vilic/gradiva/3-specialna-navodila... · Web viewrazvoja govora, govorno-jezikovne motenosti, timskega dela. Vzgojitelji in pomočniki si dodatna znanja pridobijo preko izobraževanja,

Program za predšolske otroke s posebnimi potrebami s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo

Zavod Republike Slovenije za šolstvo

3.PREDLOGDodatek h kurikulumu

Program za predšolske otroke s posebnimi potrebamis prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo

Avtorji besedila

mag. Lidija Kastelic Marija Cerar

Branka TerpinDanica Lipuš

Darinka ŽnidaričErna Žgur Černigoj

dr. Ivan ŠkoflekJana Gartner

Janja MatijevičJasmina Furman

Magda PavšičMarija Jurman

Marta KocjančičMetka Šter

Mihela MedvedMojca Simičak

Renata RusSilvana Gregorčič

Urška Lahmag. Tomaž Vec

Valerija Marot

Ljubljana, januar 2003

Zavod RS za šolstvo1


VSEBINAUVOD........................................................................................................................................4

NAVODILA ZA PRILAGOJENO IZVAJANJE KURIKULA ZA VRTCE IN DODATNO STROKOVNO POMOÈJO ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI. NAPAKA! ZAZNAMEK NI DEFINIRAN.

NAÈELA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA PREDŠOLSKIH OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI............................................................................................................................5

Kompleksen pristop do otroka............................................................................................6Multidisciplinarni in interdisciplinarni pristop.......................................................................7Skupna predšolska vzgoja.................................................................................................8Individualizacija, kontinuiranost..........................................................................................8

VLOGA ODRASLIH...............................................................................................................10NAVODILA ZA PRILAGOJENO IZVAJANJE KURIKULA ZA VRTCE............ IN DODATNO STROKOVNO POMOÈJO ZA OTROKE Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU...........13

Opis populacije.................................................................................................................13Celovita obravnava...........................................................................................................15Èasovna prilagoditev........................................................................................................15Prilagoditev prostora........................................................................................................15Didaktièno - metodièna priporoèila...................................................................................16Prilagojeno izvajanje podroèij dejavnosti.........................................................................17Dodatna priporoèila za sodelovanje vzgojiteljev in pomoènikov vzgojiteljev s starši (z družino)............................................................................................................................21Priporoèljiva dodatna znanja vzgojiteljev in pomoènikov vzgojiteljev otroka z motnjami v duševnem razvoju............................................................................................................22Dodatna strokovna pomoè...............................................................................................22Priporoèljiva literatura.......................................................................................................23

NAVODILA ZA PRILAGOJENO IZVAJANJE KURIKULA ZA VRTCE............ IN DODATNO STROKOVNO POMOÈJO ZA SLEPE IN SLABOVIDNE OTROKE....................................25

Opis populacije.................................................................................................................25Celovita obravnava...........................................................................................................27Èasovna prilagoditev.......................................................................................................28Prilagoditev prostora........................................................................................................28Didaktièno - metodièna priporoèila...................................................................................28Prilagojeno izvajanje podroèij dejavnosti.........................................................................31Dodatna priporoèila za sodelovanje vzgojiteljev in pomoènikov vzgojiteljev s starši/skrbniki (z družino)..................................................................................................33Priporoèljiva dodatna znanja vzgojiteljev in pomoènikov vzgojiteljev slepega ali slabovidnega otroka.........................................................................................................34Dodatna strokovna pomoè...............................................................................................34Priporoèljiva literatura.....................................................Napaka! Zaznamek ni definiran.

NAVODILA ZA PRILAGOJENO IZVAJANJE KURIKULA ZA VRTCE............ IN DODATNO STROKOVNO POMOÈJO ZA GLUHE IN NAGLUŠNE OTROKE......................................36

Opis populacije.................................................................................................................36Celovita obravnava...........................................................................................................37Èasovna prilagoditev........................................................................................................37Prilagoditev prostora........................................................................................................37Didaktièno - metodièna priporoèila...................................................................................38Prilagojeno izvajanje podroèij dejavnosti........................................................................39Dodatna priporoèila za sodelovanje vzgojiteljev in pomoènikov vzgojiteljev s starši/skrbniki (z družino)..................................................................................................40



Priporoèljiva dodatna znanja vzgojiteljev in pomoènikov vzgojiteljev gluhega ali naglušnega otroka............................................................................................................41Dodatna strokovna pomoè...............................................................................................41Priporoèljiva literatura.....................................................Napaka! Zaznamek ni definiran.

PROGRAM ZA PREDŠOLSKE OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI S PRILAGOJENIM IZVAJANJEM IN DODATNO STROKOVNO POMOČJO....................................................43

Opis populacije.................................................................................................................43Celovita obravnava.........................................................Napaka! Zaznamek ni definiran.Èasovna prilagoditev......................................................Napaka! Zaznamek ni definiran.Prilagoditev prostora......................................................Napaka! Zaznamek ni definiran.Didaktièno - metodièna priporoèila...................................................................................45Prilagojeno izvajanje podroèij dejavnosti.........................................................................46Dodatna priporoèila za sodelovanje vzgojiteljev in pomoènikov vzgojiteljev s starši (z družino)............................................................................................................................47Priporoèljiva dodatna znanja vzgojiteljev in pomoènikov vzgojiteljev otroka z govorno-jezikovno motnjo...............................................................................................................47Dodatna strokovna pomoè...............................................................................................48Priporoèljiva literatura.......................................................................................................48

NAVODILA ZA PRILAGOJENO IZVAJANJE KURIKULA ZA VRTCE............ IN DODATNO STROKOVNO POMOÈJO ZA GIBALNO OVIRANE OTROKE...........................................49

Opis populacije.................................................................................................................49Celovita obravnava...........................................................................................................50Èasovna prilagoditev........................................................................................................50Prilagoditev prostora........................................................................................................50Fizièna pomoè..................................................................................................................51Didaktièno - metodièna priporoèila...................................................................................51Prilagojeno izvajanje podroèij dejavnosti.........................................................................53Dodatna priporoèila za sodelovanje vzgojiteljev in pomoènikov vzgojiteljev s starši (z družino)............................................................................................................................56Priporoèljiva dodatna znanja vzgojiteljev in pomoènikov vzgojiteljev gibalno oviranega otroka...............................................................................................................................56Dodatna strokovna pomoè in druga pomoè.....................................................................56Priporoèljiva literatura.......................................................................................................58

NAVODILA ZA PRILAGOJENO IZVAJANJE KURIKULA ZA VRTCE............ IN DODATNO STROKOVNO POMOÈJO ZA OTROKE Z MOTNJAMI VEDENJA IN OSEBNOSTI...... (ZA OTROKE Z MOTEÈIM VEDENJEM)...................................................................................59

Opis populacije.................................................................................................................59Celovita obravnava...........................................................................................................61Kdaj in kako pristopiti k problemu.....................................................................................61Didaktièno - metodièna priporoèila...................................................................................62Dodatna priporoèila za sodelovanje vzgojiteljev in pomoènikov vzgojiteljev s starši (z družino)............................................................................................................................65Priporoèljiva dodatna znanja za vzgojitelje in pomoènike vzgojiteljev vzgojno težavnejših otrok.................................................................................................................................66Dodatna strokovna pomoè...............................................................................................67Priporoèljiva literatura.......................................................................................................68

VIRI.........................................................................................................................................69



UVOD

Program za predšolske otroke s posebnimi potrebami s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo predstavlja prilogo Kurikula za vrtce. Temeljijo na novejših spoznanjih različnih strok, ki narekujejo, da je otrokom s posebnimi potrebami potrebno zagotoviti zgodnje odkrivanje, ustrezno diagnostiko in čim zgodnejšo vključitev v program vzgoje in izobraževanja, kjer naj ti otroci živijo v sožitju z drugimi. Novejše ugotovitve so usmerjene v razvoj vključevalnih oblik vzgoje in izobraževanja.

Vključevanje otrok s posebnimi potrebami med druge vrstnike omogoča razvoj njihovih zmožnosti, hkrati pa sprejemanje in priznavanje drugačnosti in motenj, ki jih spremljajo vse življenje. Obenem daje tako otrokom s posebnimi potrebami, kot drugim otrokom in odraslim možnost razumevanja in spoštovanja vsakega človeka kot enkratnega in vrednega posameznika (opredeljeno v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v RS, Ljubljana, 1995, str. 58, 59).

V skladu s temi usmeritvami, predšolski otroci s posebnimi potrebami ne bi smeli biti izvzeti iz nobenega področja življenja. Glede na njihovo razvojno stopnjo, naj bi jim bilo ob odgovarjajoči osebni pomoči in drugih vrstah pomoči (programi, pripomočki), zagotovljeno polno in aktivno sodelovanje v svojem okolju in tudi so/samo/odločanje o svojem življenju.

S sodobnim pogledom na družbo in posameznika so usklajene tudi zakonske rešitve šolske zakonodaje, ki predstavljajo temeljno podlago za omogočanje zagotavljanja organizacijskih, vsebinskih in finančnih pogojev za izvajanje vzgojno-izobraževalne integracije otrok s posebnimi potrebami.

S šolsko zakonodajo je področje predšolskih otrok s posebnimi potrebami opredeljeno v Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Ur.l.RS, 2000, št.54), v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur.l.RS, 1996, št. 12-96) in v Zakonu o vrtcih (Ur.l.RS, 1996, št. 12-96), v katerem so v 8. členu opredeljene skupine otrok, ki sodijo med predšolske otroke s posebnimi potrebami.

Predšolski otroci s posebnimi potrebami so:- otroci z motnjami v duševnem razvoju,- slepi in slabovidni otroci,- gluhi in naglušni otroci,- otroci z govornimi motnjami,- gibalno ovirani otroci,- otroci z motnjami vedenja in osebnosti.

Ti otroci imajo prednost pri sprejemanju otrok v vrtce in se v skladu s 5. členom Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in 8. členom Zakona o vrtcih, vzgajajo in izobražujejo po:- programih za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno

pomočjo in- prilagojenih programih za predšolske otroke.



PROGRAM ZA PREDŠOLSKE OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI IN PRILAGOJENIM IZVAJANJEM IN DODATNO STROKOVNO POMOČJO

Program za predšolske otroke s posebnimi potrebami in s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo so namenjena strokovnim delavcem vrtcev, ki imajo v svoje oddelke vključene otroke s posebnimi potrebami, za primerno izvajanje vzgojno-izobraževalnega programa. Uporabljajo se skupaj s Kurikulom za vrtce. Uvodni del obsega navodila strokovnim delavcem vrtcev za načrtovanje in izvajanje skupne/integrirane predšolske vzgoje, ne glede na motnjo vključenega otroka. Dodatne prilagoditve in kriterije, ki jih je, tako na ravni strokovnega načrtovanja kot na izvedbeni ravni prav tako potrebno upoštevati glede na eno ali več motenj posameznega otroka, pa predstavljajo navodila za prilagojeno izvajanje Kurikula za vrtce, po posameznih vrstah motenj.

Navodila za prilagojeno izvajanje Kurikula za vrtce sledijo temeljnemu cilju, ki narekuje usmeritev h kakovosti življenja predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Iz tega cilja izhajajo tudi načela, na katerih sloni organizacija, vsebina in izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov.

NAČELA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA PREDŠOLSKIH OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI

Glavni poudarki predšolske vzgoje, ki so posebej pomembni za otroke s posebnimi potrebami, temeljijo na: aktivnosti, individualnosti v nasprotju s skupinsko rutino ter omogočanju drugačnosti, omogočanju fleksibilnosti pri izbiri dejavnosti, pri izvajanju dejavnosti, prostorske

in časovne ureditve ter opreme prostora, oblikovanju pogojev za izražanje individualnih razlik, strpnosti in solidarnosti, spoštovanju zasebnosti, avtonomnosti in odgovornosti delavcev, večjem dopolnjevanju strokovnih delavcev znotraj istega področja dela in med

delavci in delavkami različnih strokovnih področij oziroma služb ter večji odgovornosti,

sodelovanju s starši oziroma z družino.

Za vzgojo in izobraževanje predšolskih otrok s posebnimi potrebami so poleg načel, navedenih v Kurikulu za vrtce pomembna še:

načelo pravočasne usmeritve v ustrezen program predšolske vzgoje in izobraževanja ki obsega:- zgodnje odkrivanje in diagnosticiranje,- usmerjanje,- zagotavljanje ustreznega programa;

načelo multidisciplinarnosti in interdisciplinarnosti, izvajano:



- na ravni odkrivanja, diagnosticiranja, načrtovanja, izvajanja, spremljanja, vrednotenja in usmerjanja,- na ravni povezovanja različnih znanstvenih in strokovnih spoznanj;

načelo inkluzije - kot splošno vrednost in kot sodobno obliko vzgoje in izobraževanja, - kot normalizacijo pogojev, - kot drugačnost ki je vsakdanjost, - kot različne pravice za ustvarjanje enakih pogojev za razvoj, - kot sobivanje v ustreznem okolju, skupini, programu ali delu programov,- kot mentalno zdravje družine;

načelo individualizacije, ki mora biti upoštevano:- na ravni načrtovanja programa za posameznega otroka,- na ravni izvajanja,- na ravni sodelovanja s starši oziroma z družino in sodelovanja z različnimi strokovnjaki in ustanovami;

načelo celovitosti- kot kompleksen pristop do otroka (celovita oseba navznoter-potrebe otroka)- kot celovitost področij vzgoje in izobraževanja, - kot celovitost okolja (otrok, vzgojitelj, družina, vrstniki), - kot celovitost tima strokovnjakov;

načelo kontinuiranosti programov - na ravni fleksibilnosti programa, - na ravni prehajanja med različnimi oblikami vzgoje in izobraževanja

Kompleksen pristop do otrokaHumanistična antropologija je usmerjena na pozitivne lastnosti, sposobnosti človeka. V skladu s tem pojmovanjem je tudi teza, da imajo otroci s posebnimi potrebami več podobnosti kot razlik z drugimi otroci. Težave/motnje v razvoju so značilnosti posameznika, in vsak ima pravico, da je drugačen od drugih. Na otroke s posebnimi potrebami in njihove potrebe se gleda multidimenzionalno, kot na enotnost celega niza značilnosti, med katerimi je tudi motnja v razvoju, s svojimi posledicami le ena od njih. Zato je potrebno tudi razlikovati med otrokovo težavo/motnjo in razumevanjem otroka kot celote. Enaka motnja pri različnih otrocih ima v interakciji z različnimi drugimi lastnostmi teh otrok, različne posledice. Zato se otroci z enako vrsto in stopnjo motnje med seboj pomembno razlikujejo.

Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami temelji na vplivanju na otroka kot biopsihosocialne osebe s ciljem po harmoničnem delovanju pri doseganju lastnih in skupnih ciljev. V skladu s tem je potrebno vplivati na biopsihosocialne strukture, ki se lahko spreminjajo, krepiti adaptivni potencial otrok ter vplivati na socialno okolje v smislu menjanja stališč, vrednot ter zagotavljanja pogojev za uresničevanje vzgojno-izobraževalnih ciljev.



Multidisciplinarni in interdisciplinarni pristopČim zgodnejša vključitev otrok s posebnimi vzgojno izobraževalnimi potrebami v organizirane oblike nege, vzgoje, izobraževanja in habilitacije je predpogoj za njihov razvoj. Da lahko otroke s posebnimi potrebami vključimo v ustrezne programe vrtca, jih je potrebno identificirati, diagnosticirati in predlagati ustrezen program. To ni nova zahteva, je pa nujna, kajti intervencije v čim zgodnejši dobi dajo več možnosti za preventivno kompenzacijo in za korekcijo motenj in težav v razvoju.

Odkrivanje opravlja tisti, ki pri otroku najprej opazi težavo/motnjo. Pogosto so to starši. Težave/motnje odkrivajo zdravstveni delavci, vzgojitelji in drugi strokovnjaki, ki o tem in možnih poteh pomoči, seznanijo najprej starše.

Diagnostiko opravljajo različni strokovnjaki. Biti mora timska, uporabna, dati mora osnove za individualizirane programe.

Postopek usmerjanja otroka v program ureja Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Ur. l.RS: 54/2000, str.: 7107). Usmerjanje se uvede na zahtevo staršev. Uvedejo ga lahko tudi vrtci, zdravstveni, socialni in drugi zavodi po predhodni seznanitvi staršev. Po tem zakonu je predšolski otrok s posebnimi potrebami usmerjen v programe vrtca z odločbo. Odločba o usmeritvi zagotavlja uveljavljanje pravic ki jih določajo zakoni in predpisi za predšolske otroke s posebnimi potrebami. Odločba o usmeritvi obsega:

- program vrtca v katerega se otrok usmerja,- obseg in način izvajanja dodatne strokovne in druge pomoči,- vrtec, zavod v katerega je otrok vključen,- morebitno zmanjšanje števila otrok v oddelku,- kadrovske, prostorske, materialne in druge pogoje.

Pomoč otrokom s posebnimi potrebami presega to, kar obsega pedagoška obravnava. Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami predstavlja izjemno sestavljeno in odgovorno nalogo s pedagoškega, defektološkega, psihološkega in zdravstvenega vidika, zajema celotno otrokovo socialno okolje, zahteva vrsto prilagoditev, pripravljenost drugih, okolja. Kakovost življenja otrok s posebnimi potrebami pomeni živeti tako normalno kot je le mogoče in vse drugo je usmerjeno - podrejeno temu cilju. Za doseganje tega cilja je neizogiben multidisciplinarni pristop različnih strokovnjakov, ki vodijo in spremljajo otrokov razvoj.

Znotraj vrtca deluje tim strokovnih delavcev vrtca, ki na ravni načrtovanja, izvajanja in vrednotenja programa, zagotavlja učinkovite možnosti za otrokov razvoj. Vloga strokovnih delavcev tima je enakovredna. V delo tima so vključeni tudi starši.



Skupna predšolska vzgojaVključevanje otrok s posebnimi potrebami v vrtce jim daje možnost, vrasti se v svet izven družine, možnost biti sprejet, pripadati krogu prijateljev, vrstnikov, biti del tega okolja. Skupno predšolsko vzgojo se ne sme razumeti enostransko in enostavno, uresničuje se lahko le ob načelu konvergence med sposobnostmi, interesi in drugimi značilnostmi otrok na eni strani, ter realnimi zahtevami vzgoje in okolja do njih na drugi strani. Za skupno življenje, igranje, doživljanje, učenje, ki se uveljavlja v vrtcu tudi ni dovolj, da imajo otroci s posebnimi potrebami pravico in možnosti, da živijo poleg drugih otrok. Živeti morajo z njimi. Le tako v samem vrtcu ne bodo ostali segregirani. Vzgoje za skupno življenje ne potrebujejo samo otroci s posebnimi potrebami, ampak tudi njihovo ožje in širše socialno okolje. Gre za obojestranski proces: navajanje otrok s posebnimi potrebami na življenje z vrstniki in navajanje zdravih otrok na skupno življenje z otroki s posebnimi potrebami.

