne programe z

odprtokodnimi, s katerimi bi jih zamenjali? �e odgovora

na veste, klikniti naprej. Programe za vektorsko gra�ko

(npr. Corel Draw, Adobe Illustrator ...) bi lahko zamenjali

z ...

Na vpra²anje je odgovorilo 26 anketirancev, ki so na²teli 28 programov, kateri se tudi

ponavljajo. Vpra²anje je bilo odprtega tipa, pri £emer so anketiranci vpra²anje lahko

izpustili, £e niso vedeli odgovora. Rezultati so prikazani v tabeli 5.21.


�tevilo Odstotki %Inkscape 11 39,3 %

OpenO�ce.org (Draw) 2 7,1 %Karbon14 1 3,6 %

Ne vem in napa£ni odgovori(GIMP, GeoGebra, Paint.net,

Picasa, Blender, GoogleSketchUp, Math)

14 50 %

Tabela 5.21: Odgovori na vpra²anje, s katerimi programi bi lahko zamenjali programe zavektorsko gra�ko.

Iz tabele je razvidno, da je najve£krat omenjeni program za vektorsko gra�ko Inkscape

in predstavlja 39,9 odstotkov na²tetih programov. Pri tem lahko sklepamo, da je to eden

od odprtokodnih programov za vektorsko gra�ko, ki ga uporabniki najbolje poznajo in

tudi uporabljajo. 2 anketiranca sta omenila program Draw, ki je del pisarni²kega pa-

keta OpenO�ce.org, en vpra²ani pa je kot odgovor navedel Karbon14. Med odgovori pri

tem vpra²anju smo pogosto zasledili napa£ne odgovore, ki predstavljajo kar 50 odstotkov

na²tetih programov, saj so anketiranci tu na²tevali tudi programe za rastrsko gra�ko.

Najpogosteje je bil omenjen program GIMP, programi za 3D gra�ko in matemati£ni pro-

grami. Pri tem lahko sklepamo, da anketiranci ne lo£ijo dobro programov za vektorsko

in rastrsko gra�ko in verjetno ne uporabljajo pogosto programov za vektorsko gra�ko.

Pri tem vpra²anju nismo dobili odgovorov od 19 anketirancev, pri katerih sklepamo, da

odgovora tudi niso poznali.

5.4.19 Vpra²anje 19: �e bi morali zamenjati obi£ajne programe z

odprtokodnimi, s katerimi bi jih zamenjali? �e odgovora

na veste, klikniti naprej. Programe za rastrsko gra�ko

(npr. Photoshop, Corel Painter, Corel Photo-Paint ...) bi

lahko zamenjali z ...


ponavljajo. Vpra²anje je bilo odprtega tipa, pri £emer so anketiranci vpra²anje lahko

izpustili, £e niso vedeli odgovora. Rezultati so prikazani v tabeli 5.22.


�tevilo Odstotki %GIMP 21 60 %

PhotoFiltre 2 5,7 %Photoscape 3 8,6 %Paint.net 2 5,7 %Picasa 2 5,7 %Pixlr 1 2,9 %

Ne vem in napa£ni odgovori(Inkscape, OpenO�ce Draw,

4 11,4 %

Tabela 5.22: Odgovori na vpra²anje, s katerimi programi bi lahko zamenjali programe zavektorsko gra�ko.

Iz tabele je razvidno, da je najve£krat omenjeni program za rastrsko gra�ko GIMP in

predstavlja 60 odstotkov na²tetih programov. Pri tem lahko sklepamo, da je to eden od

odprtokodnih programov za rastrsko gra�ko, ki ga uporabniki najbolje poznajo in tudi

uporabljajo. Programi PhotoFiltre, Picasa in spletni urejevalnik slik Paint.net so bili

omenjeni po dvakrat, kar je 5,7 odstotkov. Program Photoscape so omenili 3 anketiranci,

kar je 8,6 odstotkov. Med odgovori pri tem vpra²anju smo zasledili 4 napa£ne odgovore,

ki predstavljajo 11,4 odstotkov na²tetih programov, saj so anketiranci tu na²tevali tudi

programe za vektorsko gra�ko, kot sta Inkscape in Draw. Iz odgovorov lahko sklepamo,

da anketiranci bolje poznajo programe za rastrsko gra�ko kot za vektorsko in jih verjetno

tudi pogosteje uporabljajo. Na to vpra²anje ni odgovorilo 16 anketirancev, torej lahko

sklepamo, da odgovora niso vedeli.

5.4.20 Vpra²anje 20: Katere tri programe, povezane s ²tudijskimi

obveznostmi, ste nazadnje uporabili (razen Worda, Excela

ali Power Pointa)?


ponavljajo. Vpra²anje je bilo odprtega tipa. Rezultati so prikazani v tabeli 5.23.

