Copyright© by Leon Percic

Leon Perčič

VLOGA VOJAŠKEGA ŠTABA EU V

NAČRTOVANJU VOJAŠKIH OPERACIJ EVROPSKE UNIJE

Kranj, 2011

ii

KAZALO

1. UVOD .............................................................................................................................1

2. SKUPNA EVROPSKA VARNOSTNA IN OBRAMBNA POLITIKA ............................3

2.1. SKUPNA ZUNANJA IN VARNOSTNA POLITIKA ..............................................3

2.1.1. Institucije, usklajevanje in odločitve v Bruslju ...................................................3

2.1.2. Politični instrumenti SZVP ................................................................................4

2.1.3. Prednostne naloge SZVP ...................................................................................4

2.2. EVROPSKA VARNOSTNA IN OBRAMBNA POLITIKA .....................................4

3. POLITIČNI IN VARNOSTNI ODBOR (PVO) ...............................................................8

3.1. DELOVNE SKUPINE POLITIČNO VARNOSTNEGA ODBORA EU ...................9

3.1.1. Odbor za civilno perspektivo in krizno upravljanje ............................................9

3.1.2. Politično vojaška skupina ..................................................................................9

3.1.3. Skupina svetovalcev za zunanje odnose .............................................................9

3.1.4. Geografske skupine ......................................................................................... 10

4. VOJAŠKI ODBOR EVROPSKE UNIJE (VOEU) ......................................................... 11

5. VOJAŠKI ŠTAB EU ..................................................................................................... 12

5.1. SPLOŠNO .............................................................................................................. 12

5.2. POSLANSTVO IN VLOGA .................................................................................. 13

5.3. NALOGE ............................................................................................................... 14

5.4. STRUKTURA ........................................................................................................ 17

6. NAČRTOVANJE VOJAŠKIH OPERACIJ EVROPSKE UNIJE ................................... 20

6.1. FAZA 1: RUTINA ................................................................................................. 21

6.2. FAZA 2: NASTANEK KRIZE IN ELABORACIJA KONCEPTA KRIZNEGA UPRAVLJANJA ............................................................................................................... 22

iii

6.3. FAZA 3: ODOBRITEV KONCEPTA KRIZNEGA UPRAVLJANJA IN IZDELAVA STRATEŠKIH OPCIJ .................................................................................. 23

6.4. FAZA 4: FORMALNA ODLOČITEV O DELOVANJU IN IZDELAVA NAČRTOV ....................................................................................................................... 25

6.4.1. Odločitev odbora o začetku operacije .............................................................. 25

6.4.2. Izdelava in odobritev koncepta delovanja ........................................................ 25

6.4.3. Generacija sil .................................................................................................. 26

6.4.4. Sporazum o statusu sil ..................................................................................... 28

6.4.5. Izdelava in odobritev operativnega načrta ........................................................ 28

6.4.6. Odločitev o začetku operacije .......................................................................... 28

6.5. FAZA 5: IMPLEMENTACIJA .............................................................................. 28

6.6. FAZA 6: PREUSMERITEV DELOVANJA EU IN ZAKLJUČEK OPERACIJE ... 28

7. ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 30

8. LITERATURA IN VIRI ................................................................................................ 33

8.1. Monografske publikacije, zborniki in članki ........................................................... 33

8.2. Splet ....................................................................................................................... 34

9. SEZNAM SLIK IN TABEL .......................................................................................... 35

10. SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC ......................................................................... 36

11. SLOVAR TUJIH IZRAZOV ......................................................................................... 39

1

1. UVOD

Oboroženi spopadi v zadnjem desetletju niso prizanesli prav nobeni regiji na svetu, večinoma so to notranji spopadi in ne spopadi med državami, žrtve pa so pretežno civilno prebivalstvo. Evropska unija lahko veliko prispeva, tako v boju proti grožnjam kot tudi pri omogočanju uresničevanja priložnosti. Dejavna in sposobna Evropska unija lahko pusti sledi na svetovnem prizorišču in s tem prispeva k učinkovitem večstranskem sistemu, ki bo omogočil pravičnejši, varnejši in bolj združen svet. Evropa se še naprej sooča z grožnjami in izzivi na področju varnosti. Izbruh spopadov na območju Balkana je bil opozorilo, da vojna na naši celini še ni preteklost. Zunanja politika Evropske unije je vse bolj usklajena, krizno upravljanje pa vse bolj učinkovito. Evropska unija ima na voljo instrumente, ki jih lahko učinkovito uporabi, kar je že dokazala na območju Balkana in v bolj oddaljenih regijah. Toda če želi prispevati svojim zmožnostim primerno, mora biti bolj dejavna in bolj usklajena ter sodelovati z drugimi.

Možnost razvijanja obrambne dimenzije EU je bila prvič omenjena v Maastrichtski pogodbi leta 1991. Takrat je Unija prejšnji sistem zunanjepolitičnega povezovanja (evropsko politično sodelovanje) med članicami preimenovala v Skupno zunanjo in varnostno politiko ter jo s Pogodbo o Evropski uniji vključila v drugi steber. Danes je SZVP najbolj dinamičen projekt EU, operativno vojaško in civilno delovanje pa njena podaljšana roka.

Decembra 1999 je Evropski svet v Helsinkih sklenil ustanoviti evropske zmogljivosti za hitro posredovanje (Headline goal 2003). To je pomenilo, da bo do leta 2003 EU lahko v 60 dneh napotila vojaško enoto do velikosti korpusa (60 000 vojakov) na krizno območje, kjer bodo samozadostni do enega leta. Enota naj bi izvajala t.i. Petersberške naloge v skladu s Pogodbo o ustanovitvi EU. Da bi se EU pripravila na prevzem takšne odgovornosti kriznega upravljanja, je Evropski svet v Nici sprejel sklep o ustanovitvi stalnih političnih in vojaških teles; Politično-varnostnega odbora, Vojaškega odbora ter Vojaškega štaba EU. Kasneje se je Headline goal nadgrajeval in zaključil na bojnih skupinah. EU je v tem kratkem času, od leta 2003 do danes, izvedla več kot 20 operacij, od tega 7 vojaških kar kaže na njeno zmogljivost avtonomnega delovanja tako na kopnem, morju in v zraku.

Evropska Unija se vedno bolj pojavlja kot globalni igralec na področju vzpostavljanja svetovnega reda in miru. Čeprav je bila še ne tako daleč nazaj precej odvisna od Nata, se danes lahko pohvali z svojo neodvisnostjo in samostojnim izvajanjem tako civilnih kot vojaških operacij. Evropska uniji, ki je po svojem nastanku mednarodna organizacija, po institucionalni zgradbi naddržavna tvorba z veliko lastnostmi države, pri vsem tem manjka lastna vojska. Zanimivo pri vsem tem je, da ima svoj vojaški štab, ki je verjetno edini na svetu brez vojske, kateri bi lahko poveljeval. Na temo Vojaškega štaba EU je bilo v akademskih krogih že veliko napisanega in objavljenega, sam pa sem se odločil da opišem njegovo vlogo v vojaških operacijah, ki jih izvaja Evropska unija.

V prvem poglavju sem opisal temeljne lastnosti in namen Skupne zunanje in varnostne politike ter Evropske varnostne in obrambne politike (sedaj Skupna varnostna in obrambna

2

politika – SVOP). SZVP je temelj in pravna osnova delovanja EU na varnostnem in obrambnem področju, zato je grob opis njenega namena ključen za nadaljnje razumevanje vloge posameznih institucij.

V drugem poglavju sem opisal Politično-varnostni odbor EU. PVO deluje kot politično telo in je nadrejeni ter hkrati kontrolni organ v hierarhični lestvici izvajanja SZVP. Sestavljajo ga predstavniki držav članic EU na veleposlaniški ravni. PVO ima pod seboj več delovnih skupin, ki mu pomagajo pri njegovem delu.

Vojaški odbor EU sem na kratko opisal v tretjem poglavju. VOEU je neposredno nadrejen Vojaškemu štabu in mu podaja potrebne smernice za njegovo delo. VOEU podaja priporočila in predloge PVO. Sestavljajo ga načelniki generalštabov iz držav članic EU, le-te pa predstavljajo vojaški strokovnjaki na tedenskih zasedanjih.

V četrtem poglavju sem podrobno opisal Vojaški štab, njegovo strukturo in naloge, ki jih je dobil ob svoji ustanovitvi s sklepom Sveta EU. Vojaški štab izvaja vojaško načrtovanje za potrebe operacij EU tako na vojaškem področju kot tudi deloma na civilnem področju, saj se oboje tesno prepleta. Vojaški štab sestavljajo vojaški in civilni strokovnjaki iz držav članic EU ter imajo določen mandat s strani matičnih držav.

V petem poglavju sem po fazah opisal postopek načrtovanja vojaške operacije ter vlogo institucij EU. V načrtovanju je zajetih šest glavnih faz preko katerih dobimo vpogled v postopke in procedure, ki so potrebne za realizacijo vojaške operacije.

V zaključku sem navedel lastna razmišljanja in sklepe, ki pa so predvsem izražena osebna mnenja na podlagi prebrane literature ter miselne primerjave glede na moje dosedanje izkušnje v Slovenski vojski.

V seminarski nalogi sem se kolikor je bilo mogoče izogibal podrobnostim in tako opisal predvsem glavne faze in postopke dela Vojaškega štaba EU. Pri tem je zelo težko ločiti pomembno od nepomembnega zaradi velikega števila postopkov in njihove vrednosti ter različnih institucij. Težave so nastopale tudi pri iskanju literature. Večina literature obstaja samo na internetu in še to samo v tujih jezikih, veliko pa je tudi interne literature, ki ni za objavo. Nekaj težav sem imel tudi pri prevodu nazivov posameznih teles in institucij, ki sem jih preimenoval v slovenski jezik. Pri tem sem uporabil najbolj logičen smisel slovenskih izrazov, ki ustrezajo izvirnemu nazivu v angleškem jeziku. Na koncu upam, da sem bralcu seminarske naloge vsaj v grobem predstavil postopek načrtovanja vojaških operacij EU in vlogo Vojaškega štaba EU.

