Interni informator SŽ - VIT I SŽ - Vleka in tehnika Letnik 1 I številka 2 I september 2012

Aktualno

V septembrski številki preberite:

Stran 2Parna lokomotiva 06-018 - BorsigStran 3Nov korak na italijanskem trguUsposabljanje za izredne dogodke na železniciStran 4CEDEjČEK mesecaVarstvo pred požaromStran 5Prihranki pri pravilnem ravnanju z odpadkiStran 6Lokos Open

Novosti iz naših proizvodenj in enot

PROIZVODNJA DOBOVA

Srednja revizija vagonov za posebne namene

Obdobna popravila se je izvajalo v Proiz-vodnji Dobova, podaljšanje obdobnega popravila pa v Proizvodnji Ptuj. V obeh Proizvodnjah smo zavzeto in strokovno pristopili k izvedbi naročenih del, ki niso bila načrtovana, in smo uspešno v kon-čni fazi del, zato se je potrebno zahvaliti

Naloženi vagoni lastnika ŽGP, na katerih je bilo opravljeno obdobno popravilo

vsem izvajalcem v obeh proizvodnjah. Skupno je izvedenih že 28 obdobnih po-pravil in 10 podaljšanj za 6 mesecev. Do konca leta bomo za ŽGP izvedli srednja revizijska popravila še na teh 10 vagonih.

Jože Blažinč

PROIZVODNJA LJUBLJANA

Montaža registrirne naprave Teloc®1500 na ELOK 363- 013V Proizvodnji Ljubljana, kjer med drugim skrbimo za celovito vzdrževanje električnih lokomotiv, smo na lokomotivo vrste 363 poskusno vgradili brzinomer TELOC®1500. Novi brzinomer je del varnostne naprave, ki poleg hitrosti meri in registrira še analog-ne in digitalne signale. S pomočjo te registracije dobimo diagnostiko delovanja var-nostnih in drugih pomožnih naprav na lokomotivi. Delovanje novega brzinomerja bo-mo podrobno spremljali tri mesece in v tem času se bo pokazala njegova uporabnost.

SŽ–Železniško gradbeno podjetje ima lastne vagone za posebne železniške namene, ki jih uporablja za prevoz tirnih polj in pragov. Ker je podjetje dobilo naročila za remont proge in so odprli tri gradbišča, se je pojavila večja potreba po vagonih, zato je bilo na njih potrebno v najkrajšem možnem času opraviti obdobna popravila (srednje revizije) in podaljšanje obdobnega popravila za 6 mese-cev.

Zamisel, načrti in izvedba za vgradnjo br-zinomerja so plod znanja zaposlenih, ki delamo z varnostnimi napravami in se vsak dan srečujemo s problemom, kako najhitreje odkriti napako na vozilu. Na sta-rih brzinomerjih dobimo zapis, ki nam žal ne daje zadovoljivih podatkov. Napake ne moremo natančno specificirati – to pa je ključnega pomena za nas, vzdrževalce. Tudi rezervni deli za stare brzinomerje so postali dragi in težje dobavljivi. Vzdrže-vanje je zaradi tega vse dražje.

Podjetje Hasler je s TELOC®1500 razvilo novo generacijo brzinomernih naprav. Z najmodernejšo tehnologijo izpolnjuje vse

Elektronika TELOC®1500 z displejem, vgrajena na ELOK 363-013

stran 2 VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike september 2012

zahteve glede varnosti in kontrole vožnje na vozilih javnega železniškega prometa. To je mikroprocesorsko krmiljeni registra-tor za merjenje, krmiljenje in beleženje po-datkov, ki je posebej primeren za uporabo pod težkimi pogoji na železniških vozilih. Prednost te naprave je tudi ta, da ne po-trebuje vzdrževanja tako kot stari mehan-ski brzinomerji RT9i in A16i, elektronski zapis pa je dobra zamenjava za povošče-ni brzinomerski trak.