Iz tabele 5.23 je razvidno, da so najve£krat omenjeni programi za gra�ko in predstavljajo

22,9 odstotkov na²tetih programov. Med pogostimi odgovori smo zasledili tudi pisarni²ke

pakete in urejevalnike besedil, ki predstavljajo 11,5 odstotkov, in programska razvojna

okolja, ki predstavljajo 13,7 odstotkov vseh na²tetih programov. Anketiranci so za ²tu-

dijske obveznosti pogosto uporabljali tudi spletne brskalnike, matemati£ne programe in

programe za izdelovanje animacij in iger. Med programi smo zasledili tudi program Prezi

za izdelovanje predstavitev, programe za izdelovanje tiskanih vezij, programe za simula-

cijo in realisti£no sliko vesolja, kot sta Stellarium in Celestia. Med odgovori so bili tudi

Adobe Reader, Skype, program ChemSketch za risanje organskih molekul, paket za stati-


sti£no obdelavo podatkov SPSS ter program Snagit za izdelovanje zaslonskih slik in video

posnetkov.

Iz odgovorov lahko sklepamo, da ²tudenti najve£ uporabljajo gra�£ne programe, saj se ti

lahko uporabljajo za razli£ne namene in na razli£nih podro£jih. �tudenti pogosto upora-

bljajo pisarni²ke pakete in urejevalnike besedil, saj se uporabljajo za seminarske naloge,

poro£ila, doma£e naloge, diplomske naloge in dela itd. Med programi lahko zasledimo

tudi speci�£ne programe iz posameznih ²tudijskih smeri, kot so �zika, kemija, elektroteh-

nika, matematika, ra£unalni²tvo in pri tem lahko sklepamo, da ²tudenti dobro poznajo

programe iz svojih podro£ij in jih tudi pogosto uporabljajo. Med na²tetimi programi smo

zasledili kar nekaj pla£ljivih programov, kot so Microsoft O�ce, Adobe Photoshop, Power-

Director, Flash, Prezi, SolidWorks, Dreamveawer, Matlab itd., £eprav je bilo v navodilu

vpra²anja izrecno navedeno, da naj bodo Microsoftova orodja izpu²£ena.

�tevilo Odstotki %Pisarni²ki paketi in urejevalniki besedil (MicrosoftO�ce, OpenO�ce, Notepad++, LATEX, LYX)

10 11,5 %

Gra�£ni programi (GIMP, Inkscape, Blender, Picasa,Google SketchUp, Adobe Photoshop, Paint.net,Photoscape, PhotoFiltre, SolidWorks)

20 22,9 %

Programi za zvok in video (Audacity, PowerDirector,Movie Maker, VLC media player, )

4 4,6 %

Spletni brskalniki (Mozilla Firefox, Internet Explorer) 8 9,2 %Programi za urejanje spletnih strani, spletnih u£ilnic,blogov ... (eXe, Joomla, Dreamweaver)

3 3,5 %

Programska razvojna okolja (Pascal, Python, Eclipse,Matlab, Octave, C++, PyCharm, Simulink)

12 13,7 %

Matemati£ni programi (GeoGebra, Mathematica forWindows)

8 9,2 %

Izdelovanje 3D animacij in iger (e-Adventure, Flash,Alice)

8 9,2 %

Programi za na£rtovanje tiskanih vezij (Target3001,Eagle)

3 3,5 %

Program Prezi za izdelovanje predstavitev 3 3,5 %Simulacija in realisti£na slika vesolja (Stellarium,Celestia)

3 3,5 %

Drugi (Adobe Reader, Skype, ChemSketch, SPSS,Snagit)

5 5,7 %

Tabela 5.23: Odgovori na vpra²anje, katere tri programe, povezane s ²tudijskimi obve-znostmi, ste nazadnje uporabili (razen Worda, Excela ali Power Pointa).


5.4.21 Vpra²anje 21: Sledi nekaj izjav, za katere izberite, koliko

se z njimi strinjate ali ne strinjate.

To vpra²anje vsebuje 13 trditev, pri katerih so anketiranci zbirali med odgovori: popol-

noma se ne strinjam, se ne strinjam, se ne morem odlo£iti, se strinjam, se popolnoma

strinjam. Za posamezno trditev so podatki prikazani v tabeli in grafu. Na trditve je

odgovarjalo vseh 45 anketirancev.

• �tudijske obveznosti lahko opravim z odprtokodnimi programi

Tabela 5.24 prikazuje odgovore na prvo trditev.

�tevilo Odstotki %Popolnoma se ne strinjam 2 4,4 %

Se ne strinjam 8 17,8 %Se ne morem odlo£iti 10 22,2 %

Se strinjam 19 42,2 %Popolnoma se strinjam 6 13,3 %

Tabela 5.24: Odgovori na trditev ²tudijske obveznosti lahko opravim z odprtokodnimiprogrami.

Aritmeti£na sredina v tej tabeli zna²a 3,42.

Slika 5.1 prikazuje podatke tabele 5.24.

Tabela prikazuje, da se najve£ anketirancev, in sicer 42,2 odstotkov, strinja, da ²tudijske

obveznosti lahko opravijo z odprtokodnimi programi. Najmanj anketirancev, torej 4,2

odstotkov, se s trditvijo popolnoma ne strinjajo. Pri prvi trditvi pa se 10 anketirancev,

kar je 22,2 odstotkov, ni moglo odlo£iti o moºnosti opravljanja ²tudijskih obveznosti z

odprtokodnimi programi.