3

2. SKUPNA EVROPSKA VARNOSTNA IN OBRAMBNA POLITIKA

2.1. SKUPNA ZUNANJA IN VARNOSTNA POLITIKA

Evropska unija ima vse večji pomen v mednarodnem prostoru. Odgovore na številna zunanjepolitična vprašanja je mogoče doseči samo s sodelovanjem vseh držav članic, zato jim v okviru SZVP v Bruslju namenjajo vse več pozornosti. Evropska unija želi s skupno zunanjo in varnostno politiko prispevati k ohranjanju mednarodnega miru, krepitvi mednarodne varnosti in spodbujanju demokracije, pravne države in spoštovanju človekovih pravic. Z medvladnim sodelovanjem si vseh 27 držav članic prizadeva oblikovati skupna stališča v okviru SZVP (http://www.eu2008.si/si/Policy_Areas/General_Affairs_and_External_ Relations/CFSP/index.html, 18.12.2010).

Od 1. novembra 1993, ko je začela veljati Maastrichtska pogodba, lahko EU v okviru SZVP nastopa v mednarodnem prostoru in izrazi svoja stališča o oboroženih spopadih, vprašanjih človekovih pravic in drugih zadevah, povezanih s temeljnimi načeli in skupnimi vrednotami EU, ki jih je zavezana zaščititi (http://www.eu2008.si/si/Policy_Areas/General_ Affairs_and_External_ Relations/CFSP/ index.html, 18.12.2010).

S sprejetjem Evropske varnostne strategije (EVS) na Evropskem svetu 12. in 13. decembra 2003 so bili jasno opredeljeni področje delovanja EU in strateške smernice v okviru SZVP. EVS tako sestavlja širšo podlago za delovanje držav član ic EU na p od ročju SZVP (http:// www.eu2008.si/si/Policy_Areas/General_Affairs_and_External_ Relations/CFSP/index.html, 18.12.2010).

2.1.1. Institucije, usklajevanje in odločitve v Bruslju

Z Amsterdamsko pogodbo (1997) je bila ustanovljena institucija visokega predstavnika za SZVP, da bi se povečala učinkovitost in zunanji vpliv evropske zunanje politike. Javier Solana je na tem položaju od 18. oktobra 1999. Visoki predstavnik in predstavniki vseh sedemindvajsetih držav članic sodelujejo v Bruslju in pripravljajo kratko- in srednjeročne ukrepe za ravnanje v kriznih razmerah (http://www.eu2008.si/si/ Policy_ Areas/ General_Affairs_and_External_ Relations/CFSP/index.html, 18.12.2010).

Določbe SZVP je dopolnila Pogodba iz Nice, ki je začela veljati 1. februarja 2003. Najpomembnejša novost je povečanje števila območij, kjer je mogoče glasovanje s kvalificirano večino. Ustanovljen je bil tudi Politični in varnostni odbor (PVO), ki po navadi zaseda dvakrat na teden in obravnava vprašanja SZVP ter nadzoruje potek operacij v okviru evropske varnostne in obrambne politike (EVOP) (http://www.eu2008.si/si/Policy_Areas/ General_Affairs_and_External_ Relations/CFSP/index.html, 18.12.2010).

4

SZVP ima tri instrumente, ki jih redno uporablja:

• skupne ukrepe, • skupna stališča, • skupne strategije.

Skupne strategije ponavadi veljajo za obdobje štirih let. Do zdaj so bile sprejete tri: o Rusiji (junij 1999), Ukrajini (december 1999) in Sredozemlju (junij 2000) (http://www.eu2008. si/si/Policy_Areas/General_Affairs_and_External_ Relations/CFSP/index.html, 18.12.2010).

2.1.2. Politični instrumenti SZVP

Sklepi zasedanj Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC), ki jih države članice sprejmejo in izoblikujejo v izčrpnih razpravah, so eden ključnih političnih instrumentov. Tudi možnost objavljanja izjav v imenu EU in zastopanja vlad tretjih držav ima politično težo. Med politične instrumente SZVP spadajo še posebni predstavniki EU. Področja, na katerih trenutno delujejo, so: Afganistan, Bosna in Hercegovina, Makedonija, mirovni proces na Bližnjem vzhodu, Velika jezera, Sudan, južni Kavkaz, osrednja Azija in Moldavija (http://www. eu2008.si/si/Policy_Areas/General_Affairs_and_External_Relations/CFSP/index.html,18.12. 2010).

2.1.3. Prednostne naloge SZVP

Med trenutne geopolitične prednostne naloge SZVP spadajo Zahodni Balkan, Bližnji vzhod, Irak, Iran, južni Kavkaz, osrednja Azija in krizna žarišča v Afriki. Siceršnje prioritete pa so boj proti terorizmu, neširjenje jedrskega orožja, preprečevanje konfliktov, človekove pravice in spodbujanje učinkovitega multilateralizma (http://www.eu2008.si/si/Policy_Areas/ General_Affairs_and_External_ Relations/CFSP/index.html, 18.12.2010).

2.2. EVROPSKA VARNOSTNA IN OBRAMBNA POLITIKA1

Evropska varnostna in obrambna politika (EVOP) je del skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) Evropske unije in je namenjena krepitvi zunanjih ukrepov EU z zmogljivostmi kriznega upravljanja, ki vključuje vojaške in nevojaške vidike, pri čemer v celoti spoštuje načela Ustanovne listine Organizacije združenih narodov. Posebnost Evropske unije pri odzivanju na krizne razmere je njena sposobnost aktiviranja veliko civilnih in vojaških sredstev in načinov, ki ji zagotavljajo zmogljivost splošnega kriznega upravljanja in

1 Evropska varnostna in obrambna politika se je z Lizbonsko pogodbo preimenovala v Skupno varnostno in obrambno politiko - SVOP. V seminarski nalogi bom opisal EVOP, saj je z njo tesno povezana ustanovitev Vojaškega štaba EU.

5

preprečevanja sporov v podporo ciljem SZVP (http://www.eu2008.si/si/Policy_Areas /General_Affairs_and_External_Relations/ESDP/index.html, 18.12.2010).

Začetki EVOP segajo v devetdeseta leta prejšnjega stoletja z razvojem Skupne zunanje in varnostne politike. Francosko-britanski vrh v St. Maloju 1998 je oblikoval okvir in glavne cilje EVOP. EVOP se je v tem obdobju razvijal vzporedno tako znotraj Zahodnoevropske unije kot tudi Evropske varnostne in obrambne identitete znotraj Nata. Evropski svet v Kölnu 1999 je formalno potrdil vlogo in definiral cilje EVOP (http://www.eu2008.si/si/Policy_Areas /General_Affairs_and_External_Relations/ESDP/index.html, 18.12.2010).

Razvoj EVOP je bil od tega trenutka naprej izjemno hiter in dinamičen, tako v smislu vzpostavitve institucionalnega okvirja kot razvoja zmogljivosti. Razvoj se lahko deli na dve fazi, prva od 1998 do 2002, ko je bil vzpostavljen okvir in so bile definirane zmogljivosti, in druga po 2002, ko je EVOP zaživel v polnem obsegu. Njegovo vlogo in razsežnosti danes jasno kažejo definiran okvir in operacije, ki segajo od Jugovzhodne Evrope, Vzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda, Afrike do Azije (http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika/evropska _unija/evropska_varnostna_in_obrambna_politika_evop/, 18.12.2010).

Za globalni pristop h kriznemu upravljanju je Evropska unija razvila veliko potrebnih načinov, ki ji omogočajo, da v celoti prevzame odgovornosti za krizno upravljanje in odigra svojo vlogo na mednarodnem prizorišču. Evropski svet je v Nici leta 2000 odobril ustanovitev novih stalnih političnih in vojaških organov (http://www.eu2008.si/si/Policy_Areas /General_Affairs_and_External_Relations/ESDP/index.html, 18.12.2010):

• Političnega in varnostnega odbora (PVO),

• Vojaškega odbora Evropske unije (VOEU) in

• Vojaškega "štaba" Evropske unije (VŠEU).

Z navedenimi novimi političnimi in vojaškimi organi je Evropska unija pri odzivanju na mednarodno krizo in v podporo ciljem SZVP sposobna neodvisno sprejemati odločitve, kadar se Nato kot celota ne udejstvuje, začeti in voditi vojaško operacijo z uporabo Natovih sredstev in zmogljivosti (berlinski dogovor) ali vojaške operacije pod njegovim vodstvom, vendar brez zatekanja k Natovim sredstvom in zmogljivostim (http://www.eu2008.si/si/Policy_Areas /General_Affairs_and_External_Relations/ESDP/index.html, 18.12.2010).

Evropska unija se je tudi odločila, da bo razvila zmogljivosti za civilno krizno upravljanje na podlagi štirih prednostnih nalog, opredeljenih na Evropskem svetu v Feiri junija 2000: policija, krepitev pravne države, krepitev civilne uprave in civilna zaščita. Civilne operacije EVOP vključujejo pretežno policijske misije, pa tudi razvoj in utrjevanje ustanov pravne države, krepitev civilnih upravnih struktur in opazovalne misije (http://www.eu2008. si/si/Policy_Areas /General_Affairs_and_External_Relations/ESDP/index.html, 18.12.2010).

6

Začetne aktivnosti so bile definirane s t.i. Petersberškimi nalogami, ki so obsegale izvajanje mirovnih operacij, vzpostavitev miru, zagotavljanje humanitarne pomoči in zagotavljanje pomoči v primeru naravnih in drugih katastrof. Razvoj civilne komponente kriznega upravljanja se je začel 2000 z odločitvijo v Feiri in definiranjem aktivnosti na področju policije, pravosodja, javne administracije in civilne zaščite na podlagi Civilian Headline Goal 2008 iz 2004. Razvoj vojaške komponente kriznega upravljanja se je nadaljeval leta 1999 s sprejemom European Headline Goal ter nadgrajen s konceptom bojnih skupin (do ravni brigade) EU v 2004, ki je postal operativen v 2007 z možnostjo napotitve v 5-10 dneh za 30 – 120 dni (http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika/evropska _unija/evropska_varnostna_in_ obrambna_politika_evop/, 18.12.2010).