TELOC®1500 ki smo ga montirali na ELOK 363-013, uporabljamo za registri-ranje hitrosti, 4 analognih signalov (nape-tost baterij, napetost generatorja, napetost pretvornika ASN, tlak glavnega zavornega valja) in 16 digitalnih signalov (delovanje ASN, budnika, protidrsne naprave itd.). V odvisnosti od registriranih signalov se iz-

Zapis Teloc®1500 na ELOK 363-013

vedejo tudi krmilne funkcije za ASN, krmil-jenje budnika in prikaz hitrosti. S pomočjo teh zapisov pridobimo diagnostiko delo-vanja varnostnih in drugih pomožnih na-prav na lokomotivi. Na tak način pridobi-mo najboljše informacije za pravilne odlo-čitve pri popravilu.

Strošek vgradnje brzinomerja bi se nam povrnil v 3–4 letih. Naprava ne potrebuje vzdrževanja tako kot prejšnja, ker je elek-tronska – se ne troši, ni zobnikov, ščetk, urnega mehanizma, ni potrebno menjati registrirnega traku, ker je zapis elektron-ski. Prepričani smo, da bomo po testnem obdobju ugotovili pozitivne učinke vgrad-nje in upamo, da bomo s takšnimi napra-vami v reviziji opremili še ostale lokomo-tive iz serije 363.

Pri projektu vgradnje brzinomerja so so-delovali: ● izdelava projekta PZI+PID – Tone Žerjav,● električna vezava elektronike TELOC®1500 – Mario Ilić,● električna vezava ostalih sklopov – Brane Turk, Marko Krička, Ciril Černe,● mehanska dela – Karlo Kos,● zračna povezava – Mitja Zewel,● test delovanja – Mare Juvančič, Mario Ilić,● pomoč pri idejnih rešitvah – Brane Gregorin in Zlatko Dragić,● pregled elektronskega zapisa in nadzor – Tone Žerjav.

Tone Žerjav

Prikazovalnik hitrosti

Dajalec hitrosti

Parna lokomotiva 06-018 – BorsigTudi zanesenjaki in ljubitelji parnih lokomotiv imamo svoje ugledane lepotice, med katerimi je zagotovo tudi mogočna serija 06, ki te s svojo veličino, pedantno izdelavo, močjo in težo povsem prevzame. Imeti možnost delati na taki lokomotivi je čast, spraviti jo iz mu-zejskega eksponata v mogočen in živ delovni stroj pa neverjeten ponos.

V sredo, 12. septembra, smo delavci na pari uspešno opravili topli tlačni preizkus kotla s paro in eksponat spremenili v živo lepotico.

Kot vodja produkta PLOK moram izrecno pohvaliti g. Roberta Lemuta in g. Šima Barukčiča ter upokojenega kotlovskega mojstra g. Tineta Mahkovica, ki so mi z znanjem, trudom in pridnostjo pomagali pri oživitvi te zares fascinantne parne lo-komotive.

Dogovor o reviziji nedelujočega ekspona-ta z ukradenimi ključnimi deli je potekal že v lanskem letu. Finančno stanje podjetja SŽ in menjave generalnih direktorjev nam niso bili naklonjeni. Po dogovarjanjih in

prepričevanjih smo letos, v maju, le prišli do tako težko pričakovane naročilnice in z njo do odprtja delovnega naloga.

Potrebno je bilo popraviti peč in pepelnik, variti pregrevalne cevi, odmontirati in uval-jati nekaj novih cevi po opisu del, pretes-niti pregrevalno omaro, modificirati vodo-kaze z varnejšimi (s celim steklom – klin-ger), t. i. kalužne pipe modificirati z varnej-šimi krogličnim ventili, modificirati brzino-mer in pogon brzinomerja, vgraditi dodat-ne tretje luči, generalno obnoviti pepelnik, modificirati potege za odpiranje ventilov itd.

Največji problem so nam predstavljali uk-radeni ključni elementi injektorja na živo

Borsig – parna lokomotiva 06-018

september 2012 VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike stran 3

F. U. C. in InRail sta se za servis varnost-nih naprav prek proizvajalca električnih lo-komotiv Siemens Taurus obrnila na naše podjetje, saj je SŽ-VIT pogodbeni partner podjetja Siemens za vzdrževanje, ki zago-tavlja storitve servisa železniških vozil. Znanje naših zaposlenih na področju vzdrževanja električnih lokomotiv vrste 541, ki smo ga pridobili pri vzdrževanju lo-komotiv te vrste za Slovenske železnice, se od popravila do popravila nadgrajuje, tako da obvladujemo že širok krog storitev na tem področju in smo jih sposobni op-ravljati tudi za kupce izven meja.