Podobne odgovore smo pri£akovali, saj menimo, da ²tudenti precej uporabljajo dolo£ene

odprtokodne programe za ²tudijske obveznosti tako na doma£ih kot tudi na fakultetnih

ra£unalnikih, kar lahko vidimo tudi pri prej²njih vpra²anjih. Vendar pa verjetno pogosto

uporabljajo najbolj poznane in uporabljene pla£ljive programe, kot so Microsoft O�ce

in operacijski sistem Windows, zato je bil precej²en del anketirancev neodlo£enih, 17,8

odstotkov pa se s trditvijo niso strinjali.


Slika 5.1: Prikaz odgovorov na trditev ²tudijske obveznosti lahko opravim z odprtokodnimiprogrami.

• Kot u£itelj bi ºelel uporabljati odprtokodne programe.

Tabela 5.25 prikazuje odgovore na drugo trditev.

�tevilo Odstotki %Popolnoma se ne strinjam 0 0 %


Se strinjam 24 53,3 %Popolnoma se strinjam 9 20 %

Tabela 5.25: Odgovori na trditev kot u£itelj bi ºelel uporabljati odprtokodne programe.



Tabela prikazuje, da se najve£ anketirancev, in sicer 53,3 odstotkov, strinja, da bi kot

u£itelji ºeleli uporabljati odprtokodne programe. Nih£e od vpra²anih se s trditvijo po-

polnoma ne strinja. Pri drugi trditvi se 8 anketirancev, kar je 17,8 odstotkov, ni moglo

odlo£iti.


Podobne odgovore smo pri£akovali, saj se ve£ina anketirancev strinja oziroma se popol-

noma strinja. Menimo, da bi ²tudenti kot u£itelji ºeleli uporabljati odprtokodne programe,

saj izobraºevalne ustanove pogosto nimajo na voljo dovolj �nan£nih sredstev za pla£ljive

programe, zato bi bilo smiselno uporabljati £im ve£ odprtokodne programske opreme. Po-

leg tega obstaja veliko odprtokodnih programov za posamezna u£na podro£ja in predmete.

Verjetno pa bi ºeleli ²e vedno uporabljati pla£ljive programe, katere najbolje poznajo in

jih pogosto uporabljajo.

Slika 5.2: Prikaz odgovorov na trditev kot u£itelj bi ºelel uporabljati odprtokodne pro-grame.

• Uporaba odprtokodnih programov pomeni niºje stro²ke uporabe ra£u-

nalnika.

Tabela 5.26 prikazuje odgovore na tretjo trditev.





Tabela 5.26: Odgovori na trditev uporaba odprtokodnih programov pomeni niºje stro²keuporabe ra£unalnika.



Slika 5.3: Prikaz odgovorov na trditev uporaba odprtokodnih programov pomeni niºjestro²ke uporabe ra£unalnika.

Tabela prikazuje, da se najve£ anketirancev, in sicer 40 odstotkov, popolnoma strinja, da

uporaba odprtokodnih programov pomeni niºje stro²ke uporabe ra£unalnika. En vpra²ani,

kar je 2,2 odstotka, se s trditvijo popolnoma ne strinja. Pri tretji trditvi se 6 anketirancev,

kar je 13,3 odstotkov, ni moglo odlo£iti o strinjanju s trditvijo.


Podobne odgovore smo pri£akovali, saj se ve£ina anketirancev strinja oziroma se popol-

noma strinja. Menimo, da uporaba odprtokodnih programov zniºa stro²ke uporabe ra£u-

nalnika, saj lahko uporabljamo programe, katere dobimo na spletu, ne da bi zanje pla£ali.

Po drugi strani pa so uporabniki navajeni dolo£enih programov, ki so sicer pla£ljivi, £e

pa bi jih ºeleli zamenjati za odprtokodne programe, bi jim u£enje le teh prineslo nekaj

stro²kov in jim vzelo kar nekaj £asa. Tudi v podjetjih in izobraºevalnih ustanovah bi

imeli kar nekaj stro²kov z izobraºevanjem kadra, £e bi pla£ljive programe zamenjali z

odprtokodnimi.

• Odprtokodni programi so dovolj dostopni in propagirani.

Tabela 5.27 prikazuje odgovore na £etrto trditev.




Tabela 5.27: Odgovori na trditev odprtokodni programi so dovolj dostopni in propagirani.



Tabela prikazuje, da se pri £etrti trditvi 33,3 odstotkov anketirancev ne strinja, da so

odprtokodni programi dovolj dostopni in propagirani, prav tako se 33,3 odstotkov pri

tej trditvi ni moglo odlo£iti o strinjanju s trditvijo. Najmanj anketirancev, torej 6,7

odstotkov, pa se je s trditvijo popolnoma strinjalo.

Pri tej trditvi smo nekoliko ve£ odgovorov pri£akovali, da se s trditvijo strinjajo. Pri

tem lahko sklepamo, da so anketiranci slabo seznanjeni z informacijami o dostopnosti

odprtokodne programske opreme, saj lahko programe dobimo na spletu. Menimo, da

je premalo obve²£anja in propagiranja o odprtokodnih programih, saj redko zasledimo

tovrstne informacije drugje kot v ra£unalni²kih revijah, knjigah in portalih. Pogosteje

zasledimo informacije o novostih in napredkih pri pla£ljivi programski opremi.


Slika 5.4: Prikaz odgovorov na trditev odprtokodni programi so dovolj dostopni in propa-girani.