Otroci imajo izjemne sposobnosti, da se z vrstniki uskladijo, in z njimi, z nekaj podpore ustrezno ravnajo. Težave/motnje otrok bodo tako za mnoge otroke nekaj samoumevnega in ne ogrožujočega. Pri tem morajo vsekakor biti različne potrebe otrok, njihova različnost in njihova različna stopnja razvoja enakovredno obravnavane.

Uspešno izvajana vzgojno izobraževalna vključitev v predšolskem obdobju, ki vzpodbuja zgodnjo otrokovo neodvisnost, je predpogoj uspešnega nadaljnjega vključevanja. Predstavlja sestavni del širšega socialnega vključevanja in pomeni ustvarjanje pogojev v okviru vzgojno izobraževalnega kontinuuma, ki bodo vsakemu otroku zagotovili najmanj restriktivno okolje za njegov razvoj. Zagotovljena mora biti takrat, ko jo je, ob ustreznih pogojih in v sodelovanju strokovnih delavcev in sodelavcev, možno odgovorno izvajati. Zato je vzgojno izobraževalna vključitev sestavljeni proces, ki ga je potrebno skrbno pripravljati, izvajati, evalvirati in nenehno korigirati v smeri izboljšanja.

Vzgojno izobraževalno vključitev je potrebno vpeljati z največjo odgovornostjo. Vsakega otroka je treba vključiti v običajno okolje. Kako in koliko, je odvisno od zmožnosti posameznika in objektivnih pogojev, kar je v strokovnem pogledu najodgovornejše delo.

Individualizacija, kontinuiranostIndividualnost vsakega otroka ne dovoli šabloniziranja, kar pomeni, da se mora za vsakega otroka izbirati njemu ustrezne, individualne rešitve. Različnih razvojnih potreb z enim samim programom, z enakimi pristopi in enakimi metodami ni možno zadovoljevati. Različni otroci potrebujejo različne vzgojitelje, različne vsebine, različne pripomočke in drugo. Glede na ponujene možnosti vključevanja otrok s posebnimi potrebami med vrstnike je še posebej pomembno, da se "vsem enako" nadomesti s pestro ponudbo raznovrstnih vsebin in dejavnosti, različnih metod in načinov dela ter terapevtskih pristopov, ki bodo omogočali otrokov razvoj v skladu z njegovimi razvojnimi možnostmi in individualnimi posebnostmi.



Raznovrstno ponudbo, med katerimi bodo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev sami in v sodelovanju z drugimi strokovnimi delavci in z otrokom, izbirali dejavnosti in načine, pri katerih bo otrok lahko v razgibanem prostoru z dostopnimi materiali in sredstvi, dosegal uspehe in osebne potrditve. In kjer bo otrok imel možnost izbire ožje ali širše skupine, in po potrebi tudi umika.

V smislu diferencirane ponudbe je razumeti zagotavljanje enakovrednih pogojev za razvoj otrok s posebnimi vzgojno izobraževalnimi potrebami.

Tako razumevanje pristopa do otrok s posebnimi vzgojno izobraževalnimi potrebami nujno vodi k procesu prilagajanja sestavin vzgoje in izobraževanja inter- in intraindividualnim razlikam otrok, s ciljem, da se optimalno razvija in živi - k individualizaciji. Le-ta terja oblikovanje individualiziranih programov, ki so izdelanih na osnovi potreb konkretnega otroka, in vsebujejo uravnoteženo in celovito oceno otrokovega funkcioniranja in oceno razvojnih potreb na kognitivnem, motoričnem in emocionalnem razvojnem področju. Najvažnejša pridobitev učenja otroka ne more biti samo obvladovanje programa, temveč ravno tako razvita potreba - interes za aktivnost, pozitivna samopodoba, dobri socio-emocionalni odnosi, skratka dobro telesno in duševno zdravje ter pozitivna življenjska naravnanost. Zato je diferencirati in individualizirati potrebno tako izvajanje vzgoje in izobraževanja (pristope, načela, metode, tehnike, pripomočke, odnose, organizacijo, tempo, pogoje, ...) kot vsebino (program, cilje).

Individualiziran program

Pri načrtovanju individualiziranega programa sodelujejo vsi, ki sami delajo z otrokom, vsak na svojem strokovnem področju.

Strokovni delavec defektolog ustrezne smeri izdela individualiziran program na osnovi poročila komisije za usmerjanje, ocene otrokovega funkcioniranja, lastnih opazovanj in ugotovitev vzgojitelja in priporočili strokovnega tima. Če komisija za usmerjanje kot dodatno strokovno pomoč otroku ne predvideva defektologa, je nosilec individualiziranega programa drugi strokovnjak, ki ga predlaga komisija za usmerjanje.

Strokovna skupina, ki jo imenuje ravnatelj vrtca, v 30 dneh po sprejemu otroka dokončno pripravi individualiziran program. Člani strokovne skupine so tudi starši.

V individualiziranem programu se določijo oblike dela na posameznih področjih dejavnosti v vrtcu, način izvajanja dodatne strokovne pomoči, prehajanje med programi ter potrebne organizacijske, prostorske in časovne prilagoditve.

Evalvacija

Vsakega otroka je treba opazovati in spremljati v procesu, in s tem razumeti tudi usmeritev otroka v program kot spremenljivo.



S pomočjo izvajanja odgovarjajočega individualiziranega programa se predvidevajo spremembe otrokovih sposobnosti. Zato je potrebno stalno spremljanje in vrednotenje otrokovega napredka. Na podlagi ugotovitev pa tudi spreminjanje ali celo menjanje programa, kar pomeni, da vključitev otroka v predlagani program ni vedno dokončna. To zahteva od vrtca fleksibilnost pri zagotavljanja različnih pogojev za otrokovo edukacijo.

Člani strokovne skupine določijo časovna obdobja po katerih bodo spremljali in evalvirali izvajanje programa. Preverjali bodo ustreznost postavljenih ciljev, načine izvajanja dodatne in druge strokovne pomoči, ustreznost oblik prehajanja med programi, trajanje aktivnosti in čas izvajanja, pričakovanja staršev, ustreznost prilagoditve organizacije, prostora in pripomočkov in predlagali spremembe.

VLOGA ODRASLIH

Splošni cilji predšolske vzgoje otrok s posebnimi potrebami se ne razlikujejo od ciljev vzgoje in izobraževanja otrok brez težav v razvoju. Razlika v razvoju sposobnosti otrok je v obsegu in v kakovosti dosežkov, kar je poleg stopnje in vrste motnje odvisno od spodbud, ki jih je otrok deležen. Pri tem je pomembno omogočanje razvoja pozitivne samopodobe otroka, ki je najpogosteje produkt interakcije z drugimi osebami, objekti in situacijami.

Vodstveni delavci in ravnatelji vrtcev so v procesu prilagojenega izvajanja kurikuluma za otroke s posebnimi potrebami zelo pomembni. Z razumevanjem in pozitivno naravnanostjo morajo pomagati pri iskanju možnosti in poti za čim bolj kakovostno vzgojo otrok s posebnimi potrebami.

V soglasju s starši se povežejo z vzgojno izobraževalno ustanovo v katero bo otrok z motnjami v duševnem razvoju usmerjen z namenom, da se zagotovi takojšna ustrezna strokovna pomoč in kontinuiteta obravnave.

Svetovalni delavci vrtca usklajujejo dejavnosti pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju predšolskih programov za otroke s posebnimi potrebami. V skladu s strokovno usposobljenostjo otroku nudijo neposredno pomoč.

Pomagajo družini pri premagovanju težav in stisk v katerih se znajdejo starši ob spoznanju, da je njihov otrok drugačen. Svetujejo jim in jih usmerjajo pri iskanju pomoči različnih strokovnjakov in drugih ustanov.

Eno najodgovornejših nalog pri izvajanju vzgojno izobraževalne vključitve imajo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev.

Po principu timskega dela sodelujejo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev pri večini nalog, za vse otroke, ki so vključeni v skupino in ob tem nosijo polno poklicno in osebno odgovornost. V proces pomoči otroku s posebnimi potrebami vstopajo pri neposrednem vsakodnevnem delu z njim, pri sodelovanju s starši in različnimi strokovnjaki. Vsa ta področja zahtevajo od njih več znanja, izkušenj in tudi osebne angažiranosti. Zato potrebujejo vso strokovno podporo, tako specialnih



pedagogov/defektologov in drugih strokovnih delavcev, ki otroka obravnavajo, kakor tudi različnih zunanjih sodelavcev, svetovalne službe vrtca, vodstvenih delavcev vrtca in ravnatelja vrtca.

Vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev v sodelovanju z defektologom in/ali drugimi strokovnimi delavci prilagajajo program dela specifičnim potrebam otroka, realizirajo del individualiziranega programa in kontinuirano spremljajo otrokov napredek glede na raven dosežkov in stopnjo socializacije v skupini. Delo s skupino in zahteve, ki jih narekujejo posebne vzgojno izobraževalne potrebe otroka v skupini usklajujejo v toliki meri, da ne rušijo odgovarjajočih nalog za celotno skupino. Njihova naloga je, da s prilagodljivim reagiranjem na posameznega otroka in situacije ustvarjajo emocionalno in socialno varno ozračje v skupini, v kateri bodo lahko vsi otroci na svoj način izrazili sebe, svoje sposobnosti, zmožnosti in posebnosti.

S temeljitim poznavanjem karakteristik otroka s posebnimi potrebami in njegovih sposobnosti, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev lahko vplivajo na otrokovo aktivnost in razvijajo otrokov interes za raziskovanje novega v okolici. Otroka s posebnimi potrebami vzgajajo tako, da bo znal znanje poiskati in uporabiti v življenju. So zaupniki otroka in morajo zaupati v njegov razvoj, v njegove sposobnosti. To je hkrati temelj, da se lahko vživijo v otroka in ga spodbujajo. Nudijo strokovno in osebno pripravljenost za otroka in z refleksijo lastnega dela pomagajo otroku pri razvoju.

Občutljiva in odgovorna naloga vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev je priprava drugih otrok in staršev na vključitev otroka s posebnimi potrebami. Z lastnim zgledom in vplivom na druge otroke in starše ustvarjajo primerno klimo za sprejetje otroka in nadaljnjo sožitje s skupino, v katero je vključen.

Vzgojitelji in pomočniki vzgojitelja, ki imajo v skupino vključenega otroka s posebnimi potrebami so člani tima strokovnih delavcev, kjer posredujejo informacije o otrokovem dosežku znotraj skupine in doseženi stopnji vključitve v okviru programa, ki ga je otrok deležen. Opozarjajo tudi na težave, če se pojavljajo in predlagajo rešitve.

Vključitev otroka s posebnimi potrebami v skupino drugih otrok pogojuje zagotavljanje neposredne pomoč otroku, pomoč in svetovanje vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev ter staršem s strani defektologa ustrezne smeri ali/in drugega strokovnjaka. Defektolog in/ali drugi strokovnjak dela neposredno z otrokom v skupini ali/in individualno - odvisno od otrokovih potreb, težav, motenj.

Z vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev, ki imajo v skupino vključenega otroka s posebnimi potrebami, sodeluje preko medsebojnega informiranja, sodelovanja pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji programa za otroka in za starše oziroma za otrokovo družino. Vzgojiteljem, pomočnikom vzgojiteljev in staršem nudi strokovno pomoč in svetovanje. Defektolog ustrezne smeri je član strokovnega tima in hkrati povezovalec med posameznimi strokovnjaki, vodstvom vrtca, starši in otrokom. Koordinira tudi med vrtcem, izobraževalnimi in zdravstvenimi zavodi, invalidskimi združenji in društvi in drugimi, ki lahko nudijo ustrezno pomoč pri reševanju problematike otrok s posebnimi potrebami.



Na osnovi ocene otrokovega funkcioniranja, opazovanj in priporočil vzgojitelja in v skladu s priporočili strokovnega tima, izdela individualizirani program. Spremlja otrokov napredek, hkrati s tem ustreznost programa za otroka ter predlaga nove prilagoditve in spremembe.

Pomembna naloga defektologa in/ali drugega strokovnjaka je priprava in realizacija programa dela s starši oziroma z otrokovo družino. Poleg informativnih in svetovalnih programov organizira in izvaja tudi usposabljanje staršev in po potrebi usposabljanje drugih družinskih članov za skupno bivanje v družini. Sodeluje tudi z vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev pri informiranju staršev drugih otrok v vrtcu.

Sodelovanje s starši poteka na različnih ravneh in sicer: sodelovanje s starši otroka s posebnimi potrebami, sodelovanje s starši vseh drugih otrok v skupini, v katero je vključen otrok s posebnimi potrebami in sodelovanje z drugimi starši v vrtcu.

Starši vseh otrok morajo biti korektno in strokovno seznanjeni z vrednostjo in pomenom skupne vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Vrtci lahko to storijo preko publikacije, v kateri je predstavljen celoten program dela in življenja v vrtcu. Poleg tega je smiselno, da se strokovni delavci, ki nudijo neposredno pomoč otrokom s posebnimi potrebami, predstavijo na roditeljskih sestankih staršev novincev. Na ta način starši spoznajo, da so lahko v skupinah tudi otroci, ki potrebujejo posebno skrb in pozornost, ne samo vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic, pač pa tudi drugih strokovnjakov, po drugi strani pa se zavedo, da bodo pomoč strokovnjakov morda kdaj tudi sami potrebovali.

S starši otrok s posebnimi potrebami sodelujejo v vrtcu vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, defektologi in drugi strokovni delavci. Pomembno je, da imajo vsi strokovni delavci korekten in strokoven odnos do njih. Vsak jih seznanja z otrokovim napredkom in morebitnimi težavami s svojega področja. Skupni pogovori so namenjeni celovitejšim analizam. Strokovni delavci naj prisluhnejo staršem, upoštevajo njihove izkušnje z otrokom pri zdravljenju, vzgoji in vsakdanjem življenju.

Starši predšolskih otrok s posebnimi potrebami se učijo sprejemati otroka takšnega kot je in se učijo živeti z njim. Defektolog, ki obravnava otroka, starše aktivno vključuje v oblikovanje individualiziranega programa, k spremljanju otrokovega napredka in jim svetuje o postopkih dela z otrokom. Defektolog skupaj s starši odkriva otrokova močna področja, njegove težave in ovire in s tem vpliva na oblikovanje realnih pričakovanj do otrok in strokovnih delavcev.

Starši in drugi člani družine imajo različen odnos do otroka s posebnimi potrebami. Potrebno jim je nuditi različne oblike izobraževanja in svetovanja, ki jih izvajajo strokovni in svetovalni delavci vrtca, zunanji strokovnjaki in specializirane ustanove. Dobro informirani starši bodo lažje opravljali svojo osnovno in nenadomestljivo vlogo starševstva, strokovno delo pa bodo zaupali strokovnjakom.


Navodila za prilagojeno izvajanje kurikula za vrtce in dodatno strokovno pomočjo za otroke z motnjami v duševnem razvoju

NAVODILA ZA PRILAGOJENO IZVAJANJE KURIKULA ZA VRTCEIN DODATNO STROKOVNO POMOČJO

ZA OTROKE Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU

Opis populacijeOtroci z motnjami v duševnem razvoju predstavljajo največjo skupino otrok s posebnimi potrebami, imajo znižane sposobnosti in veščine na intelektualnem, socialnem in pogosto tudi motoričnem področju tako, da je njihov način funkcioniranja pod ravnijo, ki je značilna za določeno starost. Primarna motnja se pogosto kombinira z drugimi razvojnimi motnjami, predvsem z motnjami gibanja in govorno-jezikovnimi motnjami. Prisotne so lahko emocionalne, zdravstvene težave in težave na področju socialne integracije.

Glede na stopnjo intelektualnega in socialnoemocionalnega odstopanja od pričakovanega povprečja govorimo o:- otrocih z lažjimi motnjami v duševnem razvoju,- otrocih z zmernimi motnjami v duševnem razvoju,- otrocih s težjimi motnjami v duševnem razvoju,- otrocih s težkimi motnjami v duševnem razvoju.

1. Otroci z lažjimi motnjami v duševnem razvojuOtroci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju imajo pogosto težave in motnje, ki v predšolskem obdobju še niso izražene v vsem svojem obsegu, nakazujejo pa se težave na posameznih področjih funkcioniranja, ki opozarjajo na drugačnost otrokovega razvoja. Opazno je upočasnjeno kognitivno funkcioniranje, zmanjšana je sposobnost posploševanja, mišljenje ostaja na konkretnem nivoju. Spremljajo jih lahko težave in motnje na področju občutenja in zaznavanja, oblikovanja predstav in pomnjenja, kratkotrajna pozornost. Pogosto imajo tudi govorno-jezikovne motnje, motnje gibanja (groba in fina motorika), čustvene težave, težave v socialnem prilagajanju. V primerjavi z vrstniki so njihovi dosežki skromni na večini področij dejavnosti.

S pravočasno in pravilno strokovno pomočjo in ustreznimi metodami vzgoje in izobraževanja, lahko ti otroci v predšolskem obdobju ob skupni vzgoji in izobraževanju z drugimi vrstniki, težave in motnje omilijo, nekatere se celo lahko odpravijo.

Ob ustreznem nadaljnjem šolanju se osebe z lažjo motnjo v duševnem razvoju praviloma usposobijo za enostavno poklicno delo, se zaposlijo in dosežejo samostojnost za življenje v širšem socialnem okolju.

2. Otroci z zmernimi motnjami v duševnem razvojuOtrokom z zmernimi motnjami v duševnem razvoju pridobivanje življenjskih izkušenj otežuje nizka stopnja spoznavnega, govornega, emocionalno-socialnega in gibalnega razvoja, ki je opazna že v predšolskem obdobju. Označuje jih



neskladen profil sposobnosti. Praviloma imajo šibko motivacijo za lastno aktivnost kratkotrajno pozornost in težave prilagajanja.

Imajo ohranjene zmožnosti za razvoj socializacije, komunikacije, samooskrbe, enostavnih dejavnosti in iger, za aktiviranje teh potencialov pa že skozi vso predšolsko obdobje praviloma potrebujejo kontinuirano vodenje in različno stopnjo pomoči, prilagojen program in prilagojen način izvajanja.

Osebe z zmernimi motnjami v duševnem razvoju se, ob ustreznih vzgojno izobraževalnih programih, običajno usposobijo za enostavna praktična dela, vodenje in pomoč pa potrebujejo skozi vso življenje.

3. Otroci s težjimi motnjami v duševnem razvojuOtroci s težjimi motnjami v duševnem razvoju imajo izrazita - neskladna odstopanja na vseh razvojnih področjih. Odstopanja so v večini opazna že v zgodnjem razvojnem obdobju.

Ob ustreznih pogojih vzgoje in izobraževanja lahko osvojijo osnovno besedno komunikacijo, elemente kulturno higienskih navad oziroma osnovne spretnosti in navade s področja skrbi za samega sebe in tudi orientacije v ožjem okolju, kar jim omogoča določeno stopnjo socializacije. V predšolskem obdobju potrebujejo stalno strokovno vodenje in večjo stopnjo pomoči, prilagojen program in prilagojen način izvajanja.