ELOK Siemens Taurus lastnika F. U. C. v Proizvodnji Ljubljana med nanašanjem protipožarne zaščite

Za omenjena italijanska kupca smo poleti v Vidmu opravili servis varnostne – LZB/PZB (avtostop) in radijske naprave ter servis gasilnega sistema na štirih elek-tričnih lokomotivah. Tako kot pri prejšnjem poslu sta bila F. U. C. in InRail z opravlje-nim delom zadovoljna, zato upamo, da bo naše sodelovanje v prihodnosti tesnejše in obsežnejše, hkrati pa si želimo tudi no-vih kupcev na področju vzdrževanja elek-tričnih lokomotiv, saj smo vedno pripravlje-ni na nove izzive.

Področje za trženje

paro, injektorja na izrabljeno paro in t. i. avtomatskega ventila RF. Manjkajoče dele smo izdelali po dolgotrajnem prebiranju li-terature, izkušnjah, posvetovanjih s kurja-či in po elementih na ostalih parnih loko-motivah. Ogromno pomoč nam je pri tem nudil g. Viktor Japl, ki nam je zagotovil iz-

Trenutno lokomotiva čaka še zavorno opremo, ki se revizijsko obnavlja v zavorni delavnici. Po nameščeni zavori in oprav-ljenem zavornem preizkusu nas čaka zas-lužena in težko pričakovana preizkusna vožnja, kjer se nam poplača ves trud, ob-čutki pa so …

Marko Hvale

delavo na CNC-strojih v najkrajšem mo-žnem roku.

Omeniti moram še g. Draga Fona in g. Andreja Radeža, ki sta nam ves čas stala ob strani in prenašala naše nenehne želje po materialu in storitvah, pri iskanju doku-mentacije itd.

Nov korak na italijanskem trguProizvodnja Ljubljana je dokazala, da premore strokovno znanje na področju vzdrževanja varnostnih naprav, za katero se zanimajo tudi naši zahodni sosedje. Italijanska prevoznika Ferrovie Udine Cividale in InRail sta lastnika električnih lokomotiv iste vrste kot so naše »žive« - 541, in sta našim delavnicam že zaupala svoja vozila, ko smo nanje nanesli protipožarno zaščito na stene strojevod-skih kabin in opravili kontrolni pregled P6. Z našimi storitvami sta bila zadovoljna, kar je obrodilo nadaljnje sodelovanje.

Zgodilo se je

Usposabljanje za izredne dogodke na železniciProizvodnja Ljubljana, 20.–22. september

Na območju Proizvodnje Ljubljana je potekalo tridnevno usposabljanje z mednarodno udeležbo z naslovom "Izredni dogodki na želez-nici; dviganje in vleka težkih bremen" v obliki kampa, ki ga je organiziral Zavod Vizija varnosti v sodelovanju s Slovenskimi železnicami.

V treh dneh teoretičnega in praktičnega usposabljanja z izvedbo vaje na več toč-kah so sodelovali tudi naši zaposleni, ki se na terenu srečujejo z izrednimi dogodki in so z udeležbo delili in poglobili svoje znanje iz ukrepanja v različnih primerih nesreč na železnici. Udeležencem so teh-nologi, inštruktorji strojevodje in delavci in-tervencijske skupine predstavili železniška vozna sredstva in njihove posebnosti, ki so pomembne pri reševanju v primeru ne-sreče ter jih seznanili s pogoji za varno delo na tirih. V praktičnem delu vaje je so-delovala tudi intervencijska skupina Proiz-vodnje Ljubljana, ki je bila za izvedbo po-hvaljena tudi s strani tujih inštruktorjev. Organizator poroča o udeležbi več kot 300 aktivnih udeležencev – gasilcev, vojakov, reševalcev, policistov in civilne zaščite iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Španije in Av-strije ter sto markirantov. To je bil največji tovrstni dogodek v Sloveniji do zdaj. Vajo smo uspešno izvedli, izboljšali medseboj-

no sodelovanje in se marsikaj naučili. Po usposabljanju bodo udeleženci kampa še bolje pripravljeni na ukrepanje v železniš-kih izrednih dogodkih, čeprav upamo, da bo teh čim manj.