Razvoj zmogljivosti je pomenil tako bolj sistematičen pristop kot tudi širitev vsebin, krepitev sodelovanja z drugimi akterji in ustanovitvijo institucij, ki naj pomagajo v tem razvoju. Evropska obrambna agencija je tako zadolžena za dolgoročen razvoj koherentne politike na področju obrambne industrije in trga, raziskav, razvoja in oborožitve. EU je razvila instrumente, kot so npr. pomoč pri reformi varnostnega sektorja, razorožitve, demobilizacije in reintegracije, kot pomemben element tako v fazi preprečevanja konfliktov kot postkonfliktnega upravljanja (http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika/evropska _unija /evropska_varnostna_in_obrambna_politika_evop/, 18.12.2010).

Slika 1: Operacije EU

Vir: Interno gradivo VŠEU (2010)

Pomemben mejnik v razvoju zmogljivosti je tu d i t.i. Berlin plu s aranžma, ki EU omog oča dostop in uporabo Natovih zmogljivosti glede načrtovanja in njihove uporabe. Obe

7

organizaciji sta tudi razvili okvir sodelovanja, katerega cilj je komplementaren razvoj zmogljivosti. EU ima na področju kriznega upravljanja razvito sodelovanje tudi z Združenimi narodi in drugimi organizacijami. Tudi sodelovanje tretjih držav v EU operacijah v pomembnem obsegu povečuje zmogljivosti (http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika/ evropska_unija/evropska_varnostna_in_ obrambna_politika_ evop/, 18.12.2010).

Poleg tega je Evropska unija z evropsko varnostno strategijo, ki jo je Evropski svet sprejel decembra 2003, potrdila vlogo, ki jo želi odigrati v svetu pri podpori mednarodnega reda, ki temelji na učinkovitem multilateralizmu v ZN. S spodbujanjem vojaških in civilnih sredstev odziva se je Unija sposobna zateči k več ukrepom, od diplomatske dejavnosti, humanitarne pomoči in gospodarskih ukrepov do civilnih policijskih in vojaških operacij kriznega upravljanja (http://www.eu2008.si/si/Policy_Areas/General_Affairs_and_External_ Relations/ ESDP/ index.html, 18.12.2010).

Evropska unija deluje globalno in je pripravljena sprejeti svoj delež odgovornosti za svetovno varnost. Na voljo ima vse potrebne zmogljivosti (civilne in vojaške) in ustrezne strukture za učinkovito odločanje EU pri kriznem upravljanju (http://www.eu2008.si/si/Policy_Areas /General_Affairs_and_External_Relations/ESDP/index.html, 18.12.2010).

8

3. POLITIČNI IN VARNOSTNI ODBOR (PVO)

Politični in varnostni odbor je bil ustanovljen na podlagi sklepa Sveta Evrope 22. januarja 2001 kot nadaljevanje začasnega političnega in varnostnega odbora. PVO je telo, ki lahko sproža in preučuje vsakršno vprašanje, ki je zajeto v področje SZVP ali EVOP. V povprečju PVO zaseda dvakrat tedensko. Zasedanja se izvajajo v francoskem in angleškem jeziku brez prevoda ter v skladu z jezikovnim režimom zajetim v SZVP. PVO sestavljajo predstavniki članic EU na veleposlaniški ravni. Svet Evropske unije lahko delegira pristojnost PVO za zagotavljanje politične kontrole in strateškega usmerjanja operacij SZVP na podlagi 25. člena Pogodbe o EU.

V tesnem sodelovanju z Generalnim sekretarjem/Visokim predstavnikom2

V času krize PVO zagotavlja politično kontrolo in strateške usmeritve o odzivnosti EU. Tesno sodeluje z Vojaškim odborom

EU, igra PVO ključno vlogo v procesu odločanja na področju SZVP/EVOP. Pomaga tudi pri oblikovanju smernic s podajanjem mnenj in usmerjanjem pozornosti Sveta Evropske unije.

3, Odborom za civilna vprašanja in krizno upravljanje4 ter Politično-vojaško skupino5 od katerih sprejema predloge in priporočila in katerim pošilja direktive. Predstavniki misij, ki sodelujejo v operacijah kriznega upravljanja in posebni predstavniki EU se redno udeležujejo zasedanj PVO. PVO je odgovoren za spremljanje mednarodne situacije na področju SZVP in izvajanje političnega dialoga na svoji ravni. Skupina Nicolaidis6

je odgovorna za pripravo dnevnih redov zasedanj PVO (Guide to the European Security and Defence Policy, 2008, str. 23-24).

Glavne naloge PVO so naslednje (Council Decision 2001/78/CFSP, 2001):

• Podaja mnenja Svetu EU pri oblikovanju politik,

• Preučuje osnutke sklepov Odbora za splošne zadeve7

• Usklajuje različne delovne skupine na področju SZVP.

,

2 Secretary-General/High representative 3 Military Committee - EUMC 4 Committee for civilian aspects of crisis management – CIVCOM 5 Political-military group – PMG 6 Skupina Nicolaidis je odgovorna za pripravo zasedanj PVO. Ustanovljena je bila marca leta 2003 v času grškega predsedovanja, ime pa je dobila po njenem prvem predsedniku. 7 General affairs council

9

3.1. DELOVNE SKUPINE POLITIČNO VARNOSTNEGA ODBORA EU

3.1.1. Odbor za civilno perspektivo in krizno upravljanje

Odbor za civilno perspektivo in krizno upravljanje je delovna skupina Političnega in varnostnega odbora, kateremu pošilja priporočila in predloge glede civilne perspektive in kriznega upravljanja. Priporočila in predlogi zajemajo področja delovanja policije, pravna vprašanja, civilne uprave in civilne zaščite vključno s službami nujne pomoči ob naravnih katastrofah.

Odbor izdeluje in razvija koncepte, instrumente ter zmožnosti civilnega kriznega upravljanja. Načrtuje in nadzoruje napredovanje civilnih operacij ter ocenjuje strateške opcije, ki jih določa Generalni sekretariat Sveta EU. Prav tako pripravlja izhodne strategije v sodelovanju z Evropsko komisijo. Odbor za civilno perspektivo in krizno upravljanje je dejansko član Evropske komisije.

3.1.2. Politično vojaška skupina

Skupina je odgovorna za politično vojaške vidike SZVP. Enako kot Odbor za civilno perspektivo in krizno upravljanje sestavlja predloge in priporočila Političnemu in varnostnemu odboru, vendar iz politično-varnostnega področja. V tem pogledu je skupina ključni forum za razvoj konceptov in instrumentov vojaških in civilno-vojaških operacij Evropske unije. Skupina ravno tako nadzoruje potek misij s področja vojaških in varnostnih reform ter delovanje EU v Afriki na področju preprečevanja, upravljanja in reševanja konfliktov. Na zahtevo skupina pripravlja tudi zasedanja PVO.

3.1.3. Skupina svetovalcev za zunanje odnose8

Skupina združuje svetovalce za zunanje odnose iz vseh stalnih članic Evropske unije. Ta medsteberna skupina se ukvarja z vsemi horizontalnimi vidiki SZVP, predvsem pa z institucionalnimi, pravnimi in proračunskimi. V tem pogledu pripravlja, med drugim tudi združena delovanja potrebna za izvajanje operacij kriznega upravljanja EU in ustanavljanje agencij EU za področje SVZP kot so; Evropska obrambna agencija

9, Satelitski center10, Evropska varnostno-obrambna šola11

8 Working Party of Foreign Relations Counselors – RELEX

. Skupina ima tudi nalogo nadzorovanja mehanizma ATHENA, ki omogoča skupno financiranje nekaterih vojaških operacij EU.

9European Defense Agency – EDA 10Satellite Center – SATCEN 11 European Security and Defense College

10

3.1.4. Geografske skupine12

Geografske skupine so dodeljene COREPER

13

-ju in se ukvarjajo z zadevami, ki se navezujejo na Balkan, Azijo in Bližnji vzhod. Geografske skupine zasedajo pomembno mesto v vsakodnevnem delu PVO in mu zagotavljajo politične ekspertize, ki so potrebne za razvoj konceptov in izvajanje operacij SZVP.

12 Geographical groups 13 Permanent Representatives Committee odgovoren za pripravo dela Evropskega sveta in ustanovljen na podlagi člena 207 PEU.

11

4. VOJAŠKI ODBOR EVROPSKE UNIJE (VOEU)

Najvišje vojaško telo v Svetu EU je Vojaški odbor (VOEU), ki ga sestavljajo načelniki Generalštabov14 držav članic. Njihovi vojaški predstavniki se srečujejo na tedenskih zasedanjih. Predsednika VOEU določi Svet EU na predlog šefov generalštabov za obdobje treh let. Predsednik sodeluje na vseh zasedanjih PVO in Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose15

Od šestega novembra 2009 je predsednik VOEU švedski general Hakan Syren, ki je pred nastopom svoje dolžnosti opravljal naloge glavnega poveljnika švedskih oboroženih sil http://www.consilium.europa.eu/showpage.aspx?id=1747&lang=EN, 9.12.2010).

. Prav tako predsednik deluje kot svetovalec Generalnega sekretarja/Visokega predstavnika EU.

Slika 2: Predsednik Vojaškega odbora EU general Hakan Syren

Vir: http://www.consilium.europa.eu/showpage.aspx?id=1747&lang=EN

Vojaški odbor podaja predloge in priporočila (vojaška stališča) PVO-u. Pri tem ga podpira Vojaški štab EU, ki je del Generalnega sekretariata Sveta EU. Vojaški odbor ima ključno vlogo pri načrtovanju in nadzorovanju vojaških operacij.

Priprave na zasedanja Vojaškega odbora opravlja Delovna skupina Vojaškega odbora16

14 Chiefs of defence staff – CHODS

, ki jo sestavljajo namestniki in pomočniki nacionalnih vojaških predstavnikov.

15 General affairs & External relations council – GAERC 16 Military Committee`s Working group – EUMCWG

12

5. VOJAŠKI ŠTAB EU

5.1. SPLOŠNO

Na zasedanju držav članic EU v Helsinkih 11. in 12. decembra 1999 je bila sprejeta odločitev za ustanovitev novih stalnih političnih in vojaških teles v sestavu Generalnega sekretariata Sveta EU. Z ustanovitvijo teh teles naj bi bila EU sposobna prevzeti celoten spekter preprečevanja možnih konfliktov in kriznega upravljanja v skladu z ustanovitveno pogodbo. Kot je navedeno v poročilu iz zasedanja v Helsinkih, Vojaški štab EU zagotavlja vojaško ekspertizo in podporo izvajanju SZVP EU vključno z vodenjem vojaških operacij kriznega upravljanja.