4. Otroci s težkimi motnjami v duševnem razvojuOtroci s težkimi motnjami v duševnem razvoju imajo skoraj vedno močno oškodovan centralno živčni sistem, kar ima za posledico ne le izrazito nizko stopnjo spoznavnega razvoja, temveč tudi motnje gibanja in percepcije. Zato so otroci s težkimi motnjami v duševnem razvoju pogosto tudi težje ali težke gibalno ovirani, slepi ali z drugimi vplivnimi motnjami. Pogosto so prisotne tudi neželene oblike vedenja. Zaradi izrazitih in sestavljenih okvar so ti otroci najpogosteje odkriti že ob porodu ali v najzgodnejšem obdobju življenja.

V predšolskem obdobju kažejo minimalne sposobnosti senzomotoričnega razvoja, ki jih je v tem obdobju potrebno spodbujati. V tem obdobju potrebujejo prilagojen program, stalno strokovno vodenje in pomoč.

Ob zagotovljenih posebnih pogojih, v ustreznem okolju, ob stalnih strokovnih spodbudah, strokovnem vodenju, pomoči in nadzoru, lahko dosežejo nekatere elemente motoričnega razvoja in elemente najenostavnejših veščin potrebnih za zadovoljevanje osebnih potreb, nekateri tudi elemente govora. To tudi njim omogoča, da v odrasli dobi dosežejo nivo samostojnosti pri izvajanju posameznih elementov najenostavnejših spretnosti in veščin.



Celovita obravnavaZa celovito obravnavo otroka z motnjami v duševnem razvoju skrbi skupina strokovnjakov. V vrtcu so specialni pedagog/defektolog za otroke z motnjami v duševnem razvoju, vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja, svetovalni delavci vrtca in glede na vsebine tudi drugi delavci vrtca. Celovito obravnavo zagotavljajo tudi starši in zdravnik pediater, drugi zdravniki specialisti, fiziotrapevt in defektologi drugih smeri, razvojni psiholog, socialni delavec in drugi.

Časovna prilagoditevOtrok z motnjami v duševnem razvoju mora imeti možnost, da vse kar že zmore, opravi samostojno. To zahteva veliko fleksibilnost pri časovnem načrtovanju izvajanja posameznih dejavnosti.

Vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predvidijo več časa pri vseh dejavnostih v zvezi s skrbjo za samega sebe (opravljanje fizioloških potreb, umivanje, urejanje, hranjenje, ...) in tudi pri izvajanju vseh področij dejavnosti v vrtcu. Praviloma otrok potrebuje več časa, da razume (tudi že znana) navodila, pravila iger, vsebine, opravila, ... in se ustrezno odzove.

Posebej je potrebno predvideti fleksibilnost pri izrabi časa pri uvajanju novih vsebin, kajti, za razumevanje novih dejavnosti oziroma za pridobivanje novih izkušenj, otrok z motnjami v duševnem razvoju pogosto potrebuje večjo nazornost in več ponovitev. Otrok mora imeti možnost, da dejavnost, ki jo izvaja prekine in jo nadaljuje kasneje. Potrebuje različen tempo menjavanja vsebin in aktivnosti in tudi prilagajanje dejavnosti glede na njegove želje ob različnem času.

Prilagoditev prostoraZ vidika posebnih potreb otroka z motnjami v duševnem razvoju je pomembna fleksibilnost pri oblikovanju prostora. Otrok mora začutiti prostor kot nekaj, kar je namenjeno tudi njemu. Imeti mora možnost, da se v prostoru vidi njegova ustvarjalnost. Otroku zagotovimo dovolj osebnega prostora, da ga vrstniki preveč ne vznemirjajo.

Prostor je potrebno oblikovati na tak način, da lahko ob dejavnostih, ki potekajo v oddelku, sočasno poteka tudi individualno delo. Marsikateri otrok se bolje počuti, če mu pri individualnem delu ni potrebno zapustiti njihovega matičnega oddelka in svojih vrstnikov. Defektolog, vzgojitelj in pomočnik vzgojitelja morajo zato usklajeno načrtovati svoje delo in upoštevati različne vidike potreb in razpoloženj vseh otrok v skupini.

Nekateri pa, ravno nasprotno, potrebuje mirnejši prostor, kjer je z defektologom lahko sam, kjer lahko pokaže, kaj zna in zmore, brez nenehnega tekmovanja z vrstniki.



Didaktično - metodična priporočila Vzgojo in izobraževanje otroka z motnjami v duševnem razvoju mora skupina

strokovnjakov vedno načrtovati s pedagoškega, defektološkega, psihološkega, zdravstvenega in socialnega vidika.

V metodičnih pristopih je potrebno izhajati iz otroka in njegovih potreb. Odrasli morajo otroka dobro poznati ter imeti jasne in dosegljive cilje, kaj naj se otrok nauči, katero spretnost naj usvoji, potem bo izbor metod predstavljal možnost ustvarjalnosti in izpeljav osnovnih didaktičnih metod pri vsaki aktivnosti v skupini in pri vsaki obravnavi posebej.

Nove vsebine otrok z motnjami v duševnem razvoju vedno najprej spoznava na konkretnem nivoju, šele postopno, v skladu z njegovo zrelostjo in sposobnostmi s pomočjo slikovnega materiala, skic, shem itd...

Pomembno je, da ima cilje razgrajene na manjše enote, delne korake. Tako na primer otroku, ki je še neroden pri uporabi škarij, sprva zarezuje, nato reže tanjše trakove, kasneje nekoliko širše; sprva brez določene linije, nato po ravni liniji, po zaokroženi liniji, po enostavnejših oblikah, nato zahtevnejših oblikah; najprej tanjši papir, kasneje debelejšega, nazadnje blago ali karton.

Vedno mora biti osnova to, kar otrok že zna. Na to osnovo se nadgrajuje naslednji, nekoliko zahtevnejši korak. Velika napaka je, če ima otrok prezahtevne naloge, neuspeh ga lahko potlači, izgubi voljo do dela, med otroki se počuti manjvreden.

Navodila morajo biti enostavna in enoznačna, in sprva vsebujejo le eno navodilo. Šele ko otrok navodilo povsem razume in ga pogosto izvede, se mu lahko posreduje dvojno navodilo hkrati.

Za boljše razumevanje vsebin naj otrok čim več opazuje, primerja in preizkuša, ...,

z vsemi možnimi čuti.

Pri neposrednem delu mora imeti dovolj možnosti za igro. Pogosto otrok z motnjami v duševnem razvoju potrebuje pri igri več strukturirane pomoči in vodenja. Če se sam spontano težje vključuje v igro, če nima ustrezne motivacije ali če prepogosto izbira enake igre in igrače, odrasli poskrbijo, da se vključi v različne igre vrstnikov in mu pomagajo, da vzpostavi stike, se uči in nauči igrati in se navajati biti samoiniciativen in ustvarjalen.

Otrok z motnjami v duševnem razvoju se v skupini mora počuti sprejetega in varnega. Pogosto ima več težav pri navezovanju stikov in vzdrževanju prijateljstev, kot njegovi vrstniki. Odrasli mu pri tem pomagajo tako, da bo otrokova težava med vrstniki čim manj opazna oziroma otroka z lažjimi, zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju se predstavi na način, ki bo vrstnike spodbudil k pozitivnim izkušnjam z njimi in otroku z motnjami v duševnem razvoju omogočil enakovredno in kvalitetno sobivanje.



Pri otroku se spodbujajo področja, dejavnosti, pri katerih je uspešen in samoiniciativen. Ta področja mu omogočajo ohranjanje pozitivne samopodobe. Pogosto se dejavnosti, pri katerih je otrok uspešen izkoristijo tudi kot izhodišče za izvajanje drugih dejavnosti, kot element motivacije, podaljšanje vztrajnosti, ipd.

Odrasli morajo v otroka zaupati, verjeti vanj, da je sposoben opraviti določene naloge in mu to tudi pokazati. Vsak uspeh otroka naj bo nagrajen s pohvalo.

Pomembno je, da so odrasli tudi do otroka z motnjami v duševnem razvoju dosledni, da otrok ne postane negotov, da lahko predvideva in tudi sprejema dogovore.

Otrok mora imeti dovolj možnosti izražanja lastnih čustev veselja, žalosti, jeze,... , možnosti zastopanja lastnih potreb, želja, interesov in možnosti, da se zaveda tudi svojega nepravilnega ali neustreznega ravnanja - zanj naj veljajo enaka pravila, kot za druge otroke.

V komunikaciji je nujen očesni kontakt, saj mu odrasli na tak način sporočajo, da komunicirajo z njim, da ga poslušajo in spoštujejo. Otrok z motnjami v duševnem razvoju ne živi samo v svoji igralnici, pač pa je del celotnega kolektiva odraslih in otrok v vrtcu. Zato naj bo ustreznega odnosa v komunikaciji deležen tudi od drugih otrok v skupini, otrok drugih skupin, njihovih staršev, vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev in nenazadnje tudi tehničnega in upravnega osebja, s katerim se dnevno srečuje.

Otrok naj ne bo izpostavljen tekmovanju ali primerjanju med otroki, še posebej, če gre za spretnosti, dejavnosti, v katerih v povprečju ni enako uspešen (npr. pri ocenjevanju izdelkov, ...).

Otroka se pred drugimi otroki ali odraslimi ne izpostavlja, se ga ne primerja z njimi ali ocenjuje njegove sposobnosti v primerjavi z drugimi.

Z vidika individualnih potreb in izhajajoč iz načela o zagotavljanju enakovrednih pogojev za otrokov optimalni razvoj, morajo v vrtcu biti zagotovljene možnosti, da strokovni delavci, ki imajo v skupino vključenega otroka z motnjami v duševnem razvoju, v dogovoru z defektologom in drugimi strokovnjaki predlagajo oziroma priskrbijo didaktična sredstva in individualne pripomočke, ki jih potrebuje ta otrok.

Prilagojeno izvajanje področij dejavnosti Kurikulum za vrtce dovolj jasno in hkrati široko opredeljuje cilje in iz njih izpeljane primere dejavnosti tudi za otroke z motnjami v duševnem razvoju, vključene med vrstnike. Pestrost ciljev, ki jih pri vsakem področju ponuja Kurikulum za vrtce, omogoča možnost izbire med različnimi vsebinami. Pri posameznih področjih morajo odrasli imeti ves čas pred očmi težave, ki otroku onemogočajo enakopraven položaj



med vrstniki, saj v skladu s sodobnimi usmeritvami, otroci z motnjami v duševnem razvoju v predšolskem obdobju ne smejo biti izvzeti iz nobenega področja življenja.

Izvajanje Kurikula za vrtce je potrebno prilagajati na vseh področjih in pri vseh dejavnostih, kjer otroci to potrebujejo.

GIBANJE

Otrok z motnjami v duševnem razvoju je pogosto zaradi nerodnosti, nespretnosti in drugih dodatnih motenj, prikrajšan za različne življenjske izkušnje. V njem se že zelo zgodaj lahko pojavi dvom v lastne gibalne spretnosti in neustreznega zavedanja lastne telesne sheme, kar ima za posledico težave v socialni integraciji. Zato naj se otroka z raznovrstnimi pripomočki in zanimivimi igrami, ki vsebujejo gibalne elemente, spodbuja k spontanemu gibanju, hkrati pa mu je potrebno pomagati pri razvijanju specifičnih gibalnih funkcij, ki lahko pripomorejo k napredku tudi na drugih področjih njegovega razvoja. Otrokova gibalna dejavnost je namreč v izraziti interakciji s kognitivnimi sposobnostmi in čustveno-socialnimi značilnostmi.

Otrokovo gibanje je potrebno osmisliti in sistematično spodbujati, če se otrok premalo vključuje v gibalne dejavnosti ali se tudi spontano premalo giblje.

Pri otroku, ki se sicer veliko giblje, je pa njegovo gibanje nesmotrno, pa je gibanje potrebno ozavestiti, sistematično usmerjati in omejiti.

Kurikulum posebej poudarja, da otroci ne smejo imeti strahu pred neuspehom na gibalnem področju. Prav na tem področju pogosto prihaja do tekmovalnosti, oziroma se posebej poudarja uspehe gibalno sposobnejših otrok. Odrasli se morajo tega zavedati in omogočiti otroku z motnjami v duševnem razvoju, da ga uspehi vrstnikov ne odvrnejo od tekmovanja s samim seboj.

Tudi defektolog je dolžan pri individualnem delu z otrokom enakovredno vključevati cilje s področja gibanja in jih integrirati s cilji vseh drugih področij. Preko gibalnih dejavnosti lahko otrok razvija najrazličnejše miselne procese, nova spoznanja pa preko telesnega občutenja trajneje shrani in uporabi v novih situacijah.

Gibanje otroku omogoča, da raziskuje okolico, prijema predmete, manipulira z njimi in jih tako spoznava. Ob tem pridobiva nadzor nad gibi velikih mišic in postopno vedno bolj nadzoruje tudi finejše gibe. Razvijanje finih ročnih spretnosti vključujoč tudi grafomotorične spretnosti je ena pomembnejših nalog pri individualnem delu z otrokom.

JEZIK

Govor je za otroka sredstvo, ki mu omogoča, da lažje raziskuje okolje in komunicira z ljudmi. Za otroka z motnjami v duševnem razvoju je to še toliko bolj pomembno. Govor stimulira miselne procese kot so posploševanje, analiza in sinteza.



Pogosto otroci z motnjami v duševnem razvoju na govorno-jezikovnem področju zaostajajo za svojimi vrstniki, slabše razumevajo povedano in se manj govorno izražajo. Odrasli morajo biti dober govorni model. Z otrokom komunicirajo tako, da jih razume, otroka spodbujajo, da se govorno izraža, počakajo, da dokonča svojo misel. V vsakdanjem govoru uporabljajo kratka in jasna navodila in vprašanja. Ko želi otrok nekaj sporočiti, naj se ne zadovoljijo samo z gestami ali mimiko njegovega obraza.

Otrok naj navodilo, ki mu je posredovano, tudi izpolni, kajti le tako bodo odrasli prepričani, da je navodilo razumel.

Izvajanje vseh dejavnosti naj vedno spremlja razlaga, da bo otrok tudi preko pripovedovanja in opisovanja seznanjen s tem, kar dela. Ob tem naj tudi otrok sam pove kaj dela, kaj je naredil in kaj namerava narediti.

Otrok naj sliši poleg vsakdanjega besednjaka nove, njemu še neznane izraze.

Individualno delo z otrokom je namenjeno poglobljenim glasovnim, besednim igram, zanimivo posredovanim zgodbam ali dogodkom, ki jih njegovi vrstniki igraje usvojijo in enostavnejšim vsebinam, ki jih bo razumel in tudi znal interpretirati.

Otroku naj se omogoči prijetno vzdušje, kjer bo lahko sproščen in se bo na ta način tudi lažje spontano besedno izražal.

UMETNOST

Otrok z motnjami v duševnem razvoju, ki se težje govorno izraža, mora imeti na voljo različne druge možnosti izražanja. Pogosto mu prav področje umetniškega izražanja ponuja veliko možnosti. S slikanjem, plesom, dramatizacijo ali ob glasbi lahko izrazi svoja čustva, želje, težave, svoje trenutno počutje.

Različni ustvarjalni kotički morajo biti vedno na voljo, da lahko otrok sam posega po materialu, kadar začuti potrebo in željo po ustvarjanju.

Pri različnih skupnih umetniških izražanjih, na primer pri dramskih uprizoritvah ali pri plesnih dejavnostih, ki jih otroci predstavljajo staršem ali drugim skupinam otrok, mora imeti otrok z motnjami v duševnem razvoju vloge, pri katerih je uspešen in s katerimi lahko enakopravno sodeluje, kar mu daje občutek pripadnosti skupini in bogati njegove socialne izkušnje.

Še posebej pomembno za otroka z motnjami v duševnem razvoju je področje umetnosti za njegov razvoj tudi na vseh drugih področjih. Umetniško področje nudi veliko možnosti za razvoj ročnih spretnosti, spoznavanje lastnosti materialov, prostorskih odnosov, spoznavanja svojega telesa, preizkušanja ritmov, razvijanje usklajenosti svojega gibanja, vplivanje na slušno diskriminacijo, bogatenje besednega zaklada in vsebinske podobe govora.

Vrednotenje otrokovega sodelovanja mora biti naravnano tako, da krepi njegovo samozavest.



DRUŽBA

Področje družbe posega v vse dejavnosti življenja v vrtcu. Preko socialnih interakcij na vseh nivojih je prav v odnosu do otroka z motnjami v duševnem razvoju še posebej pomembno upoštevanje otroka kot individuma in omogočanje razvijanja varnosti in občutka pripadnosti.

Znotraj posamezne skupine nastajajo prijateljske vezi, tudi manjše, stalne igralne skupine s podobnimi interesi. Otrok z motnjami v duševnem razvoju ima lahko težave pri vzpostavljanju stikov v takih skupinah. Zgodi se, da ga otroci odklanjajo in se izogibajo stalnemu igralnemu partnerstvu z njim, kar ga lahko osami in potiska na rob dogajanja. Odrasli morajo biti na to pozorni, opaziti njegove stiske in mu pomagati poiskati partnerje v igri. Tudi z neposrednim vključevanjem odraslih v igro otrok, se tako otrok z motnjami v duševnem razvoju, kot vrstniki učijo primerne komunikacije, ki naj temelji na strpnosti in iskanju vlog za vsakega posameznika.

Pri skupinskih družabnih in didaktičnih igrah, kjer so pomembna določena pravila, otrok potrebuje pomoč in usmerjanje, če nastopijo težave z razumevanjem in upoštevanjem pravil.

Kurikulum poudarja pomen organizacije stalnih dejavnosti, za katere otroci vedo vnaprej. Za občutek varnosti potrebuje otrok z motnjami v duševnem razvoju take stalne dnevne dejavnosti, ki so smotrno organizirane in nudijo jasna in stalna pravila, ki jih je potrebno večkrat ponavljati in preverjati, ali jih razume. Ko sprejmemo pravila igre, jih mora upoštevati tudi ta otrok.

NARAVA

Pri naravi se tudi otrok z motnjami v duševnem razvoju uči strategij mišljenja in raziskovanja. Za vsebine s tega področja je še posebej dovzeten, zato ga lahko hitro pritegnemo k dejavnostim.

Področje narave mu omogoča, da z vsemi čuti raziskuje in odkriva konkretno okolje, ki mu je blizu, ob tem pa lahko razvija višje miselne procese kot so sklepanje, zmožnost reševanja problemov, klasificiranje, povzemanje bistva in podobno.

Pogosto otrok z motnjami v duševnem razvoju v igri na prostem pravzaprav šele oživi, saj ima veliko možnosti za rokovanje/eksperimentiranje z naravnimi materiali, ki ga umirjajo in sproščajo. Igre na prostem, v mivki, na travi, med drevjem, v vodi, naj tudi defektolog čim večkrat izkoristi za individualno delo, kot didaktični material za doseganje ciljev z različnih področij pa lahko domiselno uporabi vse naravne materiale, ki jih z otrokom poiščeta zunaj.