• Odprtokodne programe bi priporo£il znancem, prijateljem, sorodnikom,

sodelavcem, ²tudijskim kolegom

Tabela 5.28 prikazuje odgovore na peto trditev.




Tabela 5.28: Odgovori na trditev odprtokodne programe bi priporo£il znancem, prijate-ljem, sorodnikom, sodelavcem, ²tudijskim kolegom.




Slika 5.5: Prikaz odgovorov na trditev odprtokodne programe bi priporo£il znancem,prijateljem, sorodnikom, sodelavcem, ²tudijskim kolegom.

Tabela prikazuje, da se 57,8 odstotkov anketirancev strinja, da bi odprtokodne programe

priporo£ili znancem, prijateljem, sorodnikom, sodelavcem, ²tudijskim kolegom. Nih£e od

anketirancev ni odgovoril, da se s trditvijo popolnoma ne strinja. 15,6 odstotkov vpra²anih

pa se ni moglo odlo£iti.

Podobne odgovore smo pri£akovali, saj menimo, da uporabniki dolo£ene programe, s ka-

terimi so zadovoljni, priporo£ajo tudi drugim uporabnikom. Anketiranci so bili ²tudentje,

ki med seboj veliko sodelujejo in si pomagajo pri ²tudjskih obveznostih, zato si verjetno

tudi izmenjujejo informacije o uporabnih odprtokodnih programih, ki jih uporabljajo tako

za ²tudij kot tudi za lastne interese.

• Odprtokodni programi niso tako varni, kot so komercialni

Tabela 5.29 prikazuje odgovore na ²esto trditev.





Tabela 5.29: Odgovori na trditev odprtokodni programi niso tako varni, kot so komerci-alni.



Slika 5.6: Prikaz odgovorov na trditev odprtokodni programi niso tako varni, kot sokomercialni.

Tabela prikazuje, da se 44,4 odstotkov anketirancev ne more odlo£iti. Nih£e od anketi-

rancev ni odgovoril, da se s trditvijo popolnoma strinja. S trditvijo se ne strinja 33,3

odstotkov vpra²anih, 4,4 odstotkov pa se jih strinja, da odprtokodni programi niso tako

varni kot komercialni.

Pri tej trditvi lahko sklepamo, da anketiranci ne vedo veliko o varnosti odprtokodne

programske opreme, saj se jih kar precej ni moglo odlo£iti pri omenjeni trditvi. Pri£akovali


bi nekoliko ve£ odgovorov, da se s trditvijo strinjajo, saj je pri odprtokodnih programih

koda vsem dostopna in jo vsak lahko spreminja, zato lahko nekateri dvomijo o varnosti

tovrstnih programov.

• Uporaba nelegalnih programov je prepovedana

Tabela 5.30 prikazuje odgovore na sedmo trditev.




Tabela 5.30: Odgovori na trditev uporaba nelegalnih programov je prepovedana.



Slika 5.7: Prikaz odgovorov na trditev uporaba nelegalnih programov je prepovedana.


Tabela prikazuje, da se 33,3 odstotkov anketirancev popolnoma strinja, da je uporaba

nelegalnih programov prepovedana. Nih£e od anketirancev ni odgovoril, da se s trditvijo

popolnoma ne strinja. S trditvijo se strinja 31,1 odstotkov vpra²anih, 24,4 odstotkov pa

se ni moglo odlo£iti.

Podobne rezultate smo pri£akovali, saj menimo, da so anketiranci informirani o tem, da

je uporaba nelegalnih programov prepovedana, saj smo o tej temi ºe marsikaj sli²ali prek

razli£nih medijev.

• �e je program dober, sem ga pripravljen(a) pla£ati

Tabela 5.31 prikazuje odgovore na osmo trditev.




Tabela 5.31: Odgovori na trditev, £e je program dober, sem ga pripravljen(a) pla£ati.



Tabela prikazuje, da se 33,3 odstotkov anketirancev ne more odlo£iti, ali bi bili pripravljeni

dober program tudi pla£ati. S trditvijo se popolnoma ne strinja 6,7 odstotkov vpra²anih,

24,4 odstotkov se jih strinja, 26,7 odstotkov se jih ne strinja.

Rezultati so precej podobni, kar smo nekoliko pri£akovali, saj menimo, da nima veliko

anketirancev izku²enj s pla£evanjem programske opreme in verjetno nimajo to£nih in-

formacij, koliko je potrebno pla£ati za posamezni program. Sklepamo, da se nekateri

anketiranci z dolo£enimi programi ukvarjajo bolj profesionalno in uporabljajo tiste pro-

grame, ki jim ponujajo ve£ moºnosti in so bolj kvalitetni. �e so to pla£ljivi programi, so

za njih pripravljeni tudi pla£ati, saj jim mogo£e prina²ajo tudi dobi£ek.


Slika 5.8: Prikaz odgovorov na trditev, £e je program dober, sem ga pripravljen(a) pla£ati.

• Odprtokodne programe bi uporabljali, £e profesorji in asistenti ne bi ve£

zahtevali uporabe Worda, Excela ipd.

Tabela 5.32 prikazuje odgovore na deveto trditev.



Se strinjam 9 20 %Popolnoma se strinjam 3 6,7 %

Tabela 5.32: Odgovori na trditev odprtokodne programe bi uporabljali, £e profesorji inasistenti ne bi ve£ zahtevali uporabe Worda, Excela ipd.