Slika 3: Direktor Vojaškega štaba EU general Ton Van Osch

Vir: http://www.consilium.europa.eu/showPage.aspx?id=1039&lang=EN

Vojaški štab EU je bil vse od svoje ustanovitve v sestavu Generalnega sekretariata Sveta EU. S prvim januarjem 2011 pa je bil z njegovim odlokom premeščen v Evropsko zunanjo akcijsko službo17 ter je edina permanentno integrirana vojaška struktura Evropske unije. VŠEU vodi generalni direktor18 s činom generalpodpolkovnika, ter ima svojega namestnika s činom general majorja19

, ki je hkrati tudi načelnik štaba.

17 European External Action Service - EEAS 18 Director General of European Military Staff – DGEUMS; three-star general 19Deputy director general/ Chief of Staff – DDG/COS; two-star general

13

5.2. POSLANSTVO IN VLOGA

Poslanstvo Vojaškega štaba EU je izvajanje zgodnjega opozarjanja, ocena situacije in strateško načrtovanje operacij ter izvajanje nalog v skladu s točko 17. (2) Pogodbe o EU vključno z nalogami, ki izhajajo iz evropske varnostne strategije. Te naloge vsebujejo tudi določanje evropskih nacionalnih in multinacionalnih sil ter implementacija politik in odločitev Vojaškega odbora EU.

Svet EU je na svojem zasedanju 12. in 13. decembra 2003 sprejel dokument z naslovom »European defence, NATO/EU consultation, planning and operations«, naslednje leto, 16. in 17. decembra 2004, pa je Evropski svet predpisal podrobnosti o implementaciji tega dokumenta, s katerim je določil poslanstvo in vlogo ter naloge Vojaškega štaba EU.

Vloga Vojaškega štaba EU:

• Je vir vojaških ekspertiz EU.

• Zagotavlja povezavo med Vojaškim odborom EU na eni strani in razpoložljivimi vojaškimi viri na drugi strani. Prav tako zagotavlja vojaške ekspertize drugim telesom EU na podlagi usmeritev VOEU.

• Izvaja tri glavne operativne funkcije: zgodnje opozarjanje, oceno situacije in strateško načrtovanje.

• Načrtuje, ocenjuje in podaja predloge o kriznem menedžmentu ter splošnem vojaškem načrtovanju in implementira odločitve in usmeritve VŠEU.

• V skladu s točko 17. (2) Pogodbe o EU podpira VŠEU pri ocenjevanju situacije in vojaških aspektih strateškega načrtovanja vključno z nalogami, ki izhajajo iz Evropske varnostne strategije. To velja za vse operacije EU ne glede na to ali se izvajajo s sodelovanjem Nata ali brez njega.

• Na zahtevo Generalnega sekretarja/Visokega predstavnika ali PVO podpira operacije tretjih držav ali mednarodnih organizacij na področju preprečevanja konfliktov, kriznega upravljanja in postkonfliktne stabilizacije.

• Prispeva k izdelavi, ocenitvi in reviziji ciljev glede zmogljivosti vključujoč potrebe posameznih držav članic ter zagotavlja skladnost z NATO procesom obrambnega načrtovanja20, procesom načrtovanja in revizije21 Partnerstva za mir22

• Sodeluje z Evropsko obrambno agencijo.

in dogovorjenimi postopki.

20 NATO`s Defence Planning Proces - DPP 21 Planning and Review Process - PARP 22 Partnership for Peace – PfP

14

• Je odgovoren za nadzorovanje, ocenjevanje in izdelavo predlogov glede urjenja, vojaških vaj in interoperabilnosti v povezavi s silami in zmogljivostmi, ki so na razpolago Evropski uniji.

• Preko civilno – vojaške celice vzdržuje možnost okrepitve nacionalnih štabov, ki so določeni za vodenje avtonomnih operacij EU.

• Preko civilno – vojaške celice vzdržuje zmogljivosti načrtovanja in vodenja operacije EU, kadar ni določen nacionalni ali operativni štab.

5.3. NALOGE

Naloge Vojaškega štaba EU se delijo na splošne naloge, naloge v civilno-vojaškem sodelovanju, naloge kriznega upravljanja in naloge med izvajanjem operacij. Splošne naloge VŠEU so:

• Po usmeritvah VOEU zagotavlja vojaške ekspertize Generalnemu sekretarju/Visokemu predstavniku ter drugim telesom EU.

• Nadzoruje potencialna krizna žarišča s pomočjo nacionalnih in multinacionalnih obveščevalnih zmogljivosti.

• Situacijskemu centru zagotavlja vojaške in sprejema povratne informacije.

• Izvaja vojaški del predhodnega strateškega načrtovanja.

• Določa in navaja evropske nacionalne in multinacionalne sile za EU operacije v sodelovanju z Natom.

• Pomaga pri razvoju in pripravi nacionalnih in multinacionalnih sil držav članic EU glede urjenja in izvajanja vojaških vaj.

• Organizira in usklajuje postopke z nacionalnimi in multinacionalnimi štabi (vključno z Natovimi štabi, ki so na razpolago EU). Pri tem skrbi, da so vsi postopki načrtovanja v skladu z Natom.

• Na vojaškem področju v skladu z EVOP svetuje v boju proti terorizmu.

• Sodeluje pri razvoju konceptov, doktrin, načrtov in postopkov o uporabi vojaških sil pri naravnih katastrofah.

• Na vojaškem področju programira, načrtuje, izvaja in ocenjuje postopke kriznega upravljanja.

• Sodeluje pri finančnem načrtovanju operacij in vojaških vaj.

15

• Skrbi za povezavo z nacionalnimi in multinacionalnimi štabi.

• Vzpostavlja stalne povezave z Natom v skladu z EU/NATO sporazumi.

• Vzdržuje skupino za povezavo z Natom in EU celico v Natovem Vrhovnem poveljstvu za operacije23

• Vzpostavlja in vzdržuje povezave z Združenimi narodi ter drugimi mednarodnimi organizacijami kot sta OSCE in Afriška unija.

v skladu z odločitvijo Evropskega sveta z dne 13.12.2004.

• Prispeva v proces učenja iz izkušenj.

Naloge iz civilno vojaškega sodelovanja:

• Na zahtevo Generalnega sekretarja/Visokega predstavnika ali PVO izvaja predhodno strateško načrtovanje.

• Sodeluje pri izdelavi doktrin, konceptov in postopkov na podlagi izkušenj iz civilno –vojaških operacij in vaj.

• Pripravlja koncepte in postopke za Operativni center EU; zagotavlja dosegljivost in pripravljenost moštva, razpoložljivost ustreznih ustanov in opreme Operativnega centra EU za izvajanje operacij, vaj in urjenj.

• Vzdržuje, posodablja in zamenjuje opremo Operativnega centra EU.

• Na zahtevo Generalnega direktorja štaba pomaga pri politično-vojaškem načrtovanju.

• Pomaga pri načrtovanju združenih civilno-vojaških operacij z izdelavo strateških opcij v skladu s postopki kriznega upravljanja. To načrtovanje spada pod neposredno pristojnost Generalnega direktorja vojaškega štaba.

• Na zahtevo Generalnega direktorja štaba zagotavlja pomoč pri civilno-strateškem načrtovanju.

Naloge kriznega upravljanja:

• Zahteva in procesira specifične informacije iz različnih obveščevalnih virov ter druge relevantne informacije iz drugih razpoložljivih virov.

• Podpira VOEU pri izdelavi Začetnih načrtovalnih navodil24 in Načrtovalnih direktiv25

23 Supreme Headquarters Allied Powers Europe – SHAPE

.

24 Initial planning guidance 25 Planning Directives

16

• Izdeluje in rangira vojaške strateške opcije, ki jih daje VOEU Političnemu in varnostnemu odboru z:

o definiranjem širokih začetnih možnosti,

o pridobiva in načrtuje podporo iz zunanjih virov ter podrobneje razširja možnosti delovanja,

o ocenjuje rezultate ter po potrebi delegira nadaljnje delo na tem področju,

o VOEU predstavlja splošno oceno s poudarkom na prioritetah in priporočilih.

• Z načrtovalnimi telesi in Natom določa in usklajuje sile, ki bodo sodelovale v operaciji EU.

• Operativnemu poveljniku pomaga pri izmenjavi tehničnih informacij s tretjimi državami, ki prispevajo sile za operacijo EU ter pri pripravi konference o generaciji sil.

• Stalno nadzoruje krizno situacijo.

Naloge med izvajanjem operacij:

• VŠEU pod neposrednim vodenjem VOEU neprestano nadzoruje potek vojaške operacije in izvaja strateške analize v sodelovanju z določenim operativnim poveljnikom.

• V luči politično-operativnega razvoja predlaga nove opcije VOEU, ki jih le-ta nato predlaga PVO.

• Pomaga središču operativnega centra pri izboljšavi postopkov.

• Z načrtovanjem in podporo pomaga pri usklajevanju civilnih operacij.

17

Slika 4: Emblem Vojaškega štaba EU

Vir: http://en.academic.ru/pictures/enwiki/67/Coat_of_Arms_of_the_European_ Union_Military_Staff.svg, 7.1.2011

5.4. STRUKTURA

Vojaški štab EU je do prvega januarja 2011 deloval pod vodstvom Vojaškega odbora EU kateremu je bil tudi neposredno dogovoren. Deloval je v sklopu Generalnega sekretariata Sveta EU, ki je bil dodeljen Generalnemu sekretarju/Visokemu predstavniku EU in je tesno sodeloval z drugimi njegovimi oddelki. Štabu poveljuje Generalni direktor, ki ima čin generalpodpolkovnika ter ima svojega namestnika s činom generalmajorja. Vojaški štab EU sestavljajo strokovnjaki iz posameznih področij in vojaško osebje, ki ga nacionalne države na podlagi pravil napotijo na opravljanje dolžnosti. Zaradi izboljšanja kakovosti kadrov in samega procesa selekcije, se države članice spodbuja, da na vsako prosto dolžnost prijavijo več kakor enega kandidata. V Vojaškem štabu EU delujejo tudi civilni uslužbenci Sekretariata Sveta EU in uslužbenci Evropske komisije. VŠEU je razdeljen na več direktoratov in sicer:

• Direktorat za koncepte in zmogljivosti26

• Obveščevalni direktorat

katerega naloga je izdelava konceptov, doktrin, projekcija sil in razvoj zmogljivosti. Direktorat je zadolžen tudi za izvedbo usposabljanja iz kriznega upravljanja, učenja iz izkušenj in sodelovanje z Evropsko obrambno agencijo. Poleg samega načrtovanja je njegova naloga tudi usklajevanje vojaških konceptov in postopkov kriznega upravljanja.