Drago Fon

CEDEjČEK meseca

Velikokrat ni potrebno veliko, da marsikomu olajšamo vsakodnevno delo, tudi s prilagoditvijo delov-nega prostora tako, da je ta bolj uporaben. Takšno prilagoditev je izvedel naš zaposleni v Proizvodnji Ptuj, ko je izdelal prehodne stopnice v kanalu.

tira omogočil vhod in izhod iz kanala, ne da bi prekinil možnost prehoda skozi celoten kanal. Sodelavci so enostavno, a domiselno rešitev z veseljem sprejeli in jo dnevno uporabljajo.

Silvo Božičko

Prehodne stopnice v kanalu

Branko Kolednik ob prehodnih stopnicah v kanalu v hali D

nice za vhod in izhod. Ob polnem tiru vozil se je bilo potrebno sklanjati ob prehodu na drugo stran tira za izhod.

Delavec Branko Kolednik je s predlogom in izvedbo polovičnih stopnic na sredini

stran 4 VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike september 2012

Kanal v hali D v proizvo-dnji na Ptuju ima na za-četku in koncu stop-

Varstvo pred požarom

Varnost in zdravje pri delu

V petek, 24. avgusta, je v pralnici Proizvodnje Maribor prišlo do požara, ki je bil eden izmed večjih v našem podjetju v zadnjem ob-dobju. Zagorela je naprava za visokotlačno pranje, ki je bila shranjena v prostoru poleg pralnega kanala. Zaradi visoke vročine in ventilatorja, ki je nameščen za odvajanje izpušnih plinov iz naprave, se je ogenj razširil tudi na delavnice nad pralnico in na ostrešje. Konstrukcija ostrešja je bila lesena in pokrita s pločevino. Zaradi visokih zunanjih temperatur (37 ºC) in hude suše v tistem obdobju so bili pogoji za gorenje še boljši.

!!!!

Nekateri delavci iz Proizvodnje Maribor, ki so tudi člani prostovoljnih gasilskih druš-tev, so ob požaru takoj vedeli kaj storiti, prve minute pri gašenju in omejevanju po-žara pa so najpomembnejše. Zaposleni so takoj našli, pogasili in odstranili visoko-tlačni čistilnik, ki je bil vzrok požara, od-stranili so nevarne snovi iz območja poža-ra, pričeli z gašenjem ostrešja, izklopili elektriko ipd. Kasneje so gašenje prevzeli gasilci JZZPR Maribor in PGD Studenci, Radvanje, Pekre in Razvanje. Pod ploče-vinasto kritino je leseno ostrešje še več-krat zagorelo, zato je po končani večurni

intervenciji na kraju požara ostala po-žarna straža.

Po požaru je sledila ocena škode, z vidika varstva pred požari pa je pomembno predvsem, kako bi lahko ob požaru ukre-pali bolje. V Proizvodnji Maribor je do ne-davnega delovalo podružnično industrij-sko gasilsko društvo, kjer so se delavci usposabljali za ukrepanje v primeru poža-ra. Nekaj opreme še obstaja, vendar je shranjena precej stran od delavnic in je z vidika hitrega ukrepanja popolnoma ne-uporabna.

Vsako ukrepanje ob požaru pomeni tve-ganje za poškodbo delavcev, zato bi bilo smiselno imeti vsaj zaščitne obleke in os-novno opremo za gašenje požarov na ob-močju delavnic. Ob tem požaru je bilo ugotovljeno tudi, da je potrebno podrobno preučiti električne inštalacije in urediti iz-klopna mesta za posamezne obrate, kjer to še ni izvedeno. Po novi zakonodaji je potrebno s tablami označiti požarno pot in mesta za intervencijska vozila, ki morajo biti vedno prosta. Prav tako je potrebno paziti, da gasilniki in hidranti nikoli niso založeni, oprema v hidrantnih omaricah

pa mora biti brezhibna. Podzemne hidran-te je potrebno ustrezno vzdrževati in oz-načiti. Pravno je sicer res, da je za preg-lede gasilske opreme zadolžen zunanji izvajalec in za svoje delo tudi odgovarja, vendar smo zaposleni tisti, ki bomo v pri-meru požara morali uporabiti opremo za gašenje začetnih požarov in bomo s tem spravili v nevarnost svoje življenje in zdra-vje.