Slika 5.9: Prikaz odgovorov na trditev odprtokodne programe bi uporabljali, £e profesorjiin asistenti ne bi ve£ zahtevali uporabe Worda, Excela ipd .

Tabela prikazuje, da se 33,3 odstotkov anketirancev popolnoma strinja, da je uporaba

nelegalnih programov prepovedana. Nih£e od anketirancev ni odgovoril, da se s trditvijo

popolnoma ne strinja. S trditvijo se strinja 31,1 odstotkov vpra²anih, 24,4 odstotkov pa

se ni moglo odlo£iti.

Podobne rezultate smo pri£akovali, saj menimo, da so anketiranci informirani o tem, da

je uporaba nelegalnih programov prepovedana, saj smo o tej temi ºe marsikaj sli²ali prek

razli£nih medijev.

• V prihodnosti se bom pozanimal(a), s katerimi odprtokodni programi bi

lahko zamenjal(a) trenutne pla£ljive

Tabela 5.33 prikazuje odgovore na deseto trditev.



Se ne strinjam 11 24,4 %Se ne morem odlo£iti 9 20 %


Tabela 5.33: Odgovori na trditev v prihodnosti se bom pozanimal(a), s katerimi odprto-kodni programi bi lahko zamenjal(a) trenutne pla£ljive.



Slika 5.10: Prikaz odgovorov na trditev v prihodnosti se bom pozanimal(a), s katerimiodprtokodni programi bi lahko zamenjal(a) trenutne pla£ljive.

Tabela prikazuje, da se 33,3 odstotkov anketirancev strinja, da se bodo v prihodnosti

pozanimali, s katerimi odprtokodni programi bi lahko zamenjali trenutne pla£ljive. S

trditvijo se je popolnoma strinjalo 4,4 odstotkov vpra²anih, 20 odstotkov se ni moglo

odlo£iti, 24,4 odstotkov pa se s trditvijo niso strinjali.


Podobne rezultate smo pri£akovali, saj menimo, da je za ²tudente veliko bolje, £e pro-

grame, ki jih potrebujejo, lahko uporabljajo zastonj, poleg tega pa obstaja veliko kva-

litetnih odprtokodnih programov, ki so zelo dobra ali celo bolj²a alternativa pla£ljivi

programski opremi. S trditvijo se kar nekaj anketirancev ni strinjalo, zato lahko tudi

sklepamo, da ²tudenti ºe poznajo odprtokodne programe, katere bi lahko zamenjali s

pla£ljivimi ali pa jih ºe uporabljajo.

• Odprtokodni programi nimajo nadgradenj

Tabela 5.34 prikazuje odgovore na enajsto trditev.




Tabela 5.34: Odgovori na trditev odprtokodni programi nimajo nadgradenj.



Tabela prikazuje, da se 42,2 odstotkov anketirancev ne strinja, da odprtokodni programi

nimajo nadgradenj. Nih£e od vpra²anih se ni s trditvijo popolnoma strinjal. Pri tej trditvi

se 26,7 % anketirancev ni moglo odlo£iti o strinjanju s trditvijo, 28,9 odstotkov pa se s

trditvijo popolnoma ne strinja.

Podobne rezultate smo pri£akovali, saj menimo, da ve£ina anketirancev pozna pojem

odprte kode in so seznanjeni, da lahko odprtokodne programe spreminjamo in jih nadgra-

jujemo. Dolo£eni vpra²ani se pri tej trditvi niso mogli odlo£iti, zato lahko sklepamo, da

odgovora ne poznajo.


Slika 5.11: Prikaz odgovorov na trditev odprtokodni programi nimajo nadgradenj.

• Zaradi ²tudijskih obveznosti imam na ra£unalniku nelegalno programsko

opremo

Tabela 5.35 prikazuje odgovore na dvanajsto trditev.



Se strinjam 18 40 %Popolnoma se strinjam 8 17,8 %

Tabela 5.35: Odgovori na trditev zaradi ²tudijskih obveznosti imam na ra£unalniku nele-galno programsko opremo.


Slika 5.12 prikazuje podatke tabele.


Slika 5.12: Prikaz odgovorov na trditev zaradi ²tudijskih obveznosti imam na ra£unalnikunelegalno programsko opremo.

Tabela prikazuje, da se 40 odstotkov anketirancev strinja, da imajo zaradi ²tudijskih

obveznosti na ra£unalniku nelegalno programsko opremo. S trditvijo se popolnoma ne

strinja 6,7 % anketirancev, 13,3 odstotkov se ne more odlo£iti, 22,2 odstotkov pa se s

trditvijo ne strinjajo.

Podobne rezultate smo pri£akovali, saj se ve£ina anketirancev strinja ali se popolnoma

strinja, da imajo na svojih ra£unalnikih tudi nelegalno programsko opremo. Menimo, da

²tudenti uporabljajo programsko opremo, ki jo najbolje poznajo in pogosto uporabljajo

tako na fakulteti kot tudi na lastnih ra£unalnikih. Pogosto se zgodi, da imajo na fakul-

tetah legalno programsko opremo, ²tudenti pa potem na svojih ra£unalnikih uporabljajo

nelegalno, saj ne ºelijo pla£evati programov ali pa se nau£iti uporabljati odprtokodnih

programov, ki so alternativa pla£ljivim. Velikokrat tudi ne poznajo dobro odprtokodne

programske opreme, ki jim omogo£a enake funkcije kot zaprtokodna in pla£ljiva program-

ska oprema.