27

26 Concept and Capabilities Directorate – CON/CAP

zagotavlja obveščevalne informacije za sistem zgodnjega opozarjanja in oceno situacije. V štabnem procesu sodeluje z zbiranjem obveščevalnih informacij in procesom obveščevalnega načrtovanja. Prav tako zagotavlja obveščevalne informacije v proces načrtovanja kriznega upravljanja in obveščevalno oceno situacije za potrebe operacij ter izvedbo urjenj.

27 Intelligence Directorate – INT

18

• Direktorat za operacije28

• Direktorat za logistiko

načrtuje vojaške operacije kriznega upravljanja, ki jih vodi EU vključno s postkonfliktnim strateškim načrtovanjem. Izdeluje predhodne strateške načrte in načrte kriznega odzivanja. Njegova naloga je tudi izdelava načrtov zgodnjega opozarjanja ter podpora v procesu odločanja. Nadzoruje vse operacije, ki se izvajajo v skladu z evropsko varnostno in obrambno politiko ter generira kapacitete za načrtovanje in izvajanje avtonomnih operacij EU.

29

• Direktorat za komunikacije in informacijske sisteme

služi kot osrednja točka za vse zadeve na področju logistične oskrbe. V štabnem procesu izvaja logistično načrtovanje ter izdeluje logistične koncepte in doktrine. Zagotavlja logistične elemente za načrtovanje operacij kriznega upravljanja ter administrativno podporo delovanju celotnega Vojaškega štaba.

30

• Izvršilna pisarna

izdeluje procedure, navodila in usmeritve za implementacijo, operativno uporabo in vzdrževanje komunikacijskih in informacijskih sredstev v skladu z EVOP. V štabnem procesu načrtuje uporabo komunikacijsko-informacijskih sredstev na strateški in operativni ravni ter na svojem področju zagotavlja osebje za načrtovanje operacij in izvedbo urjenj.

31

• Podporna enota Predsednika Vojaškega Odbora

koordinira interne pisarniške postopke ter pretok drugih notranjih in zunanjih dokumentov ter informacij . Izvršilna pisarna skrbi tudi za zunanjo podobo VŠEU (stiki z javnostjo, izjave, informacije itd.).

32 služi kot osrednje telo za pripravo, izvedbo in evalvacijo zasedanj Predsednika Vojaškega odbora EU in njegove delovne skupine33

. Deluje tudi kot povezava med pisarno Predsednika in ostalim delom Vojaškega odbora EU. V tem kontekstu skrbi za vse naloge sekretariata v dobro VOEU in njegove delovne skupine.

28 Operations Directorate - OPS 29 Logistics Directorate - LOG 30 Communications and Information systems Directorate - CIS 31 Executive Office Unit - EXO 32 Chairman Military Committee Support – CMC SPT 33 Chairman European Union Military Committee Working Group - CEUMCWG

19

Slika 5: Struktura Vojaškega štaba EU

Vir: http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cmsUpload/EUMS-organigram-Jan-2011.pdf

• Oddelek EU pri SHAPE34 pripravlja operacije EU s pomočjo Natovih sredstev in zmogljivosti v skladu z Berlin plus sporazumom. Podporo zagotavlja tudi namestniku Vrhovnega poveljnika zavezniških sil za Evropo35

, ki v EU operaciji nastopa kot operativni poveljnik. Skrbi tudi za popolno transparentnost sodelovanja med Natom in EU v operacijah kriznega upravljanja.

34 EU Cell at SHAPE Unit - EUSC 35 Deputy Supreme Allied Commander Europe - DSACEUR

20

6. NAČRTOVANJE VOJAŠKIH OPERACIJ EVROPSKE UNIJE

Vse od svoje ustanovitve postaja Evropska unija vedno bolj aktivna na mednarodnem prizorišču, posebno v svetovni politiki in globalnih varnostnih zadevah. Pomembno vplivno orodje v mednarodni politiki in globalni varnosti so mirovne operacije. Evropska unija spada med najbolj aktivne igralce, ki se trudijo reševati krizne situacije, njen interes na civilnem in vojaškem področju pa se najbolj kaže v Evropi, Mediteranu, območju Črnega morja in v Afriki.

Slika 6: Proces načrtovanja vojaških operacij EU

Vir: Impetus (2010, str.20)

V skladu s Pogodbo o ustanovitvi EU, lahko le-ta izvaja humanitarne in mirovne operacije ter operacije kriznega upravljanja vključno z operacijami vsiljevanja miru36

36 Peace enforcement

. V primerjavi z drugimi akterji, ima EU manj izkušenj na področju organiziranja in izvajanja vojaških operacij. Od skupno 20 operacij je bilo do sedaj izvedenih le sedem tipično vojaških operacij. Glede na to EU nima velikih izkušenj na področju načrtovanja in izvajanja mirovnih operacij kakor na primer NATO. EU rešuje svoje težave načrtovanja in izvedbe vojaških operacij z uporabo rešitev in pravil Združenih narodov in NATA. Proces načrtovanja EU sledi načelom

21

Ustanovne listine Združenih narodov in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi kakor tudi ciljem Evropske unije zapisanim v Pogodbi o ustanovitvi Evropske unije. V proces načrtovanja so tako vključili tudi krize, ki so po svoji naravi zelo zahtevne. EU je tako vključena v podporo stabilnosti, zgodnjega opozarjanja in preprečevanja konfliktov, pri tem pa sodeluje z Združenimi narodi, OVSE, NATO, Svetom Evrope ter drugimi mednarodnimi organizacijami s katerimi si nudijo vzajemno pomoč skozi vse faze kriznega upravljanja. Politični in varnostni odbor EU je gonilo Evropske varnostne in obrambne politike ter Skupne zunanje in varnostne politike in skladno s tem:

• Se ukvarja z vsemi aspekti EVOP vključno s SZVP,

• Ima centralno vlogo v definiranju in sledenju odzivnosti EU na krize,

• Izvajanju politične kontrole in strateških usmeritev v operacijah kriznega upravljanja.

6.1. FAZA 1: RUTINA

Postopki v tej fazi zajemajo nadzor groženj, analizo situacije in zgodnje opozarjanje ter služijo kot instrumenti splošnih razprav na začetku vsakega predsedovanja Sveta EU. Hkrati s temi elementi obravnavajo tudi t.i. watchlist, ki jo je privzel in jo tudi periodično pregleduje Politični in varnostni odbor EU. Aktivnosti se izvajajo tako znotraj kot izven EU v obliki konzultacij. Članice EU in Evropska komisija v procesu izvajajo rutinski nadzor in si izmenjujejo informacije znotraj PVO in njegovih delovnih skupin.

Vojaški odbor EU predstavlja forum za izvajanje vojaških konzultacij in sodelovanja med članicami EU na področju preprečevanja konfliktov in kriznega upravljanja. VOEU ocenjuje nevarnost potencialne krize, podaja vojaške predloge in priporočila Političnemu in varnostnemu odboru.

Odbor za civilno perspektivo in (CIVCOM) zagotavlja informacije, formulira in podaja predloge PVO-u glede civilnega dela kriznega upravljanja ter ostalim telesom v skladu z njihovimi pristojnostmi.

EU se posvetuje z NATO-m v skladu s standardnimi ukrepi za reševanje potencialnih kriz. Prav tako se EU posvetuje z nečlanicami EU in NATA ter državami kandidatkami v skladu s sporazumi za delovanje v kriznih situacijah.

EU izvaja izmenjavo informacij na podlagi EVOP in kriznega upravljanja v okvirih političnega dialoga. Po potrebi vzpostavlja stike z OZN in drugimi mednarodnimi in regionalnimi ter nevladnimi organizacijami. Vzporedno Generalni sekretariat Sveta EU izvaja predhodno načrtovanje ter pregled obstoječih načrtov v sodelovanju z načrtovalno skupino Evropske komisije, s sekretariati drugih teles in Vojaškim štabom EU.

22

6.2. FAZA 2: NASTANEK KRIZE IN ELABORACIJA KONCEPTA KRIZNEGA UPRAVLJANJA

Po zaznavi krize in pritegnitvi pozornosti PVO, se poveča intenzivnost zbiranja informacij in obveščevalnih podatkov od držav članic in Evropske komisije. PVO določi posebna področja s katerih je potrebno zbrati dodatne informacije, ima pa dostop do vseh informacij in virov (tudi NATA, UN, OVSE in drugih mednarodnih organizacij) ter do vseh predlogov ter iniciativ, ki se nanašajo na potencialno krizo.

Situacijski center EU37

Sekretariat Sveta EU in Evropska komisija skupno pripravljata periodične ocene, tekoče analize situacije in ocene tveganja. PVO na zasedanjih razpravlja o situaciji na podlagi zagotovljenih informacij z namenom razvoja skupnega političnega razumevanja krize in z namenom zagotavljanja nadaljnjih političnih smernic. Na zahtevo Generalnega direktorja Vojaškega štaba EU mora podrejeni štab, kjer naj bi se izvajala krizna operacija zagotoviti čim več informacij in predlogov.

pospeši zbiranje in analiziranje informacij ter o situaciji poroča Generalnemu sekretarju/Visokemu predstavniku in drugim pristojnim telesom za krizno upravljanje (posebno PVO in VOEU).