Posebej pomembni za otroka z motnjami v duševnem razvoju so cilji, ki se navezujejo na spoznavanje samega sebe, svojega telesa, funkcij posameznih delov telesa ter zmožnosti in omejitev, ki mu jih ponuja telo. Pozitivne izkušnje telesnega občutenja mu pomagajo pri zaznavanju sveta okrog sebe in sebe v njem, s tem pa postajajo njegove predstave o samem sebi pozitivnejše in krepijo njegovo samozavest.



Za otroka je zelo spodbudno, če ima v igralnici ali zunaj možnost skrbeti za cvetje, sadike v zelenjavnem vrtu, ribo v akvariju in podobno. Ob zaupanju vanj se bo veliko naučil in hkrati razvijal odgovornost do okolja.

MATEMATIKA

Matematično področje ponuja otrokom z motnjami v duševnem razvoju v predšolskem obdobju možnost razvijanja spoznavnih sposobnosti v najširšem pomenu besede. Poseben poudarek je na procesih zaznavanja, razvoju predstav, zmožnostih primerjanja, ocenjevanja, sklepanja in urjenja v matematičnem načinu razmišljanja. Učenje temelji na igri, na zbiranju izkušenj z delom ob otrokovem aktivnem sodelovanju.

Cilji morajo biti usklajeni s stopnjo otrokovega duševnega razvoja.

Otrok naj spoznava lastnosti predmetov (barvo, obliko, funkcijo, velikost, dolžino, debelino, višino, vrsto materiala, ...) velikostne odnose, dojame pomen predlogov, ki določajo prostorske odnose, klasificira, razvršča, prireja, dopolnjuje, spoznava pojme enako, različno, celota, del, prepoznava podobnosti in razlike, sestavlja dele v celoto, določa vrstni red, razmerje ena proti ena, prešteva in meri, tako v spontani igri, kakor tudi v strukturiranih aktivnostih v skupini in pri individualnem delu.

Vsakdanje situacije v vrtcu ponujajo veliko priložnosti za spontano seznanjanje z matematičnimi zakonitostmi. Pri urejanju igralnice, sortiranju igrač, manipuliranju z materiali, pripravljanju pogrinjkov, lahko otrok dejavno sodeluje in se tako spontano uči. Ko spoznava zakonitosti menjavanja letnih časov, spoznava tudi, da je na drevju poleti veliko listja, jeseni vedno manj, pozimi nič, ipd. .

Tudi pri individualnem delu, ki je bolj struktuirano, naj so dejavnosti načrtovane in izvajane na čimbolj igriv način, ne da bi pri tem pozabili na cilje, ki so pri obravnavi pomembni. Ob seznanjanju s količinskimi pojmi, npr., se otrok igra trgovine, nove družabne igre in podobno.

Dodatna priporočila za sodelovanje vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev s starši (z družino) Ob različnih osebnih stikih seznanjajo starše o počutju in napredku otroka, ki ga

opažajo sami. Starše seznanjajo z vsakim otrokovim napredkom in poudarjajo otrokove

pozitivne lastnosti.



Opozarjajo starše pred prekomernim učenjem otroka in jim svetujejo igre in dejavnosti, ki naj se jih otrok sam, s sorojenci in s starši igra doma.

Priporočljiva dodatna znanja vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev otroka z motnjami v duševnem razvojuZa uspešno delo z otrokom z motnjami v duševnem razvoju, ki je vključen med druge vrstnike, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev potrebujejo dodatna znanja o: značilnostih otrok z motnjami v duševnem razvoju, značilnostih družin z otrokom z motnjami v duševnem razvoju, metodah dela s predšolskim otrokom z motnjami v duševnem razvoju, timskem delu, opazovanju otroka in spremljanja otrokovega napredka, načrtovanju ciljev, novih teoretičnih ugotovitvah in praktičnih dosežkih.

Dodatna znanja si pridobijo na seminarjih, razpisanih v katalogu stalnega strokovnega spopolnjevanja, na drugih seminarjih in predavanjih, preko strokovne literature.

Dodatna strokovna pomočUsmeritve za delo z otrokom oblikuje skupina strokovnjakov, ki otroka in njegovo družino celovito obravnavajo.

Defektolog za otroke z motnjami v duševnem razvoju oblikuje individualiziran program za posameznega otroka do operativne ravni. Oblikuje ga na osnovi različnih informacij in lastnih opažanj. Pri tem upošteva tudi program skupine, v katero je otrok vključen, oziroma individualizirani program prilagaja dejavnostim in vsebinam, ki so trenutno aktualne v oddelku. V programu predvidi cilje, ki so vezani na potrebe otrokovega razvoja.

Defektolog za otroke z motnjami v duševnem razvoju, nudi otrokom z motnjami v duševnem razvoju: sistematično individualno pomoč s ciljem razvijati njihove psihofizične

sposobnosti, ozavešča okolico in s tem ustvarja strpnejši odnos do otroka z motnjami v

duševnem razvoju, sodeluje pri zagotavljanju ustreznih pogojev (prostor, igrače, oprema, ...), povezuje različne strokovnjake, ki skrbijo za otrokov razvoj, povezuje se z vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev in jim pomaga prepoznati

otrokove težave in motnje, vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev svetuje metodične postopke dela z

otrokom, seznanja starše o vsakem otrokovem napredku,



svetuje staršem o delu in igri z otrokom doma tako, da starše in otroka dodatno ne obremenjuje,

skupaj s strokovno skupino vrtca in zunanjimi sodelavci, ki spremljajo otrokov razvoj, preverja ustreznost programa in ga prilagaja glede na njegov napredek.

Glede na potrebe in interese otroka z motnjami v duševnem razvoju in njegovih vrstnikov ter glede na objektivne okoliščine, delo z otrokom izvaja na različne načine: nudi pomoč otroku v skupini pri dejavnosti, ki jo pripravi vzgojitelj ali pomočnik

vzgojitelja, in za katero otrok potrebuje več časa, pomoči in vodenja odraslega, sodeluje v skupni dejavnosti, ki jo pripravita vzgojitelj in/ali pomočnik vzgojitelja in

defektolog, ob vsebini in/ali metodičnem pristopu, ki je posebej primeren za otroka z motnjami v duševnem razvoju, je pa ustrezen in zanimiv tudi drugim otrokom,

izvaja delo v manjši skupini otrok izven igralnice (s prijatelji iz skupine, ki si jih otrok sam izbere ali z otroki, ki želijo sodelovati, ...),

dela v manjši skupini otrok, v kateri je otrok z motnjami v duševnem razvoju le eden od udeležencev,

izvaja individualno delo z otrokom v igralnici v mirnem kotičku, izvaja individualno delo z otrokom v posebnem prostoru, otroku z motnjami v duševnem razvoju in drugim otrokom pomaga pri razvijanju

ustreznih socialnih odnosov, ki so pomembni za socialno integracijo, pomaga otrokom tudi pri reševanju konfliktnih situacij v skupini.

Defektolog mora slediti novostim, ki jih ponuja trg in tudi sam oblikovati različna sredstva, s katerimi lahko v največji možni meri spodbuja razvoj otrok. Dobro je, da so različna sredstva, ki jih uporabi pri individualnem delu, otroku in otrokom na voljo tudi tedaj, ko defektolog ni prisoten v oddelku. Tako ima otrok z motnjami v duševnem razvoju možnosti, da utrjuje aktivnosti, ki jih je izvajal ob defektologu, hkrati pa pritegne k aktivnosti tudi svoje vrstnike, kar lahko spodbuja tudi socialno zorenje vseh otrok v skupini in daje možnosti za kakovostnejše druženje.

Priporočljiva literatura- 1997: Uresničevanje integracije v praksi, zbornik prispevkov s strokovnega

simpozija v Portorožu. CenterKontura. Ljubljana.- 2000: Družbena skrb za vzgojo izobraževanje in socialno varstvo oseb s

posebnimi potrebami, zbornik referatov s kongresa Alpe Jadran. Društvo defektologov Slovenije. Ljubljana.

- Cunningham, C. 1999: Poskušajmo razumeti Downov sindrom. Društvo za pomoč duševno prizadetim – Sožitje, Skcija za Downov sindrom. Ljubljana.

- Defektologica Slovenica – revija defektologov in specialnih pedagogov Slovenije. CenterKontura. Ljubljana.

- Kastelic, Lidija 1994: Program vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in drugimi dodatnimi motnjami. Zavod RS za šolstvo in šport. Ljubljana.

- Kastelic, Lidija 1999. Socialno zorenje predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Magistrsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani Univerze v Ljubljani.



- Kraljič, D., Vodeb, J. 1994: Pomagajmo otrokom, ki imajo večje težave na področju zaznavanja. Zavod RS za šolstvo in šport. Ljubljana.

- Naš zbornik. Revija. Sožitje – zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije. Ljubljana.

- Novljan, E. 1997: Specialna pedagogika oseb z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana.

- Pavli, M., Kisch, A. 1996: Kaj je mojemu otroku. Kres. Ljubljana.


Navodila za prilagojeno izvajanje Kurikula za vrtce in dodatno strokovno pomočjo za slepe in slabovidne otroke

NAVODILA ZA PRILAGOJENO IZVAJANJE KURIKULA ZA VRTCEIN DODATNO STROKOVNO POMOČJOZA SLEPE IN SLABOVIDNE OTROKE

Opis populacijePri otroku ki vidi, kmalu opazimo, da je gledanje zavestno usmerjeno (razveseli se igračke ki mu jo ponudimo, vesel je tudi nasmejanega obraza). Ko se začne polnočutni otrok odzivati na dogajanje v svoji okolici se začne hitreje razvijati.

Slep otrok se normalno razvija le toliko časa, dokler njegov razvoj ni odvisen od vida. Ko pa na njegov razvoj v večji meri vpliva vid, se začenjajo pri otroku z okvaro vida, kazati motnje in ovire v razvoju, ki jih lahko omilimo s pravilno vzgojo doma in v vrtcu. Zaradi pomanjkanja vidnega zaznavanja pri slepem ali slabovidnem otroku se lahko pojavijo določeni zaostanki v razvoju. Po vidni poti namreč prihaja največja količina vtisov.

Zaradi okvare vida imajo otroci težave v zaznavanju zunanjega sveta, slabo orientacijo v prostoru, slabo ocenjevanje razdalje, smeri in vzajemnega odnosa predmetov. Spremljanje sprememb procesov in pojavov, opazovanje sprememb v naravi ali tudi nadzorovanje svojih gibov je zelo oteženo ali celo onemogočeno. Njihove predstave o predmetih so siromašne, lahko tudi neustrezne. Pogosto imajo velike težave pri posploševanju.

Pomembno je, da zgodaj razvijejo govor, da pravilno razumejo pojme in pridobijo ustrezne predstave. Zato je dejavnosti, ki jih otrok izvaja potrebno vedno spremljati z govorom (opisovanjem, razlaganjem, spodbujanjem, ...).

Otrok z okvaro vida ima enake potrebe po gibanju kot polnočutni otrok, manjka pa mu spodbud in želja po gibanju. Močno sta izraženi pasivnost in nezainteresiranost. Zaradi delne ali popolne izgube vida je najbolj prizadeta otrokova motorika in njegova sposobnost socializacije, ki jo otežuje pomanjkanje socialnih izkušenj.

Definicija slepote in slabovidnosti

1. Slabovidni so: otroci, ki imajo na boljšem očesu s korekcijo ali brez od 0,3 do 0,1 preostalega

vida, otroci, ki imajo na boljšem očesu s korekcijo ali brez od 0,1 do 0,05

preostalega vida.Slabovidni so tudi otroci, ki imajo na boljšem očesu zoženo vidno polje okrog fiksacijske točke od 20 do 5 stopinj, ne glede na ostanek ostrine vida.

1. Slepi so : otroci, ki imajo na boljšem očesu s korekcijo ali brez od 0,05 do 0,02

preostalega vida,


Navodila za prilagojeno izvajanje Kurikula za vrtce in dodatno strokovno pomočjoza slepe in slabovidne otroke

otroci, ki imajo na boljšem očesu s korekcijo ali brez od 0,02 preostalega vida do zaznavanja svetlobe,

otroci, ki imajo ostrino vida 0 (amaurosis).

Slepi so tudi otroci, ki imajo na boljšem očesu zoženo vidno polje okrog fiksacijske točke 5 stopinj in manj, ne glede na ostanek ostrine vida.

Kriteriji sposobnosti gledanja in pedagoška pomoč

1. Slabovidnost (10% - 30% vida): v ustreznih okoliščinah sprejemajo informacije po vidni poti, vključujejo se v program vrtca, če so zagotovljene ustrezne prilagoditve in

otroci nimajo drugih razvojnih motenj.

2. Težka slabovidnost (5% - 9,9% vida): pretežni del učenja poteka po vidni poti z uporabo metode za slabovidne, ki

narekuje poseben pristop za razvijanje vizualnih funkcij, prilagojene pripomočke, didaktična sredstva itd.

3. Slepota z ostankom vida (2% - 4,9%): z vidom prepoznavajo manjše objekte, predmet opazijo na razdalji enega do

dveh metrov, pri igri in zaposlitvah uporabljajo preostali vid, potrebujejo poseben pristop za razvijanje vizualnih funkcij, potrebujejo prilagojene metode dela ter pripomočke in didaktična sredstva

tako kot težko slabovidni otroci, večji poudarek pa je na razvijanju preostalih čutil. Za to skupino otrok je metoda dela kombinirana, uporabljata se metoda za slepe otroke in metoda za slabovidne otroke.

4. Slepota z minimalnim ostankom vida (projekcija - 1,9% vida): vidijo sence, obrise večjih objektov in večjih predmetov. Metoda dela je

metoda za slepe otroke, delno kombinirana z metodo za slabovidne otroke, vid jim služi predvsem pri orientaciji, samostojnem gibanju ter praktičnih

zaposlitvah. Otroci potrebujejo specialna znanja.

5. Popolna slepota in dojem svetlobe: potrebujejo metodo dela za slepe; učenje po tipnih in slušnih - perceptivnih

poteh, potrebujejo predvaje za opismenjevanje, učno - vzgojni pripomočki in pomagala morajo biti prirejeni za slepe (Braillova

stavnica, elektronska lupa, reliefne slike, modeli, zbirke naravnih predmetov, pozitivna folija za risanje, primerne igrače),

v prostoru mora vladati stalna urejenost. Slep otrok mora vedeti, kje se kaj nahaja, igrače in didaktični material naj bodo vedno na znanem, dogovorjenem mestu, vrata na hodnikih ne smejo ostajati odprta, na poteh kjer se slep otrok giblje, ne sme biti predmetov. Kjer se giblje slep ali slaboviden otrok, so primerne tipne oznake za orientacijo.



Pogostejše okvare vida in pedagoška pomoč

Katarakta : skaljena očesna leča - oko je potrebno čimprej operirati.

Afakija : (po operaciji katarakte), oko je brez očesne leče. Otrok potrebuje močno svetlobo, lahko tudi individualno osvetlitev z namizno svetilko. Pri risanju in predvajah za pisanje so primerna pisala z izrazitejšo sledjo (flomastri izrazitih barv) in zvezki, listi, delovne predloge s povdarjenimi črtami. Zaradi slabe akomodacije očesa otrok z afakijo uporablja dvojna očala, ena za bližino in druga za daljavo.

Astigmatizem : nepravilna lomnost svetlobnih žarkov skozi roženico. Slika na mrežnici je zato nejasna. Otrok potrebuje očala z ustreznimi cilindričnimi stekli. Pedagoška pomoč je enaka kot pri afakiji.

Miopija (kratkovidnost): ker je oko predolgo, se svetlobni žarki združijo pred rumeno pego. Otrok potrebuje korekcijska očala. Bližinski vid otroka je lahko zelo dober, težave ima pri gledanju na daleč.

Albinizem : prirojena okvara vida, oko nima pigmenta. Otroku se na svetlobi močno blešči, zato potrebuje zatemnjena očala. Otrok z albinizmom naj se igra in dela v manj osvetljenem delu igralnice.

Strabizem : očesi ne gledata v isto smer, eno oko je usmerjeno v željeno smer, drugo - neuravnano pa gleda drugam: navznoter, navzven, navzdol, navzgor. Otrok naj ima več časa za opazovanje.

Nistagmus : nehotno, hitro ponavljajoče se nihanje očesnega zrkla: gibi potekajo v vodoravni, navpični ali krožni smeri. Ovirano je fiksiranje predmeta. Otrok potrebuje več časa za opazovanje (da umiri oči).

Zoženo vidno polje . Otrok lažje prepoznava manjše predmete. Večjih predmetov ne vidi v celoti, spoznava jih po delih. Težave ima tudi pri orientaciji.

Daltonizem : barvna slepota.

Celovita obravnavaV celovito obravnavo otrok z motnjami vida, se vkljuèujejo: oftalmolog, tiflopedagog, pediater, psiholog, socialni delavec, vzgojitelj, drugi delavci vrtca in starši. Po potrebi se vkljuèujejo tudi drugi strokovnjaki, glede na dodatne motnje otroka.



Časovna prilagoditevSlaboviden ali slep otrok potrebuje več časa pri izvajanju določenih aktivnosti, kot njegovi vrstniki, ki vidijo. Ker se s pomočjo vida težko ali ne more orientirati, potrebuje več časa pri urejanju, hoji in gibanju, pri seznanjanju z novimi predmeti, vsebinami, igračami, (tipa, posluša opis, ...), pri vključevanju v igro in seznanjanju z novimi igrami, ... Vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev naj predvidevajo veliko dodatnega časa za opisovanje, ponazoritve in tudi za zbiranje in prilagajanje različnih (naravnih in drugih) materialov.

Prilagoditev prostoraProstor slepega ali slabovidnega otroka je praktično zmanjšan na doseg rok in nog, kajti tak otrok še ni sposoben, da bi izkoristil podatke, ki mu jih nudijo ostala čutila.

Slep otrok mora imeti v garderobi stalno mesto za oblačila in obutev, ki naj bo označeno tako, da ga bo lahko otipal, za slabovidnega otroka pa naj bo oznaka enostavne oblike in kontrastnih barv.

Slep ali slaboviden otrok naj ima stalno mesto pri vseh obrokih v vrtcu in pogrinjek kontrastnih barv (prtiček, krožnik, skodelica).

Oprema igralnice mora imeti zaščitene robove, predmeti in igrače v igralnici naj bodo dlje časa na stalnem mestu.

Pomembna je primerna osvetlitev vseh prostorov, ki jih uporablja slaboviden otrok in slep otrok z minimalnim ostankom vida.

Didaktično - metodična priporočila Da bi bila vzgoja slepega ali slabovidnega otroka uspešnejša in da bi ga čim prej

pripravili za življenje, mu je vso skrb potrebno nuditi že od rojstva dalje.

Natančna metodično-didaktična navodila posreduje vzgojitelju tiflopedagog glede na potrebe posameznega otroka.