• �e bi imel(a) £as in znanje, bi sodeloval(a) pri razvoju kak²nega odprto-

kodnega programa

Tabela 5.36, prikazuje odgovore na trinajsto trditev.



Se ne strinjam 9 20 %Se ne morem odlo£iti 7 15,6 %


Tabela 5.36: Odgovori na trditev, £e bi imel(a) £as in znanje, bi sodeloval(a) pri razvojukak²nega odprtokodnega programa.



Slika 5.13: Prikaz odgovorov na trditev, £e bi imel(a) £as in znanje, bi sodeloval(a) prirazvoju kak²nega odprtokodnega programa.

Tabela prikazuje, da se 42,2 odstotkov anketirancev strinja, da £e bi imeli £as in znanje, bi

sodelovali pri razvoju kak²nega odprtokodnega programa. S trditvijo se popolnoma strinja

8,9 odstotkov anketirancev. Pri razvoju tovrstne programske opreme ne bi sodelovalo

33,3 odstotkov vpra²anih, saj se s trditvijo ne strinjajo ali se popolnoma ne strinjajo, 15,6

odstotkov pa se ni moglo odlo£iti.


Med anketiranci je najve£ ²tudentov iz ra£unalni²ke smeri, zato lahko sklepamo, da so se

pri tej trditvi strinjali ali se popolnoma strinjali tovrstni ²tudenti, saj jih verjetno tudi

sodelovanje pri razvoju programske opreme bolj zanima, saj je to del njihovega podro£ja.

5.5 Povzetek anketne analize

Po analizi in interpretaciji odgovorov anketirancev lahko povzamemo nekatere ugotovitve.

Na anketni vpra²alnik se je odzvalo 45 ²tudentov, kateri so bili ve£inoma iz ra£unalni²kih

in matemati£nih smeri. Glede na vzorec anketirancev smo pri£akovali, da anketiranci

poznajo pojem "odprta koda", da poznajo odprtokodno programsko opremo, so z njo

seznanjeni in jo tudi uporabljajo. Rezultati so bili podobni pri£akovanim odgovorom, saj

je ve£ina anketirancev dobro opisala pojem "odprta koda" in so znali na²teti tudi precej

odprtokodnih programov. Ugotovili smo tudi, da anketiranci pogosto uporabljajo odpr-

tokodno programsko opremo. Med najbolj poznanimi odprtokodnimi programi in tudi

pogosto uporabljenimi so gra�£ni programi, kot so GIMP, Inkscape, Picasa, Photo�ltre

idr., internetni brskalniki, kot sta Mozilla Firefox in Google Chrome in pisarni²ki paketi

ter urejevalniki besedil, kot so OpenO�ce.org, LibreO�ce in LATEX. Tovrstne programe

anketiranci uporabljajo za doma£o uporabo in ²tudijske obveznosti. Glede nato, da je

bilo ve£ina anketirancev iz ra£unalni²ke smeri, smo pri£akovali, da bodo na²teli nekoliko

ve£ programskih razvojnih okolij. Ve£ odgovorov smo pri£akovali tudi pri vpra²anjih, kjer

je bilo potrebno napisati ustrezno odprtokodno alternativno programsko opremo najbolj

poznanim in uporabljenim pla£ljivim programom. Iz odgovorov ankete lahko sklepamo,

da ²tudenti ²e vedno uporabljajo pla£ljivo programsko opremo, kot je operacijski sistem

Windows in najverjetneje ga bodo tudi v prihodnje, saj ga najbolje poznajo in je najbolj

pogost operacijski sistem na ve£ini ra£unalnikov. Menimo, da je med pla£ljivo program-

sko opremo najbolj uporabljen Microsoft O�ce, ki jo uporabniki najbolje poznajo in bi

se teºko navadili na alternativno odprtokodno programsko opremo.

Ugotovili smo, da uporabniki poznajo odprtokodno programsko opremo in jo tudi upora-

bljajo, vendar menimo, da se ne bodo odrekli dolo£eni pla£ljivi programski opremi in bo

na ra£unalnikih tudi v prihodnje prisotna pla£ljiva in tudi nelegalna programska oprema.

Iz odgovorov sklepamo, da je odprtokodna programska oprema premalo propagirana v

nera£unalni²kih medijih in v izobraºevalnih ustanovah.

Poglavje 6

Zaklju£ek

V diplomskem delu smo preu£evali lastnosti odprte kode in uporabo odprtokodne pro-

gramske opreme. Opisali smo mnenja drugih raziskovalcev, uporabnikov in strokovnjakov

ter opisali nekaj primerov dobre prakse. Raziskali in opisali smo tudi nekaj odprtokodnih

programov. Zanimalo nas je, kak²na je uporaba odprtokodne programske opreme v izo-

braºevanju in tudi v Slovenji. S pomo£jo anketnega vpra²alnika smo ugotovili, kak²na je

uporaba in poznavanje odprtokodne programske opreme med ²tudenti. Na podlagi do-

bljenih podatkov in informacij smo sku²ali ugotoviti, ali bi lahko ra£unalnik uporabljali

le z odprtokodnimi programi tudi v izobraºevalnih ustanovah.