Evropska komisija obvesti PVO o izvedenih ali načrtovanih ukrepih in predstavi še druge možne instrumente za reševanje krize. Države članice prav tako obveščajo PVO o izvedenih ukrepih na nacionalni bazi. V skladu s preliminarno politično oceno lahko PVO zahteva ponoven pregled informacijskih potreb, dodatne informacije ali poročila od Situacijskega centra, Evropske komisije ali držav članic. Od pristojnih teles lahko zahteva tudi nadaljnje analize nastale krize.

PVO lahko odobri ustanovitev in odpošiljanje skupne Misije za ugotavljanje dejstev38, ki bo preverila dejstva in potrebe za nadaljnje delovanje EU ter morebitno imenovanje posebnega odposlanca EU39

Stiki in srečanja med EU in NATO se povečajo iz relevantne ravni služb (tudi vojaških štabov) in teles na ministrsko raven. V interesu transparentnosti, konzultacij in sodelovanja tako lahko obe organizaciji ocenita krizo ter predvidita njen razvoj skupaj z možnimi varnostnimi problemi. Dialog in konzultacije z državami nečlanicami (EU/NATO) in državami kandidatkami pred odločitvijo Sveta EU, postanejo intenzivnejša na vseh ravneh. Med razvojem krizne situacije intenzivnejše konzultacije omogočajo izmenjavo pogledov in ocenitev situacije ter vprašanj prizadete države, kjer je nastala kriza. Po analizi situacije in

, katerega mandat določi Svet EU.

37 European Union Situational Centre – EU SITCEN 38 Fact Finding Missions – FFM 39 European Union Special representative – EU SR

23

odločitvi, da je intervencija EU primerna se prične izdelovati osnutek Koncepta kriznega upravljanja40. Osnutek običajno pripravi Skupina za reakcije in koordinacije na krize41

Pri izdelavi Koncepta kriznega upravljanja Sekretariat Sveta EU v sodelovanju s Komisijo nadaljuje potrebne priprave za izdelavo obširnih opcij, ki vključujejo različne možne elemente. V tem procesu VŠEU pod nadzorstvom VOEU pripravi analize in splošne vojaške variante delovanja z namenom zagotavljanja vojaških ekspertiz k izdelavi Koncepta kriznega upravljanja. Poseb no p ozornost p ri tem se namen ja p olitično vojaškim ciljem za p o trebe možnega vojaškega posredovanja. V tem kontekstu, po posvetovanju z državami članicami, VOEU PVO-ju priporoči operativni vojaški štab, ki je najbolj primeren za poveljevanje možni vojaški intervenciji.

.

Osnutek Koncepta kriznega upravljanja se nato predstavi PVO, ki poda nadaljnje usmeritve za razvoj dokumenta. VOEU poda predloge PVO z vojaškega stališča vključno s predhodno oceno potencialnih vojaških zmožnosti, katere so podale države članice. Predhodne vojaške zmožnosti podajo države članice na prostovoljni bazi in niso obvezne.

PVO preuči vse opcije, ki lahko pridejo v obzir za posredovanje EU. Izvede splošno politično oceno, dodatne diskusije, potrdi Koncept kriznega upravljanja ter ga pošlje Svetu EU. PVO poda tudi svoje mnenje o političnih ciljih, ki naj bi jih zasledovala EU ter predlaga smer delovanja sestavljeno iz različnih možnih elementov za rešitev obstoječe krizne situacije.

6.3. FAZA 3: ODOBRITEV KONCEPTA KRIZNEGA UPRAVLJANJA IN IZDELAVA STRATEŠKIH OPCIJ

Na podlagi odobrenega Koncepta kriznega upravljanja s strani PVO ter v luči vzajemne podpore strateških opcij le-ta:

• Zahteva od VOEU izdajo Direktive o vojaških strateških opcijah42

• Po predlogu VOEU lahko določi poveljnika operacije

.

43

• Poda nadaljnje usmeritve glede civilnega delovanja vključno z možnostjo policijske misije.

.

• Koordinira informacijsko strategijo implementirano s strani predsedstva EU, Evropske komisije in držav članic. Kakršne koli informacijske potrebe strateških opcij se izvajajo na osnovi informacijske strategije.

40 Crisis Management Concept – CMC 41 Crisis Response Coordinating Team – CRCT 42 Military Strategic Options Directive 43 Operations commander – OpCdr

24

Izdelajo se tri popolne strateške opcije: vojaška strateška opcija44, policijska strateška opcija45 in civilna strateška opcija46

. VOEU pošlje Direktivo o vojaških strateških opcijah Generalnemu direktorju vojaškega štaba, kjer se izdela vojaška strateška opcija. Direktiva o vojaških strateških opcijah predstavlja zahtevo v vojaškem smislu. Z namenom izdelave vojaških strateških opcij podajo države članice in tretje države predhodne ocene in namene o sodelovanju v operaciji Vojaškemu štabu EU.

Slika 7: Vojaški proces načrtovanja operacij - OPP47

Vir: Impetus (2010, str.20)

Izdelane prioritetne vojaške strateške opcije morajo vsebovati oceno o izvedljivosti in tveganju, strukturo poveljevanja in kontrole (C2) z vključenimi priporočili o poveljniku operacije, operativno poveljstvo, poveljnika in poveljstvo sil, zahteve o zmožnostih sil in indikacije o silah, ki naj bi jih prispevale sodelujoče države.

VOEU oceni in prioritizira izdelane vojaške strateške opcije ter jih pošlje PVO. Odbor za civilno perspektivo in krizno upravljanje pregleda policijske in civilne strateške opcije ter jih prav tako pošlje PVO skupaj z vojaškimi ocenami in predlogi.

44 Military strategic option – MSO 45 Police strategic option – PSO 46 Civilian strategic option 47 Operation Planning Process

25

PVO s pomočjo predlogov VOEU in Odbora za civilno perspektivo in krizno upravljanje oceni vojaške, policijske in civilne strateške opcije. V tem procesu Evropska komisija predstavi ukrepe, ki jih bo sprejela ali zavrnila in nato osnutek odločitve o morebitnem začetku operacije ter izbrano opcijo pošlje Svetu EU.

6.4. FAZA 4: FORMALNA ODLOČITEV O DELOVANJU IN IZDELAVA NAČRTOV

6.4.1. Odločitev odbora o začetku operacije

Svet EU sprejme odločitev o začetku delovanja, ki je lahko tudi v obliki združenega delovanja. V sklopu te odločitve, ki je lahko samostojno delovanje brez NATA, Svet EU med drugim:

• Definira politični kontekst v katerem se izvede njegova odločitev.

• Lahko pooblasti PVO da izvede relevantne odločitve, ki se nanašajo na politično kontrolo in strateške usmeritve operacije kriznega upravljanja, vključno z možnostjo ustanovitve Odbora za sodelovanje48

• Odloči o vojaški, policijski in civilni strateški opciji ter povabi države članice k potrditvi podpore izbranih opcij.

ob primernem času.

• Odloči o sodelovanju tretjih držav.

• Če narava operacije zahteva, določi Posebnega odposlanca EU.

• Določi operativnega poveljnika in operativni štab.

• Določi poveljnika in poveljstvo sil ter poveljstva sestavnih delov49

.

6.4.2. Izdelava in odobritev koncepta delovanja

PVO pošlje vse potrebne smernice VOEU, le-ta pa navodila VŠEU za izdelavo začetne vojaške direktive50

• koncept operacije

. Ta direktiva mora vključevati vse direktive, ki jih potrebuje operativni poveljnik za izdelavo naslednjih dokumentov:

51

48 Committee of Contributors – CoC

,

49 Component commands – CC 50 Initiative Military Directive – IMD

26

• poročilo o potrebnih silah52

• operativni načrt

in

53

PVO mora odobriti začetno vojaško direktivo preden jo potrdi VOEU. Na temelju začetne vojaške direktive operativni poveljnik izdela osnutek koncepta operacije, ki vključuje smernice za uporabo sil in poročilo o potrebnih silah.

.

Na podlagi vrednotenja VŠEU, Vojaški odbor lahko svetuje in predlaga PVO glede osnutka koncepta operacije in priloženih dokumentov. PVO odobri dokumente in jih pošlje Evropskemu svetu v potrditev. ES odobri koncept operacije in usmeritve za uporabo sil.

6.4.3. Generacija sil

Politična zaveza držav članic za zagotovitev potrebnih sil in sredstev je ključnega pomena za uspeh vsake operacije EU. Brez znatne podpore držav članic bi bil proces generacije sil neizvršljiv, operacija pa se ne bi mogla niti začeti. Tudi vsakršne omejitve sodelujočih držav članic lahko predstavljajo grožnjo za začetek in uspeh operacije.

Idealno je, da so sile, ki sodelujejo v operaciji brez omejitev, za njihovo stanje in usposobljenost pa so odgovorne njihove matične države. Kakršne koli omejitve s strani sodelujočih držav morajo biti najavljene čim prej in vnesene v poročilo o potrebnih silah na podlagi katerega se modificirajo tudi ostali načrti.

Na zahtevo PVO, Vojaški odbor EU izda nalogo operativnemu poveljniku (v sodelovanju z VŠEU) za začetek generacije sil. Države članice in druge države, ki prispevajo sile za operacijo potrdijo raven in kvaliteto svojih sil na konferenci o generaciji sil54

51 Concept of Operations – CONOPS

, na zasedanjih PVO pa se potrdi razpoložljivost napovedanih sredstev in zmogljivosti.

52 Statement of Forces Requirement – SOR 53 Operations plan – OPLAN 54 Force Generation Conference

27

Slika 8: Proces generacije sil

Vir: European Union Concept for Force Generation (2008, str. 12)

28

6.4.4. Sporazum o statusu sil

Generalni sekretariat Sveta EU pripravi osnutek Sporazuma o statusu sil55

. Osnutek sporazuma o uporabi sil PVO na podlagi predloga VOEU in/ali odbora za civilno perspektivo in krizno upravljanje pošlje v potrditev Svetu EU.

6.4.5. Izdelava in odobritev operativnega načrta

Operativni poveljnik pripravi osnutek operativnega načrta in osnutek pravil delovanja sil56

. Ob podpori Vojaškega štaba EU, VOEU svetuje in predlaga PVO glede osnutka operativnega načrta. Odbor za civilno perspektivo in krizno upravljanje svetuje in predlaga PVO glede osnutka policijskega in civilnega delovanja. PVO preuči osnutke operativnih načrtov, jih potrdi in pošlje v odobritev Svetu EU.