Glede na to, da je bil letos to že drugi po-žar v našem podjetju (v začetku leta je do požara prišlo tudi na območju delovišča Zalog), je neizogibno dejstvo, da do poža-rov prihaja tudi pri nas in se to ne dogaja samo drugim. Prav v vseh požarih, ki so se na našem območju v preteklosti že zgodili, so naši zaposleni dokazali, da lah-ko veliko dela opravijo sami še pred pri-hodom gasilcev. Pri vsem tem je dolžnost podjetja le ta, da priskrbi osnovno opre-mo, ki je potrebna za gašenje začetnih požarov, v proizvodnjah, kjer obstajajo PIGD, pa mora podjetje poskrbeti, da bo-do zaposleni, ki želijo sodelovati v teh dru-štvih, imeli vsaj minimalne pogoje za delo-vanje.

Okolje

Prihranki pri pravilnem ravnanju z odpadki

Današnji sestavek je zopet namenjen odpadkom, s poudarkom na prihrankih, če odpadke pravilno ločujemo, kar se že kaže v nekate-rih proizvodnjah.

Večkrat se mi postavlja vprašanje, tako kot verjetno tudi vam, spoštovani sodelavci: »Zakaj naj sploh ločujem odpadno embalažo, pa-pir, steklo in zraven še plačujem komunalnemu podjetju, da s tem bogati na moj račun?« Če pa na vse skupaj pogledam malce širše, vidim, da z ločevanjem pomagam ohranjati surovine in preprečujem, da bi odpadki končali na odlagališčih, kjer bi se še nekaj deset-letij razgrajevali in onesnaževali okolje.

Naravo imam rada in čutim do nje globoko spoštovanje. Od nje smo popolnoma odvisni, kakor bodo tudi naši potomci. Pitne vode je vedno manj, zemlja in zrak sta že močno onesnažena, zato smo prav vsi odgovorni, da ohranimo naravo čim bolj zdravo.

»Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto, česar ne delamo.«

(Voltaire)

Ravnanje z odpadki pa tudi ni zastonjOdlaganje mešanih odpadkov na deponije

je dražje kot oddaja ločeno zbranih v na-daljnjo predelavo ali recikliranje. Ločevan-

je pa nas ne stane skoraj nič, ko nam to pride v navado. Včasih smo metali vse

september 2012 VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike stran 5

Gašenje požara v Proizvodnji Maribor, 24. avgusta 2012

Osnove varstva pred požarom

Osnova gorenja je t. i. trikotnik gorenja, ki združuje naslednje elemente:

● toplota,● kisik in● gorljiva snov.

Požar je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru. Velikokrat naredi materialno ško-do in ogroža človeška in živalska življenja. Navkljub previdnostnim meram so požari zelo pogosti. Pojavljajo in razvijajo se pod različnimi pogoji. Požar je nevaren za živ-ljenje in zdravje ljudi – za ljudi predstavlja-jo posebno nevarnost dim, vročina in stru-peni plini, ki nastanejo pri izgorevanju. Po-žare lahko delimo glede na to, kje nasta-jajo:

● požar v urbanem okolju,● požar v industriji,● požar v naravnem okolju.

Glede na vrsto gorljivega materiala jih de-limo na:

● Razred A: požari gorljivih trdnih snovi, ki so pretežno organskega izvora in v nor- malnih razmerah izgorevajo tako, da

tvorijo žerjavico (les, papir, slama, tekstil, premog …),● Razred B: požari gorljivih tekočih snovi ali snovi, ki postanejo tekoče (bencin, olja, nafta, maščobe, voski, laki, smole …),● Razred C: požari gorljivih plinov (butan- propan, metan, acetilen, vodik …),● Razred D: požari kovin (magnezij, alumi- nijev prah …).