Zaradi specifičnega razvoja (ker ni učenja s posnemanjem) je pri slepem otroku potrebno posebej razvijati motoriko (grobo in fino) in otroka usmerjati na uporabo preostalih čutil (tipa, sluha). Novih gibov slepega otroka naučimo preko profesionalnega telesnega stika in dotika (npr.otroka posadimo v naročje in usmerjamo njegove roke). Z otipavanjem npr. obraza spoznava otrok različen položaj ust, mimike (smeh, grbančenje čela itn.) Podobno ravnamo, ko ga učimo zavezovanje čevljev, rezanja, prijemanja, ravnanja itn.

Na spoznavanje novih stvari s tipom se otroka načrtno spodbuja. Pomembno je, da se mu čim bolj zgodaj omogoči sistematično učenje vsakodnevnih spretnosti in navad (hranjenje, oblačenje, osebna nega...).



Za slepega ali slabovidnega otroka je izrednega pomena vplivanje na razvijanje grobe motorike (plazenje, hoja, orientacija v prostoru) in fine motorike (oprijemanje, raziskovanje s prsti). Vzpodbuditi mu je potrebno zanimanje za predmete v okolju. S postavljanjem predmetov v doseg njegove roke bo začel prijemati, tipati, postopoma bo razvil potrebo po dejavnosti oziroma željo po raziskovanju. Te aktivnosti je potrebno ponavljati.

Otrok z motnjo vida potrebuje dosti primernega gibanja in rekreacije. Udeležuje se lahko različnih gibalnih in športnih dejavnosti pri tem pa je potrebno upoštevati oftalmologova navodila glede na oftalmološko diagnozo in prognozo ter na individualne sposobnosti posameznika.

Pomembna je uporaba preostalih čutil, predvsem tipa.

Za otroka, ki ima vsaj minimalne ostanke vida je pomembno upoštevati preostali vid. Otrok, ki vidi, dobiva 9/10 vtisov preko vida in tudi slaboviden ali slep otrok z minimalnim ostankom vida pri opazovanju in spoznavanju sveta okoli sebe uporablja svoj vid, čeprav v omejenem obsegu. Določene izkušnje pridobiva preko ostalih čutil.

Da bi otrok o predmetu lahko dobil jasne predstave, velikosti predmetov ne smejo biti ne prevelike ne premajhne. V prvem ali drugem primeru bi otrok dobil nepopolne predstave o predmetu. Zaradi tega je velike predmete treba pomanjšati, majhne povečati. Predmeti se prilagajajo le tedaj, ko je to zares potrebno.

Predstave, ki se oblikujejo v otroštvu, ostajajo v zavesti otroka daljši čas, pogosto vse življenje.

Če slabovidni ali slepi otrok z minimalnimi ostanki vida neguje in smotrno uporablja ostanke vida, se mu ta lahko ohrani za vse življenje.

Pri opazovanju in spoznavanju okolja je pomembno da: odrasli govorijo dovolj glasno in razločno, otrok opazuje predmete od blizu, je na sprehodih, ogledih, ekskurzijah, igrišču, ... slabovidni otrok še posebej

opozarjan na manjše predmete npr. cvetje, žuželke, ipd, so slike, fotografije, dovolj velike in da ne vsebujejo preveč podrobnosti, ko drugi otroci gledajo slikanice, slep otrok npr. posluša kasete s pomočjo

avdio pripomočkov, je spoznavanje jezika in sveta čim večkrat izvedeno v okoljih, povezanih z

vsebino.

Slep otrok je nagnjen k pasivnosti in mirovanju, zato potrebuje neprestane vzpodbude in usmeritve v aktivno dejavnost. Dejavnosti, ki jih izvaja morajo biti povezane z vedno novimi spoznanji in prijetnimi doživetji. Uspehe je potrebno nagraditi s pohvalo.



Nebesedna komunikacija

Zaradi odsotnosti vida je nebesedno sporazumevanje oteženo saj le-to v začetku temelji na srečanju pogleda in percipiranju obrazne mimike. Vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev morajo biti pred vključitvijo slepega otroka v skupino seznanjeni z njegovimi sposobnostmi in potrebami ter tudi z načinom vspostavitve prvih stikov.

Roka slepega otroka je osnova za raziskovanje sveta. Namesto koordinacije oko - roka mora otrok vzpostaviti koordinacijo uho - roka. To mu omogoča, da poišče smer zvoka, ki ga predmet oddaja in poseže za njim in ga raziskuje. Položaj predmeta v dosegu rok je potrebno večkrat spreminjati in s tem postopoma razvijati njegov sluh, motoriko in spoznavne funkcije.

Pogost govor odraslih v vrtcu povezan s nežnimi dotiki in ljubkovanjem, otroku v veliki meri lahko nadoknadi odsotnost vidne spodbude.

Besedna komunikacija

Med slepim otrokom in tistimi, ki vidijo v začetku ni bistvene razlike. Razlike se pojavijo ko besede dobivajo smisel. Razlogov je več, lahko je tudi v slabšem kontaktu med mamo in slepim otrokom ali v nedostopnosti besednega izražanja o vidnih značilnostih okolja, kar se prenaša tudi v novo okolje – v vrtec.

Odsotnost vida povzroči počasnejše osvajanje besed. Povsem drugačno je razumevanje, če otrok osvoji besedo na osnovi lastnih izkušenj (tip, sluh, vonj, okus) ali le s posnemanjem govora drugih. Zaradi tega je potrebno nuditi otroku priložnosti, da si nabere raznovrstnih izkušenj preko različnih čutil in tako zmanjša govorno zaostajanje.

Uporaba pripomočkov

Za predšolskega otroka z motnjami vida so primerne zvočne igrače intenzivnih barv, velike kocke, različno velike posodice, odpadna embalaža (plastenke, škatlice, ...), igrače, ki jih potiska pred seboj (vozički, samokolnice ... ), vse igrače za situacijske igre.

Vse igrače morajo biti varne, da se otrok ob njih ne poškoduje (ne smejo imeti ostrih robov) iz ustreznih in obstojnih barv, z možnostjo čiščenja.

Zelo primerni so tudi naravni materiali, ki jih bo nabiral, spoznaval, razvrščal, nizal, ... (kostanj, lešniki, ...), in različni materiali za gnetenje (testo, plastelin, glina, ...).

Za igro se lahko s pridom uporablja voda, sneg in mivka. Družabne namizne igre naj so prilagojene slepemu in slabovidnemu otroku

(Braillove domine in domine za slabovidne, človek ne jezi se za slepe in slabovidne, ...).

Slepi otrok naj uporablja za risanje pozitivno folijo, slabovidni pa risala in pisala z ustrezno debelino in intenzivno sledjo. Priporočljivi so flomastri.



Fotografije in slike naj bodo jasne in kontrastne, predmeti na sliki naj se dobro ločijo od podlage.

Papir, ki ga otrok z motnjo vida uporablja pri risanju, naj se ne blešči. Fotokopije morajo biti jasne in pregledne, povečava gradiva naj se prilagodi

individualnim vidnim sposobnostim otroka. Slepi otrok bo potreboval semensko škatlico ter risalno in Braillovo stavnico za

predvaje pisanja. Slabovidnemu otroku in slepemu otroku z minimalnimi ostanki vida se lahko

ponudi povečalo (lupo) skozi katero lahko opazuje manjše predmete.

Slepemu ali slabovidnemu otroku se mora omogočiti, da postane samostojen in samozavesten pri vseh aktivnostih, značilnih za posamezno razvojno obdobje. Pri tem je potrebno upoštevati posebnosti v njegovem razvoju.

Prilagojeno izvajanje področij dejavnostiPri posameznih področjih dejavnosti za slepega ali slabovidnega otroka veljajo enaki cilji kot za vse druge otroke.

GIBANJE

Za gibanje predšolskega otroka z motnjo vida se uporabljajo enaka športna orodja in pripomočki kot za druge otroke. Zagotoviti pa je potrebno varnost pri aktivnostih.

Slep ali slaboviden otrok potrebuje dosti primernega gibanja in rekreacije. Udeležuje se lahko različnih gibalnih in športnih dejavnosti v vodi, na snegu in v naravi, pri čemer se morajo upoštevati oftalmologova navodila glede na oftalmološko diagnozo, pričakovan potek očesne bolezni ali stanja ter individualne sposobnosti posameznika.

Vse aktivnosti, ki jih slep ali slabovidni otrok izvaja naj spremlja besedno opisovanje. Otrok mora imeti dovolj časa, da lahko aktivnosti izvede čim samostojneje. Za izvajanje posameznih dejavnosti mu odrasli po potrebi zagotovi neposredno vodenje. Pri določenih aktivnostih naj odrasli poskrbijo, da si otrok sname očala. V telovadnici oziroma v igralnici naj so slepemu ali slabovidnemu otroku v pomoč tipne oznake na tleh, na stenah in tudi na omarah.

Poleg športnih rekvizitov se otroku ponudijo še zvočne igrače (žoge, baloni v katerih je npr. zvonček, riž, ...), igrače, ki jih otrok potiska pred seboj (vozički, samokolnice, ...), tricikel, skiro, kolo, kotalke, rolke. Slabovidnim otrokom pa tudi igrače intenzivnih in kontrastnih barv.

Za vzpodbujanje optimalnega gibalnega razvoja pri slepem oziroma slabovidnem otroku je priporočljiva vključitev v plavanje, hipoterapijo in razne oblike korektivnih vaj ter druge oblike rekreacije.



JEZIK

Za slepega in slabovidnega otroka je jezik pomemben za komunikacijo. Pravljic, zgodb ali pesmi mu ni dovolj samo prebrati, temveč mu je pojme potrebno vedno znova približati po tipni, slušni in/ali drugi čutni poti (vonj, okus), da bo dobil o njih predstavo, jih razumel in osvojil. Vsebine naj bodo čimbolj povezane z naravo.

UMETNOST

Slep ali slaboviden otrok uživa v umetniških dejavnostih. Glede na njegove ostanke vida se mu nudijo primerni materiali. Ob spoznavanju in uporabi različnih materialov bo razvijal tipno občutljivost in predstave.

Likovne in oblikovalne dejavnostiOtroku z motnjo vida ponudimo različne materiale za gnetenje. Pogosto se dogaja, da slepega ali slabovidnega otroka motijo umazane roke, ko dela z lepilom, glino, testom, ... . Z razlago, da si bo po opravljeni dejavnosti roke umil in ob primernih spodbudah, se mu ti materiali vseeno nudijo.

Slepi otrok naj riše na pozitivno folijo, uporablja naj tudi risarsko stavnico. Slabovidni otrok pa uporablja različna risala in pisala z ustrezno debelino in intenzivno sledjo (flomastri, debelejši čopiči). Odrasli naj otroku ponudi več različnih barv, pisal ali risal in da otroku tudi možnost izbire, mu pa tudi svetuje. Papir naj se ne blešči.

Glasbene dejavnostiSlep ali slaboviden otrok sodeluje na enako intenziven način kot drugi otroci. Vzpodbuja se ga k poslušanju naravnih zvokov in zvokov v zaprtem prostoru (telefon, ura, vodovodna pipa, zapiranje in odpiranje vrat …). Otrok naj povzroča oziroma proizvaja zvoke in jih ponovno prepoznava in poimenuje (raglje, kladivo, škarje, …).

Plesne dejavnostiSlepemu ali slabovidnemu otroku se gibi opišejo in pokažejo na svojem in na njegovem telesu. Ker pogosto nimajo notranje motivacije, ga je k plesnim aktivnostim treba vzpodbujati.

Avdiovizualne dejavnostiDogajanja, ki so prikazana z avdiovizualnimi sredstvi, je potrebno opisovati. Fotografije in slike morajo biti jasne in kontrastne, predmeti na sliki naj se dobro ločijo od podlage.

Dramske dejavnostiVsa dogajanja pri dramski dejavnosti je potrebno otroku opisovati in razložiti na njemu primeren način (manj jasne dogodke, besede, gibe, …).

DRUŽBA

Za slepega ali slabovidnega otroka je spoznavanje družbenega okolja (vsakdanje, družinsko, kulturno in javno življenje ljudi) zelo pomembno, da bo v življenju lažje



sodeloval z okoljem, vplival nanj in ga aktivno spreminjal. Ker je zaradi svoje okvare vida prikrajšan za mnogotere izkušnje po vizualni poti, mu jih je potrebno približati po drugih čutnih kanalih (tip, sluh, okus in vonj). Stvari mu je vzporedno potrebno opisovati, zato da si ustvari ustrezne predstave o okolju in orientacijo v njem.

Vsakdanje življenje po ustaljenem redu (vsakdanja rutina, dnevni red, rituali) daje otroku občutek varnosti. Predmeti naj bodo vedno na istem mestu, da jih bo samostojno našel in uporabljal (njegove igrače, prostor za garderobo in toaletni pribor).

Slep ali slaboviden otrok potrebuje mnogo spodbud okolja, da se vključi v življenje skupine in da najde svoj prostor v njej.

NARAVA

Vse vsebine mora slepi ali slabovidni otrok pridobivati v okolju, ki je značilno za določen predmet, pojav ali živo bitje. Zaradi varnosti to ni vedno mogoče (medved, elektrika, ...), ali pa je pojem neotipljiv (oblak, …). Da lahko zaobjame velik predmet po tipni poti, mu je le-tega potrebno pomanjšati (makete, modeli) oziroma zelo majhne predmete povečati. Otroku mora biti dovolj blizu opazovanemu predmetu. Ob tem se ga navaja na uporabo in higieno očal in optičnih pripomočkov.

Po naravi je nagnjen k mirovanju (izključen je vidni dražljaj), zato ga je potrebno k raziskovanju svojega okolja spodbujati.

MATEMATIKA

Slep ali slaboviden otrok je zaradi pomanjkanja vidnih spodbud nagnjen k večjemu mirovanju, kar mu otežuje pridobivanje izkušenj na področju količin in števil. K dejavnosti ga je treba nenehno spodbujati s pomočjo igrač, vsakdanjih predmetov, oblačil, …, ki jih prešteva, primerja, meri, razvršča, ... (po obliki, po materialu, velikosti, pogostosti …). Pomembno mu je razviti orientacijo na telesu in orientacijo v prostoru glede na položaj telesa (levo - desno, spodaj - zgoraj, pred - za, v - na, ...).

Otrok naj uporablja risarsko stavnico, s katero doseže natančnejše oblike, škatlico s šestimi predali razvrščenimi po sistemu celice (dvakrat po trije predali) v katere razvršča različne materiale (naravne plodove, različne oblike lesenih čepkov, majhne plastične predmete …). Manjše predmete se mu ponudi šele, ko jih ne daje v usta, nos ali ušesa.

Dodatna priporočila za sodelovanje vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev s starši/skrbniki (z družino) Posredujejo informacije o otrokovem napredku, kar opažajo pri delu z otrokom. Staršem/skrbnikom svetujejo, da delajo z otrokom in ne namesto njega ter tako

otroka vzpodbujajo k lastni aktivnosti.



Starše/skrbnike vzpodbujajo, da otroku svet okoli njega opisujejo in mu ob tem tudi omogočajo, da ga spoznava z vsemi čutili, da hodijo z njim na sprehode, se z njim veliko igrajo, mu berejo in pripovedujejo in ga vključujejo v domače zaposlitve kot druge otroke, ki vidijo.

Sodelujejo pri svetovanju staršem, kako urediti stalen igralni kotiček doma.

Priporočljiva dodatna znanja vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev slepega ali slabovidnega otrokaVzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev, ki imajo v svoji skupini slepega ali slabovidnega otroka, potrebujejo dodatna znanja o posebnostih slepih in slabovidnih, o metodah dela s slepimi in slabovidnimi, o prilagajanju didaktičnih sredstev. Dodatna znanja pridobijo na seminarjih, ki jih organizira Zavod za slepo in slabovidno mladino in druge ustanove, (objavljeni v katalogu stalnega strokovnega spopolnjevanja), na predavanjih in iz strokovne literature.

Dodatna strokovna pomočZgodnja obravnava slepega in slabovidnega otroka je zelo pomembna. Strokovnjaki se trudijo, da bi bila njihova pomoč kar se da hitra in učinkovita.

Tiflopedagoška služba zajema tri področja: delo z otrokom, delo s starši, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev in drugimi strokovnimi delavci v

vrtcu, delo z okoljem.

Tiflopedagog: izdela individualizirani načrt za otroka, izvaja individualno delo z otrokom v skupini in izven nje, če ugotovi, da je taka

obravnava potrebna za razvoj psihosocialnih procesov in odpravljanje težav; starše/rejnike seznanja o otrokovem napredku s podroèja samourejanja,

socializacije, orientacije, razvijanja preostalega vida in drugo, in jim svetuje kako in koliko otroku pomagati, kako urediti otrokovo bivalno okolje in kako ga spodbujati k lastni aktivnosti,

staršem/rejnikom, vzgojiteljem, pomočnikom vzgojiteljev in pristojnim službam svetuje in jim nudi pomoč pri obravnavi otroka z motnjo vida,

staršem/rejnikom, vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev predstavi ustrezne igrače in druge pripomočke ter jih seznanja, kje jih je mogoče nabaviti,

starše obvešča o možnostih vključevanja v društva in v Zvezo slepih in slabovidnih Slovenije ter o pridobivanju različnih olajšav na področju zdravstvenega in socialnega varstva,

organizira seminarje in delavnice za starše/rejnike in vzgojitelje ter pomočnike vzgojiteljev, kjer dobijo nasvete za delo z otrokom, seznanja starše med seboj, da si lahko izmenjujejo izkušnje,

vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev seznanja z otrokovimi posebnimi potrebami ter ustreznimi metodami, tehnikami, pripomočki in igračami.



Pomembna naloga je ozaveščanje otrokovega okolja in pomoč družini, da družina in otrok najdeta svoje mesto v njem.

Priporočljiva literatura- Ćehić, Ejub 1981: Specifičnosti o učenju i razvoju ličnosti djece normalna vida i

sljepe dece. Svjetlost. Sarajevo.- Dyck, Herman van 1992: Ne tako ampak tako. SLS. Ljubljana.- Henri, Piere 1952: Život i djelo Louisa Braillea. Tiflopedagoški muzej. Zagreb.- Heslinga, K. 1979: Osposobljavanje slijepe djece za svakodnevni život. Savez

slijepih Hrvatske. Zagreb.- Kermauner, Aksinija 1996: Kakšne barve je tema? Zavod za slepo in slabovidno

mladino. Ljubljana.- Minić, Vojislav 1984: U svetlu škole i knjige. Savez sljepih srbije. Beograd.- Stančić, V., Tnoković, F., Zovko, G. 1997: Profesionalna integracija slijepih.

Fakultet za defektologijuSveučilišta u Zagrebu. Zagreb.- Stančić, Vladimir 1981: Adaptivni potencijal i integracija slijepih. Fakultet za

defektologiju Sveučilišta u Zagrebu. Zagreb.- Stančić, Vladimir 1991: Oštečenje vida – biopsihosocialni aspekti. Školska knjiga.

Zagreb.- Zovko, Gojko 1995: Peripatologija I. Zavod RS za šolstvo. Ljubljana.

- Strokovna literatura o slepih in slabovidnih v knjižnici Zavoda za slepo in slabovidno mladino.