Z dostopnostjo in rastjo interneta se je raz²irila tudi uporaba odprtokodne programske

opreme in je vedno bolj konkuren£na pla£ljivi programski opremi. Na spletu je na vo-

ljo veliko odprtokodnih orodij, ki so namenjena razli£nim strokam. V diplomskem delu

smo se omejili na uporabo programov, ki jih uporabljamo pri vsakodnevni rabi ra£unal-

nika. Med ²tudijem na Pedago²ki fakulteti smo pri²li do spoznanja, da je ra£unalnik tudi

pomemben dejavnik izobraºevanja in pou£evanja, zato smo se posvetili uporabi odprto-

kodne programske opreme v izobraºevanju, saj lahko na spletu najdemo veliko razli£nih

in zanimivih odprtokodnih programov, ki pripomorejo k bolj²emu pou£evanju.

Ugotovili smo, da ve£ina izobraºevanja ²e vedno poteka na klasi£ni na£in, vendar pa je

vedno bolj v porastu tudi e-izobraºevanje, ki vklju£uje uporabo ra£unalnika in spleta v

pou£evanju. Menimo, da so u£itelji premalo informirani o odprtokodni programski opremi

in da ne poznajo uporabnih, didakti£nih, zanimivih tovrstnih programov, ki omogo£ajo

kakovostnej²e pou£evanje. Na spletu lahko zasledimo veliko zastonjskih programov za

posamezna podro£ja pou£evanja, za osnovno²olce, srednje²olce in tudi ²tudente, vendar

so premalo propagirani. Poleg tega se ljudje preve£ oklepamo programov, ki so pla£ljivi,

vendar jih dobro poznamo in jih ne bi menjali za alternativne nepla£ljive programe. Ugo-

tovili smo tudi, da je uporaba odprtokodne programske opreme bolj raz²irjena v tujini,

vendar pa je njena uporaba vedno bolj v porastu tudi v Sloveniji, saj obstaja kar nekaj

spletnih strani, £lankov, knjig in tudi raziskav na to temo.

103

104 Poglavje 6. Zaklju£ek

Pri anketni raziskavi smo ugotovili, da ²tudenti, preteºno iz Pedago²ke fakultete, dobro

poznajo pojem "odprta koda", da uporabljajo odprtokodno programsko opremo pred-

vsem za ²tudijske namene. Ve£ina anketirancev je bila iz ²tudijske smeri matematika in

ra£unalni²tvo, zato so bili tak²ni rezultati pri£akovani. Verjetno bi dobili realnej²e re-

zultate, £e bi zajeli ve£ ²tudentov iz ve£ razli£nih fakultet in ²tudijskih smeri. Sklepamo

tudi, da ljudje pogosto uporabljajo odprtokodne programe, vendar pri tem ne vedo, da so

odprtokodni. Ugotovili smo tudi, da je na ra£unalnikih ²e vedno prisotne precej pla£ljive

in tudi nelegalne programske opreme. Med najpogostej²imi je operacijski sistem Micro-

soft Windows in pisarni²ki paket Microsoft O�ce, najverjetneje bo tovrstna programska

oprema prisotna tudi v prihodnje.

Ob zaklju£ku diplomskega dela smo ugotovili, da bi lahko uporabljali ra£unalnik, na

katerem bi bila le odprtokodna programska oprema, saj je dobra alternativa vsakemu

programskemu orodju. Tudi v izobraºevalne in²titucije bi lahko vpeljali samo odprtokodno

programsko opremo, saj je na spletu veliko programov. Prav tako bi lahko uporabljali

odprtokodne pisarni²ke pakete in operacijske sisteme in bi s tem zniºali stro²ke programske

opreme, vendar pa bi porabili veliko £asa in tudi denarja, da bi izobrazili kader. Menimo,

da bi se tudi teºko navadili na nekatere programe, predvsem na operacijski sistem in

pisarni²ke pakete.

Z rastjo odprtokodne programske opreme se tudi razvijalci pla£ljive programske opreme

vedno bolj zavedajo konkurence, zato se trudijo z inovacijami, nadgradnjami in tudi po-

nujajo razli£ne popuste in ugodnosti. Konkurenca pa je dobrodo²la na eni in na drugi

strani, saj je posledi£no programska oprema bolj kakovostna, zanimivej²a in zmogljivej²a.

Literatura

[1] Audacity. http://audacity.sourceforge.net/, dostop: 21. 10. 2011.

[2] Alfonsi B. Open Source in the Classroom. IEEE Distributed Systems Online, 06:1�4,

2005.

[3] ClamWin. http://www.clamwin.com, dostop: 3. 11. 2011.

[4] COKS. http://www.coks.si/index.php5/glavna_stran, dostop od 10. 10. 2011

do 12. 3. 2012.

[5] Dokeos. http://www.dokeos.com, dostop: 17. 10. 2011.

[6] eXe. http://exelearning.org/wiki, dostop: 13. 10. 2011.

[7] GeoGebra. http://www.geogebra.org/cms, dostop: 18. 10. 2011.