Požar se v prvi vrsti preprečuje s preven-tivnimi ukrepi, katerih naloga je zmanjšan-je verjetnosti za nastanek požara oz. zmanjševanje posledic, če do požara pri-de:

● ustrezno predimenzioniranje konstrukcije stavbe,● upoštevanje razmaka med stavbami,● zagotovitev evakuacijskih poti in dostop- nih poti za gasilce,● gradnja požarnih zidov,● izobraževanje in stalno izvajanje ukre- pov požarne zaščite.

Gašenje

Ogenj pogasimo, če odstranimo enega od treh vzrokov za nastanek gorenja. Če od-

stranimo gorljivo snov, preprečimo nadalj-njo širitev gorenja po snovi. Če prepreči-mo dostop kisiku do gorljive snovi, poruši-mo razmerje med snovjo in kisikom, ki ga le ta potrebuje za gorenje. Če gasimo z ohlajevanjem, znižamo temperaturo pod vnetišče goreče snovi.

Zaposleni v podjetju smo dolžni preprečiti nastanek požara, če pa do njega pride, moramo storiti vse, da požar pogasimo ali preprečimo njegovo širjenje, če s tem ne ogrožamo svojega življenja in zdravja ali življenja in zdravja drugih. Za gašenje za-četnih požarov imamo na voljo gasilnike na prah in ogljikov dioksid, za tiste z več znanja pa so po delavnicah vgrajeni tudi zidni ali talni hidranti za gašenje z vodo. V primeru večjega požara, ki ga ne moremo pogasiti z lastnimi gasilnimi sredstvi in op-remo, moramo takoj poklicati gasilce na številko 112, ki razpolagajo s sodobno re-ševalno in seveda tudi zaščitno opremo za varno delo.

Po požaru smo dolžni vsi, katere delo-dajalec določi za odpravljanje posledic po-žara, da te posledice v najkrajšem mož-nem času tudi odpravimo.

Aleš Katelic

stran 6 VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike avgust 2012

odvečno kar po tleh, v srednjem veku so iztrebke metali čez okno. Ampak takrat na zemlji ni bilo sedem milijard ljudi in ni bilo razvite tehnologije. Ko pa so se ljudje začeli dušiti v smeteh, so jih začeli organi-zirano zbirati in odlagati na deponijah, koš za smeti je postal samoumeven. Hiperpro-dukcija in potrošništvo sta namreč povzro-čila tudi hiperprodukcijo odpadkov, kar je novo, tudi ogromno nevarnih odpadkov. Poleg tega smo naravo že preveč oropali naravnih dobrin in onesnažili okolje.

Odgovorni so poskrbeli za strožje okoljske predpise In tudi za velike kazni ob njihovem kršen-ju, z namenom, da bi spremenili navade ljudi, da bi zbiranje in ločevanje odpadkov postalo samoumevno. Spoštovanje pred-pisov, ki regulirajo ravnanje z odpadki se torej izplača, ne le zato, ker s tem čuvamo naravo, kar je sicer bistveno, temveč tudi zaradi nižjih stroškov za odstranitev od-padkov, pa še izognemo se velikim glo-bam, če kršimo predpise.

Kako z lo čevanjem odpadkov ustvarjamo prihranke v naših proizvodnjah?

Pri odvozu mešanih komunalnih odpad-kov je potrebno poleg odvoza zabojnika plačati še ceno komunalnih odpadkov iz industrije sorazmerno teži, javno infra-strukturo odlaganja, finančna jamstva in okoljsko dajatev. Pri odvozu odpadne em-balaže pa se plača samo prevoz odpad-kov.

Ločevanje odpadkov se izpla čaNe le da ohranjamo čistejše okolje in ču-vamo naravna bogastva, z malo truda pri-hranimo tudi nekaj denarja. Iz malega ras-te VELIKO!

Nada Pelko

Lokos Open Mariborski kegljaški klub Lokomotiva je v počastitev 60. obletnice delovanja organiziral še peto prireditev v letošnjem jubilejnem letu. Na šeststeznem kegljišču v dvorani Tabor je štiri dni gostil mednarodni turnir Lokos Open, prvo tovrstno tekmovanje v Mariboru nasploh, na katerem je v disciplini 120 lučajev nastopilo 205 kegljačev in kegljačic iz 40 klubov oziroma ekip iz Avstrije, Hrvaške, Makedonije in Slovenije.