- Strokovna literatura v knjižnici na Pedagoški fakulteti (seminarske in diplomske naloge iz tematike slepih in slabovidnih).

- Strokovna literatura v knjižnici Zveze slepih in slabovidnih.- Periodika: revije Defektologica Slovenica, Didakta in tuja periodika. 1999: Naš zbornik ob 80 letnici Zavoda za slepo in slabovidno mladino. Ljubljana.


Navodila za prilagojeno izvajanje Kurikula za vrtce in dodatno strokovno pomočjo za gluhe in naglušne otroke


ZA GLUHE IN NAGLUŠNE OTROKE

Opis populacijePopulacija gluhih in naglušnih je zelo heterogena. Razlikujejo se po svojih spoznavnih, zaznavnih, motoričnih, socialnih, čustvenih, komunikacijskih in jezikovnih sposobnostih. Za gluhe in naglušne so poleg naštetih sposobnosti pomembne še: stopnja izgube sluha, vzrok in čas nastanka izgube sluha, razvitost glasovnega razvoja, čas vključitve v intenzivno slušno in govorno obravnavo, družina v kateri živi in morebitne dodatne motnje, ki se glede na vzrok izgube sluha lahko pojavljajo (minimalna cerebralna disfunkcija, motnje spomina, disfazije…). Vse to vpliva na njihov celostni razvoj, predvsem na govorni in jezikovni razvoj ter na vključenost v ožje in širše okolje.

Gluhi ali naglušni otroci imajo težave pri razumevanju in uporabi govora in jezika ter z njim povezanih funkcij, posredno pa tudi z vključevanjem v socialno okolje. Vedeti moramo, da glasovno govorna komunikacija ni njihova primarna komunikacija, ker ne doživljajo in ne reagirajo na različne situacije preko sluha, pač pa preko vida. Zato je pri gluhih in naglušnih najvažnejši organ za sprejemanje informacij oko, njihov prvi, naravni jezik pa znakovni jezik.

Gluhi ali naglušni otroci se lahko izražajo na več načinov: v znakovnem jeziku, pri čemer se poslužujejo kretenj, ki so v najzgodnejši dobi predvsem naravne in posnemovalne, s pisanjem, govorom in prstno abecedo. Na več načinov tudi sprejemajo informacije, ki jim jih posredujejo slišeči: z odgledovanjem, poslušanjem s slušnim aparatom, polžkovim vsadkom, vibratorjem, v pisni obliki ali risbi in tudi s kretnjami in prstno abecedo, če je med njimi in slišečimi vzpostavljena znakovna komunikacija.

Občutljivost sluha je določena s povprečno izgubo na frekvencah 500, 1000 in 2000 Hz. Pri tem ločimo okvare ušesa, prizadetost sluha in oviranost pri komunikaciji. Vse tri pomanjkljivosti pridejo do izraza, ko je otrok v slišečem okolju.

Okvara je vsaka izguba ali nenormalnost fiziološke ali anatomske zgradbe ušesa ali njihove funkcije. Nepravilnosti so lahko začasne ali trajne.

Prizadetost je omejitev ali odsotnost sposobnosti slišanja, ki je posledica okvare. Prizadetost otežuje opravila, spretnosti in vedenja, ki so nujne sestavine vsakdanjika, ko so gluhi ali naglušni vključeni v slišeče okolje.

Oviranost je rezultat doživljanja okvare in prizadetosti in omejuje posameznika v realizaciji pričakovanih družbenih vlog.


Navodila za prilagojeno izvajanje Kurikula za vrtce in dodatno strokovno pomočjoza gluhe in naglušne otroke

Definicija gluhote in naglušnosti

1. Gluhi so otroci, ki imajo povprečno izgubo sluha na frekvencah 500, 1000 in 2000 Hz na nivoju 91 dB ali več.

Stopnje izgube sluha so: popolna izguba sluha zelo težka okvara sluha več kot 91 dB

1. Naglušni so otroci, ki imajo povprečno izgubo sluha na frekvencah 500, 1000 in 2000 Hz na nivoju 40 – 91 dB.

Stopnje izgube sluha so: težka okvara sluha 71 – 91 dB zmerno težka okvara sluha 56 – 70 dB zmerna okvara sluha 41 – 55 dB blaga okvara sluha 26 – 40 dB

Celovita obravnavaCelovito obravnavo zagotavlja skupina strokovnjakov, ki obravnava in vodi gluhega ali naglušnega otroka: zdravnik otolog, pediater, surdopedagog, individualni slušni in govorni terapevt, logoped, psiholog, socialni delavec, strokovna skupina v vrtcu in starši.

Časovna prilagoditevPri posredovanju novih vsebin/dejavnosti gluhi ali naglušni otrok potrebuje več časa za razumevanje, sprejem in predvsem predelavo informacij. Potrebuje ponovitev novih in manj znanih informacij/vsebin/dejavnosti na različne načine (z govorom, kretnjo, pisanjem, risanjem, slikovnimi aplikacijami, prstno abecedo, igranjem vlog – dramatizacijo) in sprotno preverjanje razumevanja. To zahteva veliko dodatnega časa in iznajdljivosti odraslih v komunikaciji.

Prilagoditev prostoraGluh ali naglušen otrok posluša s pomočjo tehničnih pomagal (individualni slušni aparat, polžev vsadek, vibrator…). To pomeni, da ne sliši le slabše, ampak sliši predvsem drugače. Poslušanja se mora naučiti. Ta proces se nikoli ne neha. Za dobro poslušanje s slušnim aparatom so pomembne akustične razmere v prostoru v katerem se otrok nahaja. Koristen zvok mora presegati hrup okolja za 15 do 20 dB in biti frekfenčno optimalen, ker sicer govor posameznika ne izstopa več iz akustičnega ozadja. Igralnica v vrtcu in velikost skupine, morata ustrezati temu pogoju.

Vrtec mora zagotoviti tudi ustrezen prostor za individualno strokovno obravnavo otroka.



Didaktično - metodična priporočilaGluhi ali naglušni otrok, ki dosega ob stalni dodatni strokovni pomoči ustreznih strokovnjakov dobre rezultate na več področjih, se vključuje v redne oblike dejavnosti vrtca. Pomembno vlogo pri tem imajo njegovi starši/skrbniki.

Pri tem je potrebno zagotoviti: strokovno sodelovanje med najbližjim centrom ali zavodom za gluhe in

naglušne, starši/rejniki in vrtcem, izobraževanje staršev/rejnikov in strokovnih delavcev vrtca (seminarji,

skupinska dinamika), redno rehabilitacijsko delo, individualni slušni in govorni trening, obiskovanje skupinskih oblik dela za gluhe in naglušne otroke podporo otrokovega okolja.

Gluh ali naglušen otrok naj po možnosti vedno sedi blizu vzgojitelja, ker vedno »posluša« tudi z očmi, zato naj bo vzgojiteljev obraz vedno obrnjen h gluhemu ali naglušnemu otroku. Odrasli naj govori z normalnim ritmom, tempom in normalno glasnostjo. Ust si ne sme zakrivati. Njegov obraz naj bo primerno osvetljen. Pri tem mora paziti, da ne stoji pred izvirom svetlobe (npr. pred oknom), ker to zmanjša vidljivost in razločnost obraza. Uporablja naj veliko vizualnih in drugih didaktičnih pripomočkov. Seznanjen mora biti tudi z osnovami delovanja otrokovega slušnega aparata (individualni slušni aparat, polžev vsadek, vibrator…), ki mora delovati brezhibno.

Ko je v skupino vključen gluhi ali naglušni otrok naj vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev:

prilagodijo besedišče otrokovim sposobnostim in zmožnostim, za komunikacijo z otrokom, predvsem pri izvajanju novih vsebin/dejavnosti in

posredovanju navodil, predvidijo več časa, sprotno in na različne načine preverjajo otrokovo razumevanje, nudijo dejavnosti, ki temeljijo na različnih oblikah dela (frontalno, v majhnih

skupinah, v paru, individualno …), otroku nudijo različne materiale, da jih bo lahko spoznaval s kar največ čutili, otroka spodbujajo k uporabi vseh sprejemnih poti (slušne, vidne, tipne,

okušalne, vonjalne), da bo imel možnost čimbolj celovito sprejemati informacijo, razumeti, jo zadržati in se je spomniti.

Prilagojeno izvajanje področij dejavnosti



Pri posameznih področjih dejavnosti za gluhega ali naglušnega otroka veljajo enaki cilji kot za vse otroke v vrtcu.

GIBANJE

V prvih letih otrokovega življenja je v ospredju telesni razvoj (makro motorika), zato naj je pri gluhem ali naglušnem otroku poudarek na osnovnih oblikah gibanja kot si sledijo v razvoju, še posebej pa tudi na razvijanju in osvajanju telesne sheme. Gluh in naglušen otrok ima pogosteje, kot drugi otroci težave z ravnotežjem in s tem povezanim gibanjem, zato je temu potrebno posvetiti posebno pozornost.

Otroku naj se z igro spodbuja razvoj fine motorike, še posebej razvoj motorike govoril (igre dihanja in pihanja, igre za razgibavanje ustnic in jezika - vsrkavanja, oblizovanje,…) in koordinacije gibanja rok in oči.

Tudi pri gibalnih dejavnostih otrok praviloma uporablja slušni pripomoček. Odrasli naj predvidijo in preprečujejo situacije, ki bi povzročile poškodbo ušesa in aparata.

JEZIK

Razvoj komunikacije – govora in jezika pri gluhem ali naglušnem otroku je drugačen od razvoja govora in jezika vrstnikov, ki slišijo. Jezik gradi tudi s pomočjo naravne kretnje in govorice telesa.

Pri komunikaciji z gluhim ali naglušnim otrokom se upoštevajo otrokove komunikacijske sposobnosti in zmožnosti.

Zaradi izgube sluha mora otrok vsak pojem pridobiti po različnih poteh, da ga razume in osvoji. Preiti mora vse faze govornega razvoja ne glede na kronološko starost. Nobene faze ne more preskočiti. Za to potrebuje veliko časa, ponavljanja in vztrajnosti. Sprva bo otrokov govor težje razumljiv, ob intenzivnem slušnem in govornem treningu pa vse boljši.

Otrok mora sprejeti besedo zelo velikokrat, da jo lahko razume in uporablja glede na svoje komunikacijske sposobnostih in zmožnostih (otroci, ki slišijo, pravilno uporabijo besedo, ko jo v povprečju slišijo najmanj 10 000 krat). Gluhi ali naglušni otrok bo besede lahko razumel in pravilno uporabljal le, če jih bo pogosto srečeval v optimalnih situacijah in pogojih. Zato morajo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev pri svojem delu uporabljati ustrezne pristope in metode dela: pri posredovanju informacij in navodil morajo imeti z otrokom očesni kontakt, obliko komunikacije prilagodijo otrokovim sposobnostim in zmožnostim, otrokovo razumevanje sprotno preverjajo pri tem upoštevajo njegova nebesedna

in besedna sporočila, uporabljajo veliko vizualnih pripomočkov (naravni material, lutke, slike, fotografije,

slikanice, avdiovizualne medije, računalnik, …), ko je potrebno delujejo kot komunikacijski »most« med slišečimi vrstniki in gluhim

ali naglušnim otrokom. UMETNOST



Gluhi ali naglušni otrok naj bo deležen vseh dejavnosti na področju umetnosti. Tudi on je lahko je ustvarjalen in uspešen na različnih področjih. Zato naj se povsem enakovredno in aktivno vključuje in izraža na vseh področjih.

Ob uspehu na teh področjih si otrok oblikuje pozitivno samopodobo, pridobiva na samozavesti in primerno socialno vlogo v skupini med vrstniki.

Otroka se vključuje tudi v glasbene dejavnosti. Dejavnosti se izkoristijo tudi za urjenje otrokovega besednega spomina z učenjem primernih besedil, ritmičnih struktur,… na pamet. Gluh ali naglušen otrok zaznava glasbo s pomočjo vibracij.

DRUŽBA

Skozi vsebine tega področja gluhi ali naglušni otrok sebe doživlja kot drugačnega in hkrati kot enakovrednega člana skupine in širšega okolja. Tudi vrstniki ob njem spoznavajo in sprejemajo drugačnost kot del vsakdana.

V dogovoru s strokovnjaki, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč, se vsebine tega obsežnega področja prilagodijo otrokovim komunikacijskim sposobnostim.

NARAVA

Ob primernih vzpodbudah in prilagoditvah otrokovim komunikacijskim sposobnostim ter bogatim materialom, se lahko gluhi ali naglušni otrok aktivno vključuje v vse dejavnosti s tega področja.

MATEMATIKA

Ob primernih vzpodbudah in prilagoditvah gluhemu ali naglušnemu se lahko otrok aktivno vključuje v vse dejavnosti s tega področja.

Dodatna priporočila za sodelovanje vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev s starši/skrbniki (z družino) Sodelovanje s starši/skrbniki gluhega ali naglušnega otroka ima drugačen pomen

in vlogo kot pri otrocih, ki slišijo.

Če so tudi sami starši/skrbniki gluhi ali naglušni in je z njimi govorna komunikacija otežena, se lahko delavci vrtca obrnejo na Občinsko društvo gluhih in naglušnih po pomoč tolmača za znakovni jezik.

Pomembno je, da si vzgojitelj in pomočnik pridobita potrebne informacije, predvsem o načinu in obliki komunikacije otroka od staršev/skrbnikov gluhega ali naglušnega otroka. Za vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev so le-te izhodišče za vzpostavljanje dobrega stika, odnosa in komunikacije z otrokom ter za



vzpostavljanje sodelovanja in komunikacije med gluhim ali naglušnim otrokom in vrstniki.

Vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev ob različnih osebnih stikih seznanjajo starše/skrbnike o počutju in napredku otroka, ki ga opažajo sami.

Za starše/skrbnike si morajo vzeti dovolj časa, jih poslušati, spodbujati v mejah realnosti in jih po potrebi, po nasvete ali pomoč usmeriti k ustreznemu strokovnjaku.

Priporočljiva dodatna znanja vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev gluhega ali naglušnega otrokaVzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev potrebujejo nekatera znanja o delu z gluhim ali naglušnim otrokom. Pridobijo jih na seminarjih, ki jih organizirajo ustanove za usposabljanje gluhih in naglušnih ter druge (objavljene v katalogu stalnega strokovnega spopolnjevanja).

Aktualne vsebine in znanja za poglabljanje v delo z gluhimi in naglušnimi otroki: komunikacija, gluhota in posledice gluhote, sodelovanje in timsko delo, organizacija dela z gluhimi in naglušnimi, tehnični pripomočki, kultura gluhih.

Zaželeno je tudi druženje in izmenjava izkušenj vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev, ki imajo v skupini gluhega ali naglušnega otroka.

Dodatna strokovna pomoč Dodatno strokovno pomoč izvajajo defektologi: surdopedagogi - logopedi.

Dodatna strokovna pomoč vključuje: delo z otrokom, delo z družino, delo z okoljem (sodelovanje s strokovnimi delavci v vrtcih, s centri za socialno,

delo, z društvi, z zdravstveno službo).

Defektolog: surdopedagog - logoped: izdela individualiziran načrt za otroka za svoje strokovno področje, izvaja neposredno delo z otrokom, ki zajema individualni slušni in govorni trening

iz različnih vsebin in področij dejavnosti v vrtcu (npr. jezik, družba, narava…), izvaja vzgojno izobraževalno delo s skupino gluhih ali/in naglušnih otrok, vodi individualne pogovore s starši/skrbniki in jim svetuje,



sodeluje pri organizaciji in izvajanju izobraževanja staršev/skrbnikov in sorojencev,

sodeluje pri organizaciji in izvajanju izobraževanja delavcev vrtca, svetuje vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev pristope in načine dela ter

uporabo pripomočkov za delo s posameznim gluhim ali naglušnim otrokom, sodeluje z vrtcem kot celoto s ciljem ustvarjanja primerne klime, komunikacijskih

pogojev in sprejemanja drugačnosti, sodeluje s širšim okoljem pri organizaciji in zagotavljanju pomoči, razumevanju

problematike gluhega ali naglušnega otroka in njegove družine.

Priporočljiva literatura- Defektologica Slovenica – revija defektologov in specialnih pedagogov Slovenije.

Društvo defektologov Slovenije, Pedagoška fakulteta v Ljubljani. Ljubljana: Center Kontura.

- Hrabar, S., Likar, L.1994. Zbornik prispevkov s seminarja Slušno moteni otrok v vrtcu in osnovni šoli. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

- Hrabar, S., Likar. L.1996. Zbornik prispevkov s seminarja Gluhi ali naglušni otrok v vrtcu in osnovni šoli. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

- Kastelic, N.1990. Vključevanje slušno prizadetih otrok in mladostnikov v polnočutno okolje. Ljubljana: Zavod za usposabljanje slušno in govorno motenih Ljubljana.

- Kuhar, D.1994. Pogovori s starši gluhih in naglušnih otrok. Ljubljana: PZI Dan.- Levec, A.1994. Učenec z izgubo sluha v vašem razredu. Ljubljana: PZI Dan.- Mirai, A.2000. Začetno usposabljanje in nasveti staršem gluhih in naglušnih otrok.

Ljubljana: Ritmo d.o.o.- Mirai, A.2000. Nasveti staršem gluhih in naglušnih otrok. Ljubljana: Ritmo.- Škvor, J.1993. Pomoč pri šolskem delu. Ljubljana: PZI Dan.- Trtnik, A., Kuhar, D.1997. Pravica gluhih do znanja. Ljubljana: Zavod za

usposabljanje slušno in govorno motenih Ljubljana.- Aktualna strokovna literatura


Navodila za prilagojeno izvajanje Kurikula za vrtce in dodatno strokovno pomočjo za otroke z govorno jezikovno motnjo


ZA OTROKE Z GOVORNO-JEZIKOVNO MOTNJO

Opis populacijeOtroci z govorno–jezikovnimi motnjami predstavljajo zelo heterogeno skupino, v katero spadajo otroci z najpreprostejšo govorno motnjo, ko otrok ne zna izgovoriti posameznega glasu (črke), do najkompleksnejših govorno-jezikovnih motenj, ko je moteno otrokovo izražanje in razumevanje. Pogosto se pri otroku pojavlja kombinacija različnih pomanjkljivosti, ki se kažejo na različnih področjih sporazumevanja.

Za ustrezen govorno jezikovni razvoj morajo biti zagotovljeni naslednji dejavniki: normalno delovanje centralnega in perifernega živčnega sistema, primerno razvita govorila in čutila, normalen kognitivni razvoj, ustrezne govorne vzpodbude okolja.

Otroci z govorno jezikovnimi motnjami imajo težave v govornem izražanju ali uporabi jezika. Njihovo govorno jezikovno vedenje odstopa od pričakovanega glede na otrokovo kronološko starost in njegove neverbalne sposobnosti.