[8] GIMP. http://www.gimp.org, dostop: 19. 10. 2011.

[9] Inkscape. http://www.inkscape.org, dostop: 19. 10. 2011.

[10] OCS inventory. http://www.ocsinventory-ng.org, dostop: 8. 11. 2011.

[11] iTALC. http://italc.sourceforge.net, dostop: 4. 11 .2011.

[12] Joomla. http://www.joomla.org, dostop: 14. 10. 2011.

[13] Keepass. http://keepass.info, dostop: 3. 11. 2011.

[14] LibreO�ce. http://sl.libreoffice.org, dostop: 21. 3. 2012.

[15] Lyx. http://www.lyx.org, dostop: 26. 10. 2011.

[16] Moodle. http://moodle.org, dostop: 12. 10. 2011.

[17] Nagios. http://www.nagios.org, dostop: 7. 11. 2011.

[18] OKO. http://www.institut-oko.si/osfcd/html/exe.html, dostop: 13. 10. 2011.

[19] OpenO�ce.org. www.openoffice.org, dostop: 25. 10. 2011.

105

106 Literatura

[20] Picasa. http://picasa.google.com, dostop: 20. 10. 2011.

[21] Peter Primoºi£. Uporaba odprte kode kot osnova za razvoj programske opreme. Di-

plomska naloga. Ljubljana: Fakulteta za ra£unalni²tvo in informatiko, 2005.

[22] Atif M. Qureshi, Arjumand Younus, Saeed Muhammad, and Nasir Touheed. OOO-

SIM: Open Source Out-of-Order Core Simulator for Teaching Computer Architecture.

Second International Conference on Computer Modeling and Simulation, 02:94�97,

2010.

[23] Rajendra K. Raj and F. Kazemian. Using Open Source Software in Computer Science

Courses. 36th ASEE/IEEE Frontiers in Education Conference, Session M2F, pages

21�26, 2006.

[24] G. Robles, J. M. Gonzales-Barahona, and J. Fernandez-Gonzales. New trends from

libre software that may change education. Global Engineering Education Conference

(EUDCON), pages 1183 �1188, 2010.

[25] A. Sinur. http://racunalniski-muzej.si/odprta-koda-skozi-cas, dostop: 10.

10. 2011.

[26] Slovenska spletna stran Joomle. http://www.slojoomla.si, dostop: 14. 10. 2011.

[27] Slovenska spletna stran OpenO�ce.org. http://sl.openoffice.org, dostop: 25.

10. 2011.

[28] Slovenska spletna stran orodja GIMP. http://www.gimp.si, dostop: 19. 10. 2011.

[29] Spletna stran odprtokodne programske opreme. http://sourceforge.net, dostop:

od 12. 10. 2011 do 6. 11. 2011.

[30] M. Terbuc. Use of Free/Open Source Software in e-education. Power Electronics and

Motion Control Conference (EPE-PEMC), pages 1737�1742, 2006.

[31] M. Tomaºin and M. Gradi²ar. Open source software in Slovenian primary and se-

condary schools. Informatics in education, 6(2):177�182, 2007.

[32] A. J. Turner. The Development and Use of Open-source Spacecraft Simulation and

Control Software for Education and Research. International Conference on Space

Mission Challenges for Information Technology, 2006.

[33] Spletna u£ilnica Hrast. http://hrast.pef.uni-lj.si/moodle/login/index.php,

dostop: 12. 10. 2011.

[34] VirtualDub. http://virtualdub.org, dostop: 24. 10. 2011.

Literatura 107

[35] M. �afran, M. �kornik, S. Skok, and B. Jereb. Uporaba odprtokodnih in prosto

dostopnih programskih orodij-primer dobre prakse. Uporabna informatika, ²t. 3:167�

174, 2011.

[36] Wikipedija. Odprta koda. http://sl.wikipedia.org/wiki/odprta_koda, dostop:

10. 10. 2011.

[37] Wikipedija. Joomla. http://sl.wikipedia.org/wiki/joomla, dostop: 14. 10.

2011.

[38] Wikipedija. Geogebra. http://en.wikipedia.org/wiki/geogebra, dostop: 18. 10.

2011.

[39] Wikipedija. Picasa. http://en.wikipedia.org/wiki/picasa, dostop: 20. 10. 2011.

[40] Wikipedija. Audacity. http://en.wikipedia.org/wiki/audacity, dostop: 21. 10.

2011.

[41] Wikipedija. Keepass. http://en.wikipedia.org/wiki/keepass, dostop: 3. 11.

2011.

IZJAVA

Podpisana Andreja Poto£nik, rojena 15. aprila 1985, ²tudentka Pedago²ke fakultete v

Ljubljani, smer matematika in ra£unalni²tvo, izjavljam, da je diplomsko delo z naslo-

vom Vpeljava odprtokodne programske opreme v izobraºevalne ustanove, pri mentorju

dr. Branku Kau£i£u, moje avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in lite-

ratura korektno navedeni.

Ljubljana, februar 2013 Kandidatka: Andreja Poto£nik

Documents

VPELJAAV ODPRTOKODNE PROGRAMSKE OPREME …pefprints.pef.uni-lj.si/1369/1/Diploma__Andreja_Potočnik...stopajo programska orodja odprte kode, zato je v zadnjih letih odprtokodna programska