6.4.6. Odločitev o začetku operacije

Evropski svet odobri vojaški in civilni operativni načrt, pravila delovanja sil in sporazum o uporabi sil ter se na podlagi vseh pogojev odloči o začetku operacije. Ob podpori operativnega poveljnika predsednik Vojaškega odbora EU57

nastopi kot predstavnik Vojaškega odbora na zasedanju Sveta EU.

6.5. FAZA 5: IMPLEMENTACIJA

Na podlagi pooblastila Sveta EU, PVO izvaja politično kontrolo in strateške usmeritve operacije kriznega odzivanja kot tudi nadzoruje in predlaga potrebne ukrepe za ocenjevanje in prilagoditev operacije.

Vojaški odbor EU s podporo Vojaškega štaba EU spremlja primernost izvrševanja vojaške operacije in s pomočjo operativnega poveljnika redno poroča PVO. Operativni poveljnik je odgovoren za izvajanje vojaške operacije in o napredku poroča Vojaškemu odboru.

6.6. FAZA 6: PREUSMERITEV DELOVANJA EU IN ZAKLJUČEK OPERACIJE

Politični in varnostni odbor EU oceni, vključno z možnostjo ukinitve posameznih elementov ali celotne operacije, potrebnost preusmeritve delovanja EU. To lahko sproži revizijo

55 Status of Forces Agreement – SOFA 56 Rules of Engagement – ROE 57 Chairman of European Military Committee - CEUMC

29

Koncepta kriznega upravljanja in njegovo izdelavo na podlagi postopkov opisanih v prejšnjih poglavjih.

Politično varnostni odbor svoje strinjanje o preusmeritvi delovanja EU in o ukinitvi posameznih elementov ali celotne operacije pošlje Svetu EU. Le-ta se odloči o nadaljnjem delovanju ali preusmeritvi delovanja EU, ukinitvi posameznih elementov ali celotne operacije in k preučitvi ukrepov povabi Evropsko komisijo ter države članice, ki ukrepe preučijo na nacionalni ravni.

30

7. ZAKLJUČEK Proces načrtovanja operacij zajema vsestranski pristop Evropske unije k izvajanju kriznega upravljanja in se ne more izvajati izolirano od drugih dejavnikov. Orodja, ki so na voljo EU v času krize, se prepletajo z njenimi institucijami in politikami ter zajemajo politična, diplomatska, ekonomska, humanitarna in vojaška področja. Načrtovanje mora biti usklajeno, tako interno v sklopu Generalnega sekretariata, kot tudi z Evropsko komisijo, enako velja tudi za področje vojaškega načrtovanja na politično-strateški ravni.

V splošnem velja, da je načrtovanje proces predvidevanja prihodnjih pojavov in problemov, raziskovanje njihovega vpliva ter razlaganje politik, ciljev, namenov in strategij za njihovo reševanje. To pogosto vključuje tudi pripravo opcij in alternativ, ki vodijo do končne rešitve. Proces načrtovanja je ključ za razumevanje poteka operacije, ker zagotavlja most med političnimi cilji na eni in operativnimi sredstvi na drugi strani.

Evropska unija je razvila precej zapleten sistem načrtovanja vojaških operacij, ki ga je delno prevzela iz Natove doktrine ter mu pridodala evropski pridih. Inovacije se kažejo predvsem v razširjanju vojaškega modela načrtovanja na civilni del operacij, ostro politično kontrolo in povezovanje ter sodelovanje s sistemom izvajanja operacij ZN. Inovacije se nanašajo predvsem na politični del načrtovanja operacij. Kljub vsemu se še vedno pojavljajo težave na strateški in operativni ravni, kot so na primer medsteberno usklajevanje, institucionalne ureditve načrtovanja in poveljevanja operacijam ter postopki generacije sil. Izkušnje iz preteklih operacij kažejo na miselno vrzel med politično in operativno ravnijo, katero je nujno potrebno odpraviti v bližnji prihodnosti. To se lahko stori z bolj realističnimi političnimi pričakovanji oziroma z večjim investiranjem politične volje in razumevanjem ter sprotnim reševanjem operativnih težav.

Od vseh težav s katerimi se dandanes srečuje EU pri svojem načrtovanju operacij, posebno na področju poveljevanja in kontrole, so posledica pomanjkanja stalnega oziroma operativnega poveljstva na vojaško-strateški ravni. Namesto tega se EU zanaša na načelo »ad hoc« ustanavljanja operativnih štabov za vsako operacijo. Takšno ravnanje je lahko polno predsodkov, ki napotujejo na to, da bi se moralo osredotočanje na »izvršitev naloge« ( ne glede na to ali so produkti načrtovanja izdelani ali ne) prenesti na »dobro izvršiti nalogo« (glede na kvaliteto produktov načrtovanja). S pomanjkanjem kvalitetnih izdelkov se odgovorni v Bruslju srečujejo tudi z zadovoljitvijo držav članic, ki pred operacijo običajno postavijo tri vprašanja; koliko sil, koliko denarja in kako dolgo? Na ta vprašanja zaradi pomanjkanja operativnega štaba na področju operacije, odgovorni nikoli ne morejo podati zadovoljivih odgovorov, poleg tega pa vse skupaj zveni precej neprofesionalno in negotovo.

Poleg pomanjkanja vojaške strateške ravni se težave kažejo tudi na področju komunikacijsko-informacijskega sistema, ki je prav tako vzpostavljen na ad hoc način. V nasprotju z Natom,

31

ki ima stalno vojaško strateško poveljstvo in KIS58

Pomanjkljivosti sistema načrtovanja ter poveljevanja in kontrole ogrožata EU pri doseganju vojaško strateških ciljev: hitra odzivnost (za katero sta potrebna stalni sistem poveljevanja in kontrole ter KIS) in vsestranskost (za katero je potreben močan vojaški instrument). Z odpravo teh pomanjkljivosti bi se seveda izboljšal tudi proces generacije sil, saj bi uradniki lahko kvalitetnejše odgovarjali na zahteve držav članic ter jim predstavili jasnejše načrte.

, se komunikacijsko-informacijski sistem EU vzpostavi z začetkom neke operacije, kar povzroča nemalo vsakdanjih težav. Komunikacijsko-informacijski sistem prav tako ne dosega zahtevanih vojaških varnostnih standardov.

V bodoče bi Evropska unija potrebovala stalno strukturo na vojaško-strateški ravni s katero bi zapolnila manjkajoče elemente poveljevanja in kontrole na področju predhodnega načrtovanja ter procesa načrtovanja. S tem bi se odpravile tudi pomanjkljivosti neprisotnosti operativnih štabov na dejanskem območju izvajanja operacije. Seveda se mora ustanovitev stalnih struktur izvesti na politiki všečen način. Kot je bilo večkrat povedano, se ustanovitev ne more izvesti v enem dnevu, sploh pa ne v času, ko so vse misli naravnane na »nepotrebnost« stalnih vojaških struktur. Kljub temu pa ostajajo ključna vprašanja katere strukture stalnega vojaškega načrtovanja ter na kakšen način se jih lahko ustanovi?

Večina notranjih poznavalcev meni da bi operativni štab s 100 do 110 zaposlenimi zadovoljivo pokril načrtovalni proces in področje poveljevanja in kontrole za izvajanje operacij dveh bojnih skupin. Te številke so skromne v primerjavi s strukturo SHAPE-a, kjer enako nalogo opravlja preko 3000 zaposlenih. Ravno zaradi tega se v EU pojavlja glavni razlog »neustanovitve« takšne strukture: podvojitev zmogljivosti. Kakršnakoli so že mišljenja, bi struktura s 50 zaposlenimi lahko zagotovo zadovoljila najbolj pomembna in nujna vprašanja načrtovanja vojaških operacij.

Kljub vsemu je organizacija, ki je v petih letih izvedla več kot 20 operacij v podporo miru, izreden dosežek in dokaz hitrega ter učinkovitega sistema. Kljub nekaterim, včasih nadležnim, postopkom in striktni vdanosti pravilu enoglasnosti, so bile nekatere operacije izvedene hitreje ter učinkoviteje kot operacije drugih mednarodnih organizacij. Po drugi strani je bilo veliko operacij zamudnih in težko izvedljivih, posebej v smislu načrtovanja. Prav tako je bil zelo težaven postopek generacije sil, ki jih običajno kritično primanjkuje. Sekretariat Sveta, ki nima zadostnega števila osebja za načrtovanje in podporo, se vedno znova sooča s težavnimi razpravami o začetku novih operacij. Zahteve po novih operacijah iz držav članic in tretjih držav pa so še vedno večje, kot so zmogljivosti EU za njihovo izvedbo.

Skupna evropska varnostna in obrambna politika je nastala tudi ob veliki pomoči zveze NATO in njegove doktrine za načrtovanje in izvajanje operacij. EU je pri vsem tem »morala« d od ati svoj evrop ski p ridih, s tem p a mog oče stvari p reveč zapletla. V primerjavi z modeli Nata in ZN, je v EU politična kontrola dokumentov načrtovanja strožja, saj jo izvajajo vse 58 Komunikacijsko-informacijski sistem

32

države članice preko Politično varnostnega odbora in njegovih podrejenih organov. S tem pa ne mislim, da je proces načrtovanja v drugih mednarodnih organizacijah slabši temveč, da se le tam neprestano izvaja dialog med oddelki za načrtovanje in politično avtoriteto. Takšno institucionalno sodelovanje seveda ni novo. Spomnimo se, da je sporazum Berlin plus omogočil EU izvedbo operacij Concordia in Althea, kjer je izrabila vse Natove linije poveljevanja in kontrole. V tem primeru bi lahko izrazil mnenje, da je evropski pridih v procesu načrtovanja nepotrebno zapletanje že preizkušenih postopkov in procedur, ki bi se mu lahko izognili z enostavnim prevzemom Natove doktrine. Tukaj tudi ne zdrži trditev, da je evropski pridih sploh potreben, saj ga je tudi v Natu povsem dovolj.