Govorne motnje opredeljujemo kot težavo otroka, ki ima napačno, moteno izreko posameznih glasov govora (artikulacija), probleme fonacije (glas) ter hitrosti in ritma govora ( fluentnost)

Jezikovne motnje opredeljujemo kot oškodovanost ali okrnjenost v razumevanju in/ali uporabi govorjenega, pisnega in/ali drugega simbolnega sistema. Težave je mogoče zaznati pri razumevanju govora, poimenovanju, branju in pisanju, označujejo pa jih resni problemi s procesiranjem in izvajanjem na vseh ravneh sistema jezika (fonologija, morfologije, sintaksa, semantika, pragmatika). Jezikovne motnje namreč vključujejo probleme, ki so povezani z uporabo oblike jezika (nanašajo se na govorjenje ali strukturo oblikovanega stavka in vključuje fonologijo, morfologijo in sintakso), z uporabo vsebine jezika – semantike (nanaša se na pomene besed ter stavkov in vključuje abstraktne pojme) ter uporabo funkcije delovanja jezika – pragmatike (nanaša se na kontekst, v katerem jezik uporabljamo kot komunikacijo, opismenjevanje, pridobivanje znanja in socialnih spretnosti).

Motnje jezika predstavljajo specifični primanjkljaj, ki ga opredeljuje oškodovanost v razvoju jezika, kasnejše javljanje in/ali upočasnjen razvoj govornega izražanja, ki ga ni možno razložiti z motnjo v duševnem razvoju, senzorno motnjo in emocionalno motnjo oziroma sociokulturno prikrajšanostjo.

Govorno jezikovne motnje se razprostirajo na kontinuumu od lažjih, preko zmernih do težjih oblik.


Navodila za prilagojeno izvajanje Kurikula za vrtce in dodatno strokovno pomočjoza otroke z govorno jezikovno motnjo

Otroci z govorno jezikovnimi motnjami so izjemno heterogena skupina, kar pomeni, da se primanjkljaji lahko kažejo pri posameznih otrocih tako v različnih oblikah kot tudi stopnjah težavnosti.

Te otroke označujejo: normalne kognitivne sposobnosti, posebnosti v delovanju živčnega sistema, ADHD sindrom, specifični primanjkljaji na področju kognitivnega delovanja (miselni procesi -

strategije, pomnenje, pozornost, koncentracija, motorika, …), različne govorno jezikovne motnje, težave pri pridobivanju znanj, sekundarne čustvene ali vedenjske težave.

Celovita obravnavaStrokovno skupino za celovito obravnavo otroka z govorno-jezikovno motnjo sestavljajo: otolog, foniater, pediater, psiholog, logoped, socialni delavec, vzgojitelj, strokovni delavci vrtca. Pomemben člen strokovne skupine so tudi starši otroka, ki s svojim sodelovanjem uresničujejo načrtovani program.

Zelo pomembna je koordinacija in usklajenost informacij vseh vpletenih strokovnih delavcev, saj le tako starši lahko dobijo realno sliko o svojem otroku, z njo uskladijo svoja pričakovanja in mu ustrezno pomagajo.

Časovna prilagoditevOdrasli v vrtcu naj imajo dovolj časa za umirjeno komunikacijo z otrokom z

govorno–jezikovno motnjo: za pogovor, dogovarjanje, pripovedovanje, dodatno razlago. Pri posredovanju novih vsebin naj govorijo počasi in razločno. Otrok potrebuje eno ali več ponovitev, dodatno razlago iz različnih vidikov in na različne načine.

Otrok z govorno–jezikovno motnjo potrebuje več časa, da sprejme, razume in predela sprejeto informacijo. Rabi čas, da po svojih zmožnostih odgovori. Otrokovo razumevanje sprejetega sporočila se mora sproti preverjati.

Ob primernem ravnanju vzgojitelja se tudi vrstniki sčasoma navadijo počakati na odgovor otroka z govorno–jezikovno motnjo. Vse to mu daje občutek sprejetja, uspešnosti in enakovrednosti v skupini. S pomočjo vzgojiteljev, pomočnikov vzgojiteljev in vrstnikov lahko razvije pozitivno samopodobo in se sporazumevanju ne izogiba.

Prilagoditev prostoraNamestitev otroka v oddelku naj bo ustrezna, vendar ne posebno izstopajoča. Usklajena naj bo z značilnostmi primanjkljaja pri posameznem otroku, tako da bo imel zagotovljene optimalne možnosti za učinkovito delovanje in sodelovanje. Pri tem



je predvsem pomembna prijetna in umirjena čustvena klima, v kateri se lahko otrok dobro počuti in se sproščeno sporazumeva s sovrstniki.

Vrtec naj zagotovi prostor za individualno delo z otrokom in njegovimi starši.

Didaktično - metodična priporočilaZ metodično didaktičnega vidika je pri posredovanju vsebin pomembna multisenzornost. Pomembni so odnosi vzgojitelj - otrok - drugi otroci. Vzgojitelj naj pri otroku išče močna področja, kjer se otrok lahko potrjuje in v odnosu do sovrstnikov razvija in ohranja samopodobo. Osnovna didaktično - metodična navodila vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev posreduje defektolog-logoped, ki nudi otroku in staršem strokovno pomoč.

Pri vodenih dejavnostih naj bo otrok v ospredju, blizu odraslega, ki mu bo tako lažje pomagal, ponovil navodila, ga vzpodbujal in vzdrževal očesni kontakt. Otrok bo ob takšnem pristopu bolj pozorno sledil in se v večji meri odzival.

Dejavnosti naj se izvajajo tako, da lahko otrok uporablja vse možne poti sprejemanja. Le jasno sprejeta in pravilno razumljena informacija otroku omogoča vključevanje v skupino in njegovo ustrezno odzivanje v njej. V nasprotnem primeru postane otrok negotov, odrinjen in zaradi neustreznih reakcij ne sprejet v skupini. Taka osamitev otroka pa lahko vodi tudi do prekinitve komunikacije.

Otrok z govorno–jezikovno motnjo mora preiti faze govornega razvoja, ne glede na starost. Potrebuje veliko časa, ponavljanja in vztrajnosti. Besedo (poved) bo razumel in ponovil šele, ko jo bo pogosto srečeval in osvojil. To pa pomeni, da bo sprva govor otroka s težjo govorno-jezikovno motnjo težje razumljiv.

Besedišče se mora prilagajati otrokovim govorno jezikovnim sposobnostim. Za preverjanje razumevanja pa je potrebno pozorno spremljanje njegovih nebesednih in besednih reakcij otroka.

Otroka se ne uči govoriti, njegovega govora se ne popravlja. Otroka se vzpodbuja k besedni komunikaciji in pri tem mora imeti možnost izražanja besed in misli po svojih zmožnostih.

Priporočljivo je izvajanje vzgojno izobraževalnih dejavnosti z avdiovizualnimi sredstvi.




Otrok z govorno-jezikovno motnjo se po svojih zmožnostih vključuje v vse dejavnosti.

GIBANJE

Nekateri otroci z govorno-jezikovno motnjo imajo tudi težave gibanja. Te otroke je potrebno posebej vzpodbujati, da se po svojih zmožnostih vključujejo v vse aktivnosti in vztrajajo pri izvajanju.

Sprva je velik poudarek na osnovnih oblikah gibanja v razvojnem zaporedju. Otrok naj spozna in obvlada lastno telo v prostoru in času. Vsako stopnjo mora dodobra obvladati in avtomatizirati. Nato postopoma prehaja na sestavljene motorične spretnosti in športne dejavnosti.

Otroka se nikoli ne primerja z drugimi vrstniki, vrednotiti je treba njegov osebni napredek na področju grobe in fine motorike.

Veliko pozornosti vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev usmerijo igram dihanja in pihanja ter razvijanju motorike govoril. Ob različnih in raznovrstnih zabavnih igrah otroci urijo izpihovanje, vsrkavanje, oblizovanje…

JEZIK

Otrok z govorno jezikovno motnjo v razvoju komunikacije, govora in jezika bistveno odstopa od govora in jezika svojega vrstnika.

Stopnja motenosti in odzivanje je od otroka do otroka različna. Zato je komunikacijo z otrokom nujno prilagoditi otrokovim komunikacijskim sposobnostim.

Pripovedovanje zgodb, pravljic, otroških literarnih besedil,... vzgojitelji dopolnijo z dodatnimi vtisi po različnih sprejemnih poteh. Čim težja je govorno-jezikovna motnja, več vzpodbud, časa, razlag, preverjanja, razumevanja in dodatne pomoči je otrok potreben.

Odrasli s svojim odnosom do otroka z govorno jezikovno motnjo učijo tudi otrokove vrstnike, kako se sporazumevati in graditi socialne odnose. Tako ga vrstniki lahko ob različnih dejavnostih spontano vzpodbujajo k besednemu izražanju.

UMETNOST

Otroka z govorno–jezikovno motnjo je treba vključiti v vse dejavnosti področja umetnosti.

Ker se otrok običajno zaveda svojih šibkih sposobnosti na tem področju, se jim poskuša izogniti. Zato mu vzgojitelji in pomočniki pomagajo premostiti začetne



težave in ga vzpodbujajo k aktivnemu vključevanje v vse dejavnosti področja umetnosti. Pri tem lahko veliko vlogo odigrajo vrstniki.

DRUŽBA, NARAVA, MATEMATIKA

Ob primernih vzpodbudah in metodično-didaktičnih prilagoditvah se otrok z govorno–jezikovno motnjo aktivno vključuje v vse dejavnosti teh področij.

Dodatna priporočila za sodelovanje vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev s starši (z družino)Komunikacija v družini lahko pomembno vpliva na otrokovo govorno jezikovno vedenje, zato ima sodelovanje vzgojitelja s starši otroka z govorno jezikovnimi motnjami velik pomen.

Starši otroka z govorno–jezikovno motnjo naj posredujejo osnovne informacije o otroku, o komunikaciji v družini, o željah otroka in staršev.

Vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev starše sproti seznanjajo z otrokovim napredkom, kar opažajo pri lastnem delu in jim s tem pomagajo spoznati, razumeti in sprejeti otroka, takega kot je.

Starše vzpodbujajo k aktivnemu sodelovanju pri izvajanju korekcije in k ustrezni komunikaciji z otrokom. Poleg vzgojitelja naj bi pri ozaveščanju in informiranju staršev sodelujejo tudi drugi strokovnjaki, ki obravnavajo otroka. Strokovno pomoč pa jim nudijo le po navodilu strokovnjakov.

Priporočljiva dodatna znanja vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev otroka z govorno-jezikovno motnjo

Za uspešno vzgojno izobraževalno delo z otrokom z govorno–jezikovno motnjo je pomembno izobraževanje s področja:

komunikacije, razvoja govora, govorno-jezikovne motenosti, timskega dela.

Vzgojitelji in pomočniki si dodatna znanja pridobijo preko izobraževanja, ki ga nudijo specializirane ustanove za korekcijo sluha in govora in so objavljene v katalogu stalnega strokovnega spopolnjevanja in druge ustanove. Priporočljivo je spremljanje strokovne literature.

Dodatna strokovna pomoč



Dodatno strokovno pomoč otroku z govorno jezikovno motnjo izvajajo defektologi logopedi. Najugodneje je, če otroka v predšolskem obdobju obravnava en logoped, ki je strokovno povezan z vrtcem. Na ta način je omogočena kontinuiteta dela z otrokom in starši in s tem dobro poznavanje problematike.

Dodatna strokovna pomoč vključuje: delo z otrokom, delo z družino, delo z okoljem (sodelovanje s strokovnimi delavci v vrtcih, z zdravstveno službo in

drugimi).

Logoped: izdela individualizirani načrt za otroka, izvaja neposredno delo z otrokom, ki je povezano z vsebinami področij dejavnosti

v vrtcu (npr. jezik, družba, narava…), vodi individualne pogovore s starši/skrbniki in jim svetuje, sodeluje pri organizaciji in izvajanju izobraževanja staršev/skrbnikov in

sorojencev, sodeluje pri organizaciji in izvajanju izobraževanja delavcev vrtca, svetuje vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev pristope in načine dela ter

uporabo pripomočkov za delo s posameznim otrokom z govorno-jezikovno motnjo,

po potrebi svetuje in seznani vzgojiteljice in pomočnike vzgojiteljic s pravilnim načinom sedenja pri hranjenju, žvečenju, pitju, požiranju in grizenju,

sodeluje z vrtcem kot celoto s ciljem ustvarjanja primerne klime, komunikacijskih pogojev in sprejemanja drugačnosti,

sodeluje s širšim okoljem pri organizaciji in zagotavljanju pomoči, razumevanju problematike otroka z govorno-jezikovno motnjo in njegove družine.

Priporočljiva literatura- Defeklogica Slovenika – revija defektologov in specialnih pedagogov Slovenije,

Pedagoška Fakulteta v Ljubljani. Kontura. Ljubljana.- Gordon, T. 1990: Družinski pogovori. Svetovalni center. Ljubljana.- Keršič, J., Steiner, M. 1998: Olajšajmo delo otroku in sebi (logopedski priročnik).

Zavod RS za šolstvo in šport. Ljubljana.- Lipinik, J., Matič, R.1993: Metodika govorne vzgoje. Založba Obzorje. Maribor.- Lovrenčič, A., Bavčar, H.1998: Dežela črtarija. DZS. Ljubljana.- Lovrenčič,A., Bavčar,H.1995: MOS. OŠ Antona Globočnika. Ajdovščina.- Marjanovič – Umek, 1990: Mišljenje in govor predšolskega otroka. DZS.Ljubljana.- Podbrežnik, Čepeljnik, 1993: Z voljo do Demostena. Zavod RS za šolstvo.

Ljubljana. - Žnidarič, D. 1993: Otrokov govor. Zavod RS za šolstvo. Ljubljana.- Zupančič, N. 1995: Dih in govor. Ljubljana.- Sledenje strokovni literaturi s področja govora in jezika ter referatov na strokovnih

srečanjih logopedov, seminarjih in okroglih mizah.


Navodila za prilagojeno izvajanje Kurikula za vrtce in dodatno strokovno pomočjo za gibalno ovirane otroke


ZA GIBALNO OVIRANE OTROKE

Opis populacije Gibalno ovirani otroci so tisti, ki imajo prirojene ali pridobljene okvare, poškodbe gibalnega aparata, centralnega ali perifernega živčevja. Gibalno ovirani otroci imajo lahko kombinacije s slušnimi, z vidnimi in govornimi motnjami, z motnjami v duševnimi razvoju, prisotne so lahko tudi emocionalne težave.

Stopnje gibalne oviranosti

1. Lažje gibalno ovirani otroci imajo motorične izpade zaradi pomanjkljivosti čutno gibalnih izkušenj. Prisotne so manjše težave na področju senzorike in percepcije. Otroci imajo razvit govor, ki je lahko nepopoln, siromašen, artikulacijsko neizdelan.

2. Zmerno gibalno ovirani otroci imajo motnje gibov, ki povzročajo zmerno funkcionalno prizadetost. Otroci hodijo na krajše in daljše razdalje brez ali z ortopedskimi pripomočki. Prisoten je senzorni in perceptivni primanjkljaj zaradi pomanjkanja čutno gibalnih izkušenj. Otrok ima govorno motnjo, ki zmanjšuje uspešno komunikacijo z okoljem. Govor se razvija ali je nepopolno razvit. Prisotne so lahko lažje motnje psihosocialnega funkcioniranja (čustvene, storilnostne).

3. Težje gibalno ovirani otroci imajo motnje gibov, ki povzročajo težjo funkcionalno prizadetost. Za gibanje in ostale dejavnosti so potrebni pripomočki, prav tako tudi pri samostojni hoji. Velik izpad imajo na področju percepcije in senzorike. Prisotne so lahko izrazitejše govorne in jezikovne težave, motnje socialnega vedenja in motnje organskega izvora.

4. Težko gibalno ovirani otroci imajo malo uporabnih gibov, samostojno gibanje ni možno. V celoti so odvisni od tuje pomoči. Imajo težko prizadetost oziroma izpad na področju senzomotorike in percepcije. Otroci so težko moteni v komunikaciji, sporazumevajo se s pomočjo nebesedne komunikacije. Lahko imajo izrazite težave v psihosocialnem funkcioniranju in motnje socialnega vedenja.

Razvrstitev gibalno oviranih otrok po obolenjih:

cerebralna paraliza živčno mišična obolenja - distrofije meningomielokele, hidrocefalus poškodbe hrbtenjače (tetra pareza, para pareza) stanja po operacijah tumorjev deformacije hrbtenice (skolioza, kifoza) okvare udov


Navodila za prilagojeno izvajanje Kurikula za vrtce in dodatno strokovno pomočjoza gibalno ovirane otroke

kronične bolezni (take narave, da je onemogočeno gibanje otroku)

Celovita obravnavaZa razvoj gibalno oviranega otroka skrbijo: nevrofizioterapevt oziroma fizioterapevt, defektolog smeri DP-FIBO in defektolog logoped, vzgojitelj, zdravnik - ustrezne specialnosti (ortoped, nevrolog, fiziater, urolog, okulist…), pediater, psiholog, socialni delavec, delovni terapevt, strokovni, drugi delavci vrtca, otrokov spremljevalec in starši.

Časovna prilagoditevPotrebna je časovna prilagoditev in organizacija življenja in dela v vrtcu tako, da

je optimalna za gibalno oviranega otroka in njegove vrstnike.

Gibalno ovirani otrok za pripravo in izvajanje dejavnosti potrebuje več časa kot drugi vrstniki. V skupini mora imeti možnost, da se kljub svoji oviranosti pripravi sam, ob minimalni pomoči vrstnikov oziroma odraslih.

Dejavnosti morajo biti načrtovane tako: da se gibalno ovirani otrok kljub uporabi ortopedskih pripomočkov lahko vključi k

vsem dejavnostim v skupini vrstnikov, da gibalno ovirani otrok kljub dalj časa trajajoči osebni negi in terapevtski pomoči

lahko izbira med različnimi dejavnostmi in vsebinami glede na njegove interese, želje, sposobnosti, ... ,

da dejavnosti ne prekinjamo kljub temu, da potrebuje več časa, da je predviden podaljšani čas za dokončanje aktivnosti oziroma načrtujemo

tako, da jo lahko konča po delih.

Prilagoditev prostoraZa gibalno oviranega otroka je prostor eden od pomembnih dejavnikov pri vključevanju v okolje. Potrebno je zagotoviti:

ustrezen (z avtomobilom) in varen dostop do vrtca in iz njega (vrtec brez arhitektonskih ovir),

odstranjene ovire za nemoteno mobilnost otroka (igralnica, sanitarije, hodnik), ustrezen dostop do drugih prostorov v vrtcu: druge igralnice, knjižnica, igralni kotički, telovadnica, ... ,

prilagojene sanitarije in prostor za osebno higieno (višina umivalnika, ogledala, previjalna miza, WC školjka, oprijemala, …),

možnost izvajanja individualne obravnave tudi v ločenem prostoru, prilagojen delovni prostor za otroka, ki ga omogoča posebna oprema (miza in stol

z možnostjo nastavitve in prilagoditve delovne ploskve, jedilni pribor, pisala, …



veliko stensko ogledalo, ...) in ortopedski pripomočki (invalidski voziček, prilagojen tricikel, hodulje ali opornice, stezniki, električni stimulatorji, …),

prilagojen didaktični material.