Ganljiva zgodbica za konec

Vročega avgustovskega dne so naši delavci v Proizvodnji Ljubljana, ko so v delavnico pripel-jali ELOK 541 na popravilo, zaslišali glasove, ki nekako niso sovpadali z zvoki, ki jih oddaja lo-komotiva.

Ker jih je zvok vznemiril, so se približali podvoz-ju mogočnega vozila in presenečeni ugotovili, da nekaj cvili, oziroma mijavka.

Človekovo spoštovanje do živali in čut do nemočnih bitij sta jih prepričala, da so po-gledali globlje v podvozje in tam našli ne-bogljene mačje mladiče. Položili so jih na toplo, v škatlo, potem pa to odnesli pred delavnico, da bi jih njihova mama lahko našla.

Zgodba ima srečen konec – mama jih je prišla iskat.

Športne novice

Najboljši iz železničarskih vrst, te so poleg domače Lokomotive (žal ni bilo predstav-nikov soimenjakinje iz Ljubljane) zastopali tudi člani Željezničarja iz Čakovca, je bil Robi Pinterič (Sindikat strojevodij), ki sicer keglja za desetkratnega državnega prvaka Konstruktor, s 542 podrtimi keglji je zase-del 32. mesto.

Med dekleti je prav tako presenetljivo zmagala Ptujčanka Marina Kramberger (569), ki je preprečila dvojno zmago keg-ljaške družine Sajko, saj je za šestnajst kegljev prekosila reprezentantko, sicer pa Mariborčanko iz vrst celjskega Lanteksa – Evo Sajko.

Borut Planinšič

Pred nekaj meseci smo v našem časopisu pohvalili Proizvodnjo Divača, ki je prva za-čela z zbiranjem odpadne plastične emba-laže. Tako tovrstni odpadki niso pristali med mešanimi komunalnimi odpadki in povečevali njihovega volumna ter »klica-li« po predčasnem odvozu na komunalno deponijo.

Pozneje so k zbiranju odpadne embalaže pristopile tudi druge proizvodnje. Res je, da se ljudje težko učimo in privajamo na novosti, če smo bili že od otroštva navaje-ni, da smo vse odpadke metali v en koš (kanto, zabojnik). Nekateri zaposleni so ločevanje odpadkov dobro sprejeli, drugi pa delajo tako, kot so bili tega navajeni včasih.

Velika zahvala gre posameznikom, ki po-tem te mešane odpadke »nevestnežev« ročno prebirajo vsako jutro, tako kot to po-čnejo g. Perko, g. Mrazić, g. Pildek v Pro-izvodnji Ljubljana. Njihov trud se že kaže na računih Komunalnega podjetja Snaga, saj so se računi zmanjšali za več 100 ev-rov mesečno.

Pravilno ločeni odpadki iz plastike v Proizvodnji Ljubljana

UredništvoVITraž si lahko preberete tudi na naši spletni strani: www.sz-vit.si.

Če želite interni informator prejemati po elektronski pošti, pošljite sporočilo na e-naslov: helena.hostnik@sz-vit.si.

SŽ - Vleka in tehnika, d.o.o., Zaloška cesta 217, 1000 Ljubljana

Vaše prispevke in predloge za interni informator VITraž sprejemamo po elektronski pošti do 18. 10. 2012 . Na elektronski naslov nas obveščajte tudi o dogodkih v SŽ-VIT, da se jih bomo lahko udeležili in utrinke objavili v informatorju.

Kontaktni podatki:E-naslov: helena.hostnik@sz-vit.siTelefon: 01 291 23 59

Uredništvo si pridržuje pravico do lektoriranja besedil in do tiskarskih napak.

Fotografije, objavljene v tej številki VITraža, so posneli: Tone Žerjav, Mario Ilić, Marko Hvale, Helena Hostnik Simončič, Marjan Majcen, Nada Pelko, arhiv ŽGP.

Med moškimi je slavil reprezentant, Mari-borčan, Sandi Sajko (s prvimi kegljaškimi koraki se je pred davnimi leti srečeval prav na Lokomotivinih stezah). Ta je kot edini s preseženo magično mejo šeststo-tih podrtih kegljev (630) ugnal velike favo-rite svetovnega formata.