33

8. LITERATURA IN VIRI 8.1. Monografske publikacije, zborniki in članki

1. MATTELAER, Alexander. 2008. The strategic planning of EU Military operations – The case study of EUFOR Tchad/RCA. IES Working paper. 2008.

2. SIMON, Luis. Command and control. Planning for EU military operations. Occasional paper. European institute for security studies. 2010.

3. BRYLONEK, Marek. Lieutenant Colonel. Planning of European Union military operations. Polish Military Gendarmerie HQ. Dostopno prek: ww.army.cz/images/ id_8001.../Planning_of_EU_military_operations.doc. 18.12.2010.

4. PEVEC, Janja. Medijska percepcija Skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije v Franciji. Diplomsko delo. Fakulteta za družbene vede. Ljubljana. 2004.

5. EU Focus. The EU and peacekeeping: Promoting security, stability and democratic values. 2008

6. European Military Staff. Council Decision of 10 May 2005 amending Decision 2001/80/CFSP, OJ L 132, 26.5.2005, p. 17.

7. Impetus. Bulletin of the EU Military Staff. The European military staff on it`s way ahead. General Jean-Paul Perruche. 2006.

8. European Military Staff. Providing military capabilities to the EU. 2011.

9. ANDERSON, Stephanie and SEITZ, R. Thomas. European Security and Defense Policy Demystified : Nation-Building and Identity in the European Union. 2006.

10. Varna Evropa v boljšem svetu. Evropska varnostna strategija. 2009.

11. Guide to the European security and defence policy (ESDP). 2008.

12. Pacek, Boguslaw, Major General, Ph.D. The European Union Military Operation in Tchad and Central African Republic. 2010.

13. Savković, Marko. Odnos NATO-EU. Centar za civilno-vojne odnose. 2009.

34

8.2. Splet

1. Berlin Plus agreement. Dostopno prek: http://en.wikipedia.org/wiki/

Berlin_Plus_agreement. 25.10.2010.

2. Common Security and Defence Policy. Dostopno prek: http://en.wikipedia.org/ wiki/Common_Security_and_Defence_Policy. 25.11.2010.

3. Concilium. EU military staff. Dostopno prek: http://www.consilium.europa.eu/ showPage.aspx?id=1039&lang=SL. 26.10.2010.

4. EU military operations could start within weeks. Dostopno prek: http://www.independent.co.uk/news/world/europe/eu-military-operations-could-start-within-weeks-611121.html. 16.12.2002.

5. EU Military Staff and NATO: Light in the Tunnel. Dostopno prek: http://www.worldsecuritynetwork.com/showArticle3.cfm?article_id=8768. 25.10.2010.

6. Evropska varnostna in obrambna politika. Dostopno prek: http://www.mzz. gov.si/si/zunanja_politika/evropska_unija/evropska_varnostna_in_obrambna_politika_evop/. 26.10.2010.

7. Military of the European Union. Dostopno prek: http://en.wikipedia.org/ wiki/Military_of_the_European_Union. 28.10.2010.

8. Military Staff of the European Union (EUMS). Dostopno prek: http:// europa.eu/ legislation_summaries/foreign_and_security_policy/cfsp_and_esdp_implementation/ r00006_en.htm. 28.10.2010

9. Nato-EU. Dostopno prek: http://www.mzz.gov.si/si/ zunanja_politika/nato/ nato_eu/. 28.10.2010.

10. NATO-EU: a strategic partnership. Dostopno prek: http://www.nato.int/cps/en/ natolive/ topics_49217.htm. 28.10.2010.

11. Skupna zunanja in varnostna politika. Dostopno prek: http://www.eu2008.si /si/Policy_Areas/General_Affairs_and_External_Relations/CFSP/index.html. 29.10.2010.

12. Tuja in varnostna politika. Dostopno prek: http://europa.eu/pol/cfsp/index_ sl.htm. 29.10.2010.

13. Pogosta vprašanja. Dostopno prek: http://www.evropa.gov.si/si/vsebina/ pogosta-vprasanja/vprasanje/news//1469a1f5fa/?tx_evropafaq_pi1%5Bq%5D =379&tx_evropafaq _pi1%5Bview%5D=1. 03.11.2010.

35

9. SEZNAM SLIK IN TABEL

Slika 1: Operacije eu ..............................................................................................................6

Slika 2: Predsednik Vojaškega odbora EU general Hakan Syren ........................................... 11

Slika 3: Direktor Vojaškega štaba EU general Ton Van Osch ............................................... 12

Slika 4: Emblem Vojaškega štaba EU ................................................................................... 17

Slika 5: Struktura Vojaškega štaba EU .................................................................................. 19

Slika 6: Proces načrtovanja vojaških operacij EU ................................................................. 20

Slika 7: Vojaški proces načrtovanja operacij - OPP ............................................................... 24

Slika 8: Proces generacije sil ................................................................................................ 27

36

10. SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC

CC Component Commands

CEUMC Chairman of European Military Committee

CEUMCWG Chairman European Union Military Committee Working Group

CHODS Chiefs of Defence Staff

CIS Communications and Information Systems (Directorate)

CIVCOM Committee for Civilian Aspects of Crisis Management

CMC Crisis Management Concept

CMC SPT Chairman Military Committee Support

CoC Committee of Contributors

CON/CAP Concept and Capabilities Directorate

CONOPS Concept of Operations

COREPER Permanent Representatives Committee

CRCT Crisis Response Coordinating Team

DDG/COS Deputy Director General/Chief of Staff

DGEUMS Director General of European Military Staff

DPP Defence Planning Process

DSACEUR Deputy Supreme Allied Commander Europe

EDA European Defence Agency

EEAS European External Action Service

EU SITCEN European Union Situational Center

EU SR European Special Representative

EUMC European Union Military Committee

37

EUMCWG European Union Military Committee`s Working Group

EUSC European Union Cell at SHAPE Unit

EVOP Evropska varnostna in obrambna politika

EVS Evropska varnostna strategija

EXO Executive Office Unit

FFM Fact Finding Missions

GAERC General Affairs & External Relations Council

IMD Initial Military Directive

INT Intelligence (Directorate)

KIS Komunikacijsko-informacijski sistem

LOG Logistics (Directorate)

MSO Military Strategic Option

NATO North Atlantic Treaty Organization

OpCdr Operations Commander

OPLAN Operations Plan

OPP Operations Planning Process

OPS Operations (Directorate)

OSCE Organization for Security and Co-operation in Europe

OVSE Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi

OZN Organizacija združenih narodov

PARP Planning and Review Process

PEU Pogodba o Evropski uniji

PfP Partnership for Peace

PMG Political – Military Group

38

PSO Police Strategic Option

PVO Politični in varnostni odbor

RELEX Working Party of Foreign Relations Counselors

ROE Rules of Engagement

SATCEN Satellite Center

SHAPE Supreme Headquarters Allied Powers Europe

SOFA Status of Forces Agreement

SOR Statement of Forces Requirement

SVOP Skupna varnostna in obrambna politika

SZVP Skupna zunanja in varnostna politika

UN United Nations

VOEU Vojaški odbor Evropske unije

VŠEU Vojaški štab Evropske unije

ZN Združeni narodi

39

11. SLOVAR TUJIH IZRAZOV

TUJI IZRAZ PREVOD

Chairman European Union Military Committee Working Group

Predsednik delovne skupine Vojaškega odbora EU

Chairman Military Committee Support Podporna enota predsednika Vojaškega odbora

Chairman of European Military Committee Predsednik Vojaškega odbora EU

Chiefs of Defence Staff Načelniki generalštabov

Committee for Civilian Aspects of Crisis Management

Odbor za civilna vprašanja in krizno upravljanje

Committee of Contributors Odbor za sodelovanje

Communications and Information Systems Komunikacijsko-informacijski sistem

Component Commands Poveljstva sestavnih delov

Concept and Capabilities Directorate Direktorat za koncepte in zmogljivosti

Concept of Operations Koncept operacije

Crisis Management Concept Koncept kriznega upravljanja

Crisis Response Coordinating Team Skupina za reakcije in koordinacije na krize

Defence Planning Process Proces obrambnega načrtovanja

Deputy Director General/Chief of Staff Namestnik generalnega direktorja Vojaškega štaba EU

Deputy Supreme Allied Commander Europe Namestnik vrhovnega poveljnika zavezniških sil za Evropo

Director General of European Military Staff Generalni direktor Vojaškega štaba EU

European Defence Agency Evropska obrambna agencija

European External Action Service Evropska zunanja akcijska služba

European Special Representative Posebni odposlanec EU

European Union Cell at SHAPE Unit Oddelek EU pri Vrhovnem poveljstvu zavezniških sil za Evropo

European Union Military Committee Vojaški odbor EU

European Union Military Committee`s Working Group

Delovna skupina Vojaškega odbora EU

European Union Military Staff Vojaški štab Evropske unije

40

European Union Situational Center Situacijski center EU

Executive Office Unit Izvršilna pisarna

Fact Finding Missions Misija za ugotavljanje dejstev

General Affairs & External Relations Council

Svet za splošne zadeve in zunanje odnose

Initial Military Directive Začetna vojaška direktiva

Initial planning guidance Začetna načrtovalna navodila

Intelligence Obveščevalne zadeve

Logistics Logistika

Military Strategic Option Vojaška strateška opcija

Operations Operacije

Operations Commander Operativni poveljnik

Operations Plan Operativni načrt

Operations Planning Process Proces načrtovanja operacij

Organization for Security and Co-operation in Europe

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi

Partnership for Peace Partnerstvo za mir

Peace enforcement Vsiljevanje miru

Permanent Representatives Committee Odbor stalni predstavnikov

Planning directives Načrtovalne direktive

Planning and Review Process Proces načrtovanja in revizije

Police Strategic Option Policijska strateška opcija

Politico – Military Group Politično-vojaška skupina

Rules of Engagement Pravila delovanja sil

Satellite Center Satelitski center

Statement of Forces Requirement Poročilo o potrebnih silah

Status of Forces Agreement Sporazum o statusu sil

Supreme Headquarters Allied Powers Europe Vrhovno poveljstvo zavezniških sil za Evropo

Working Party of Foreign Relations Counselors

Skupina svetovalcev za zunanje odnose