Fizična pomočNekateri gibalno ovirani otroci potrebujejo dodatno pomoč spremljevalca. Pomoč spremljevalca predlaga komisija za usmerjanje.

Didaktično - metodična priporočila Gibalno oviran otrok je lahko vključen v vse dejavnosti vrtca v okviru svojih

zmožnostih (sprehodi, izleti, vrtec v naravi, gibalne igre ) z ustreznimi prilagoditvami.

Otroci morajo biti seznanjeni z vrstnikovo gibalno oviro. S sovrstniki se je potrebno dogovoriti o načinih in oblikah pomoči, ki jo nudijo gibalno oviranemu vrstniku.

Zaradi zmanjšanih gibalnih sposobnosti ima otrok predstave o sebi in okolici pomanjkljive. Percepcija je naučena funkcija in s načrtnim razvijanjem senzornih doživljajev na podlagi gibanja, dotika, govora, vida in sluha jo lahko izboljšamo. Za razvijanje senzomotoričnih sposobnostih strokovni delavec prilagodi posamezno igračo potrebam otroka. Pomembno pa je, da pri tem upošteva: velikost, obliko, material in funkcionalnost igrač ter ostalih didaktičnih pripomočkov (čim več nazornega materiala, lutke, knjige, obroči, škarje,…). Pripomočki naj bodo ustrezno prilagojeni in otroku dosegljivi.

Odrasli komunicirajo z otrokom v višini njegovih oči.

Vselej je potrebno upoštevati otrokove interese, sposobnosti, ki jih ima otrok bolj razvite in ohranjene ter otrokovo zmožnost aktivnega sodelovanja.

Vzgojiteljica, pomočnica vzgojiteljice in spremljevalec morajo upoštevati navodila fizioterapevta/nevrofizioterapevta oziroma delovnega terapevta pri gibalnih aktivnostih, ki jih otrok izvaja pri hranjenju, umivanju, oblačenju, slačenju, obuvanju in uporabi WC-ja. Tudi pri drugih dejavnostih in pri igri otrok ne more doseči svojega cilja - možnosti izražanja, razvijanja ustvarjalnosti, ..., če ni dosežena ustrezna kontrola trupa, pravilna drža in kontrola glave.

Gibalno oviran otrok, ki ima motnje požiranja in grizenja, potrebuje primerno prehrano.

Slačenje, oblačenje, sezuvanje, obuvanje



Nesamostojnemu otroku oblačilo sleče in obleče odrasli. Majhen otrok pri tem sedi v naročju, saj se tako lahko gibalno odziva na gibe odraslega in se počuti varno. Spodbuja ga, da otrok pogleda dele obleke in sodeluje po svojih sposobnostih.

Pri učenju posameznih spretnosti, mu odrasli pomaga k večji samostojnosti z različnimi prilagoditvami: večji gumbi, zadrge z večjim držalom, velko trakovi, ohlapnejša oblačila, ... .

Pri učenju sezuvanja, obuvanja in zavezovanja naj otrok sedi med skrčenimi nogami odraslega na tleh. Tako bo imel oporo za ravnotežje. Nogo, ki jo sezuva, obuva ali zavezuje mu pomaga skrčiti.

Če otrok samostojno sedi, sezuvanje, obuvanje, oblačenje izvaja na klopi primerne višine (stopala so na tleh). Primerna je klop z večjo površino, da otroka ni strah in se lahko opira na roko. Pri sezuvanju in obuvanju ima nogo vedno skrčeno na klopi. Pri oblačenju naj ima oblačila v dosegu rok.

Hranjenje

Pravilno hranjenje je prvi in pomemben korak pri oblikovanju govora. Izgovorjava glasov je odvisna od koordinacije govornih organov in dihanja. Mišice, ki jih potrebujemo pri hranjenju (sprejem hrane v usta, grizenje, žvečenje in požiranje), jih potrebujemo tudi pri dihanju in kasneje pri govoru. Pravilno hranjenje in dihanje vzdržuje pravilno mišično napetost govornih organov in boljšo izgovorjavo glasov.

Otrok potrebuje primeren in varen položaj, ki mu zagotavlja ustrezno kontrolo trupa in glave (višina - po potrebi tudi oblika mize, ustrezen sedež, ...). Nadalje potrebuje ustrezen jedilni pribor (velikost žlice, odebeljen ročaj, obtežen krožnik, ...). Odrasli mu nudi samo toliko pomoči, kolikor jo potrebuje. Vzgojiteljice, pomočniki vzgojiteljic in spremljevalci morajo biti seznanjeni z morebitnimi težavami in načinom pomoči pri otrokovem sprejemanju hrane v usta, grizenju, žvečenju in požiranju.

Umivanje zob

Mnogo gibalno oviranih otrok ne začne pravočasno žvečiti, zato so tudi zobje slabši, dlesni pa občutljivejše. Z rednim in ustreznim umivanjem zob in ustne votline se te težave lahko zmanjšajo.

Umivanje rok in obraza

Pri ustrezni kontroli gibanja naj bo otrok pri umivanju rok in obraza čim bolj samostojen. Umiva naj se ob umivalniku, če je mogoče stoje, ali sede na stolu, vozičku.

Spanje



Položaj je običajno bočen, s skrčeno zgornjo nogo, ki je podložena. Za podporo se uporabljajo različno oblikovane blazin, da otrok med počitkov obdrži pravilen položaj.

Sedenje

Otrok lahko sedi v različnih položajih. Če je še nesamostojen, mu pomagamo s prilagojenim stolom, ki mu bo zagotovil dobro kontrolo trupa in bo tako visok, da so stopala oprta na podlago. Sedežna ploskev sega do kolen, kot med naslonjalom in sedežno ploskvijo naj ima 90 stopinj. Višini stola se prilagodi višina mize. Priporočljivo je, da ima miza možnost različnih naklonov delovne površine.

Otroka posedimo k mizi tako, da se bo lahko presedal in segal po celi delovni površini. Sedenje na stolu mora biti varno, da se bo otrok lahko sprostil in tako imel proste roke za delo. Otrok lahko sedi tudi na ustrezno visoki klopci ali valju.

Če otrok ne sedi samostojno mu odrasli nudi oporo tako, da mu otrok sedi v naročju ali da sedi za njim.

Otrok se lahko igra tudi na tleh. Tudi tu mu zagotovimo položaj, ki otroku omogoča hkrati stabilnost, varnost in možnost gibanja ali/in poseganje z rokami. Za podporo se uporabljajo tudi različno oblikovane blazine.

Delno gibljiv otrok, ki lahko stoji ob opori, bo lahko nekatere dejavnosti delal stoje ob mizi.


GIBANJE

Potreba po gibanju in igri sta primarni potrebi tudi za gibalno oviranega otroka. Otrok naj se vključuje v vsakodnevne gibalne dejavnosti s potrebnimi prilagoditvami, ki so specifične pri vsakem otroku.

Za ustrezen razvoj otrokovega gibanja je potrebno poznati potek pravilnega gibalnega razvoja, posameznih gibalnih vzorcev in prehode iz enega položaja v drug položaj.

Vzgojitelji, pomočniki in spremljevalci morajo biti seznanjeni s tem, katere oblike gibanja otrok že obvlada, pri katerih potrebuje pomoč ter kako mu jo nuditi in katerih oblik gibanja otrok naj ne bi uporabljal.

Pri gibalnih dejavnostih je pomemben otrokov način izvajanja. Veliko gibalnih aktivnosti zato zahteva prilagoditve načina izvajanja, prostora in pripomočkov, ki jihpredlagajo ustrezni strokovnjaki. Če otrok ne hodi postane mobilen tako, da ga odrasli vozijo, potiskajo po igrišču, po prostoru, na odeji, ponjavi, blazini, nizkem



vozičku, lahko z njim v naročju plešejo, tečejo, poskakujejo, se vozijo po toboganu, mu pomagamo zlesti na plezala ... .

Otrok mora uživati v gibanju ob čim manjši prisotnosti patoloških vzorcev. Zato naj izvaja take dejavnosti, pri katerih bo lahko čim bolj samostojen.

JEZIK

Vsak otrok čuti potrebo po komunikaciji in že sam pogled, ki je namenjen drugi osebi je znamenje za vzpostavitev komunikacije. Zato je pri gibalno oviranem otroku potrebno pozornost usmeriti tudi v spodbujanje nebesednega izražanja.

Gibalno ovirani otroci imajo pogosto govorno-jezikovne težave, ki so posledica gibalne motnje. Tako nekateri otroci govorijo počasi in tiho, drugi sunkovito s širokimi variacijami v glasnosti in višini, eni spet monotono, pretrgano.

Otrokova vokalizacija je odvisna od kontrole telesa in glave ter koordinacije dihanja. O tem vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev seznanjajo ustrezni strokovnjaki (defektolog-logoped, nevrofizioterapevt).

Odrasli naj otrokovega govora ne popravljajo, upoštevajo naj otrokove govorno-jezikovne sposobnosti in ga spodbujajo k govornemu izražanju. Usedejo naj se k otroku, poiščejo njegov pogled ali ga vzamejo v naročje, da vzpostavijo neposreden telesni stik.

Otrok se mora v skupini počutiti varen in sprejet in začutiti, da so drugi njegovo izražanje razumeli.

Otroka z gibalnimi motnjami naj bo enakovredno vključen v vse dejavnosti področja jezika.

UMETNOST

Preko področja umetnosti se lahko gibalno ovirani otrok enakovredno vključuje v skupino vrstnikov in tako krepi lastno samopodobo. Zato naj ima gibalno ovirani otroku možnost vseh načinov umetniškega izražanja ob hkratnem upoštevanju otrokovih sposobnosti. Otroku naj se nudijo možnosti izbiranja vlog in dejavnosti in se mu omogoča, da jih tudi izvede. Hkrati naj se otroku ponudijo vloge in dejavnosti pri katerih bo uspešen in bodo njegove gibalne težave kar najmanj izražene.

Različni ustvarjalni kotički morajo biti urejeni tako, da bo otroku omogočen dostop do njih, sredstva v kotičkih pa naj bodo v dosegu njegovih rok.

DRUŽBA



Otrok naj doživlja vsa spoznanja s tega področja skupaj z vrstniki. Za premagovanje ovir (sprehodi, izleti,ogledi, obiski, ...), potrebuje fizično pomoč odraslega.

Pri načrtovanju se predvidijo dejavnosti, kjer bo svoje mesto v skupini vedno našel tudi gibalno ovirani otrok. Pri tem je potrebno pozornost usmeriti k skrbi za samega sebe ter k krepitvi pozitivne samopodobe gibalno oviranega.

Otrok mora imeti na voljo slikanice, družabne igre, didaktični material, uporabne predmete v dosegu rok.

Vsa pravila, ki se oblikujejo v skupini morajo biti taka, da tako kot za druge, veljajo tudi zanj.

NARAVA

Za gibalno oviranega otroka so cilji, ki se navezujejo na spoznavanje narave - odnosov v naravi, njenih lastnosti zelo pomembni, saj imajo pogosto zaradi svoje okvare ti otroci manj možnosti vsakodnevnih spontanih pridobivanj izkušenj. Vsebine iz tega področja se izkoristijo tudi za spoznavanje samega sebe, funkcij posameznega dela telesa ter zmožnosti in omejitve, ki mu jih omogoča lastno telo.

Potrebno je predvideti prostor, kjer bo imel otrok dovolj možnosti za igro in raziskovanje tako v igralnici - dostop do raziskovalnih kotičkov in doseg materialov, kot na prostem. Prehodi do zunanjih igral, do peskovnika, do vode, ... mora biti dostopni in varni.

MATEMATIKA

Pomanjkanje gibalnih izkušenj otroku omejuje pridobivanje matematičnih predstav in pojmov. Zaradi njegove primarne motnje lahko razvojno kasnijo predstave, ki opredeljujejo dimenzije telesa in prostora. Pomanjkanje izkušenj pridobljenih z manipulacijo s predmeti (prijemanje, odlaganje, prelaganje, zlaganje, vstavljanje, primerjanje, razvrščanje, merjenje, ...) in predstav, upočasni celotno matematično izražanje.

Za spodbujanje otrokovega razvoja potrebuje otrok igre, ob katerih spoznava lastnosti predmetov (barva, oblika, velikost, uporabnost, vrsta materiala, ...), dojame velikostne odnose, razmerja, pomen prostorskih odnosov, klasificira, razvršča, odvzema, dodaja, prepoznava podobnosti in razlike, šteje, ... . Otroku na vozičku odrasli omogočajo doživljanja različne perspektive.

Dejavnosti, ki spontano potekajo vsakodnevno v vrtcu dajejo možnosti za iskanje rešitev, ki temeljijo na uporabi matematičnih spoznanj, če so otroku dosegljive.

Dodatna priporočila za sodelovanje vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev s starši (z družino)



Starše spodbujajo k konstruktivnemu sodelovanju in povezanosti z vrtcem.

Staršem prisluhnejo, upoštevajo njihove izkušnje z otrokom in dosedanja prizadevanja pri vsakdanjem življenju, vzgoji in zdravljenju (številne hospitalizacije, morebitni operativni posegi, terapevtske obravnave…).

Strokovni delavci ob osebnih stikih seznanjajo starše, o počutju in napredku otroka, ki ga opažajo.

Priporočljiva dodatna znanja vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev gibalno oviranega otrokaVzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev, ki imajo v skupini gibalno oviranega otroka potrebujejo določena dodatna znanja o specifičnosti gibalno oviranih otrok in rokovanju z njimi, prilagoditvah didaktičnih sredstev in igrač, uporabi in vzdrževanju pripomočkov.

Dodatna znanja pridobijo na seminarjih, ki jih organizirajo različne ustanove in so objavljeni v katalogu stalnega strokovnega spopolnjevanja, predavanjih in seminarjih društev, zdravstvenih in drugih ustanov, preko neposrednega svetovanja in učenja rokovanja z otrokom, ki ga nudi nevrofizioterapevt/fizioterapevt in branja strokovne literature.

Dodatna strokovna pomoč in druga pomočDodatna strokovno pomoč gibalno oviranemu otroku v vrtcu nudi defektolog smer DP – FIBO. Komisija za usmerjanje lahko predlaga tudi fizično pomoč za otroka in če otrok potrebuje tudi pomoč fiziterapevta ali nevrofizioterapevta. Če je fizioterapevt ali nevrofizioterapevt zaposlen v vrtcu, je njegovo terapevtsko delo prežeto z vzgojnim delom.

Defektolog DP-FIBO: sodeluje z vodstvom vrtca pri vkljuèitvi in ustrezni namestitvi otroka, pripravi individualiziran program v sodelovanju z vsemi strokovnimi delavci, ki

nudijo otroku stalno pomoè, sodeluje s fizioterapevtom/nevrofizioterapevtom in drugimi strokovnimi delavci, ki

delajo z otrokom, izvaja neposredno specialno pedagoško obravnavo, svetuje vzgojiteljici prilagajanje didaktičnih pripomočkov in metode dela, svetuje spremljevalcu, svetuje pri organizaciji izletov in drugih dejavnostih izven vrtca, svetuje staršem sodelovanje z zunanjimi institucijami, ki so jim lahko v pomoč pri

skrbi za gibalno oviranega otroka, obvešča starše o izobraževanju in jih tudi sam izobražuje,



svetuje staršem pri vključevanju otroka v šolo, v soglasju s starši sodeluje z zunanjimi strokovnjaki.

Fizioterapevt/nevrofizioterapevt: posreduje splošne značilnosti diagnoze in obenem specifičnosti tega otroka ter

njegove omejitve, predvidi možne smeri razvoja in predlaga primerne oblike dela z otrokom in s

strokovnimi delavci, pripravi individualiziran načrt za svoje strokovno področje, izvaja individualno delo z otrokom v skupini in tudi izven nje, če je taka obravnava

potrebna, ob otrokovih vsakodnevnih aktivnostih usmerja/spodbuja otroka k ustreznemu

sedenju, ležanju, gibanju v prostoru in na prostem, svetuje vzgojiteljem, pomočnikom vzgojiteljev in spremljevalcem načine gibanja,

ki bodo otroku omogočili kar največjo samostojnost, obenem pa zagotovili odsotnost ali največjo možno redukcijo patoloških gibalnih vzorcev,

v sodelovanju z logopedom svetuje in seznani vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic s pravilnim načinom sedenja pri hranjenju, žvečenju, pitju, požiranju in grizenju,

svetuje uporabo posebne opreme in ortopedskih pripomočkov, pokaže in razloži način uporabe ortopedskih pripomočkov vzgojiteljem,

pomočnikom vzgojiteljev in spremljevalcem, svetuje in pokaže staršem pravilno gibanje otroka, izobražuje starše.

Spremljevalec: nudi fizično pomoč otroku ob prihodu in odhodu iz vrtca, otroka pravilno dviguje in namešča v vsakokratni situaciji in pri vseh dejavnostih

otroka v vrtcu, na dvorišču, sprehodu, izletu, ... , nudi pomoč pri navajanju otroka na osebno higieno, oblačenje, slačenje, …, sodeluje pri izvajanju vzgojno izobraževalnih dejavnostih, nudi pomoč otroku pri uporabi ortopedskih pripomočkov, nudi pomoč otroku pri vključevanju v obogatitvene in dodatne dejavnosti v vrtcu

(vrtec v naravi, plavalni tečaji…) v primeru bolezni ali daljše odsotnosti otroka iz vrtca skrbi za stik z otrokom, je član tima in enakovredno sodeluje na timskih sestankih.

Priporočljiva literatura- Dečman, Ivanka1996: Poškodba možganov. Zarja. Ljubljana. - Kremžar, Božidara 1977: Pomoč nerodnemu učencu. Mladinska knjiga. Ljubljana.



- Kremžar, Božidara 1992: Posebna gibalna vzgoja s psihomotorično zasnovo. Zavod RS za šolstvo. Ljubljana.

- Neuman, Zdravko 1970: O možganski motorični prizadetosti. Zavod SRS za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani. Ljubljana.

- Neuman, Zdravko 1984: Ljudje z zlomljeno hrbtenico. Cankarjeva založba. Ljubljana.

- Neuman, Zdravko 1984: Ljudje z zlomljeno hrbtenico. Cankarjeva založba. Ljubljana.

- Powell, Trevor 1996: Poškodbe glave. Društvo Vita. Ljubljana.- Rusk, A. Howard 1971: Rehabilitacija. Savez društava defektologa Jugoslavije.

Beograd. Str.: 427 - 452- Vute, Rajko 1999: Izziv drugačnosti v športu. Debora. Ljubljana.

Revije

- Božič, Marija 1999: Asistent - fizična pomoč gibalno oviranim učencem. Pet. Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije. Ljubljana. Št: 50 - 51, str.: 8 – 9.

- Dominkuš, Davorin 1997: Zgledi z Otoka. Pet. Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije. Ljubljana. Št: 39, str.: 3 – 5.

- Dominkuš, Davorin 1997: Naloge redne šole. Pet. Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije. Ljubljana. Št: 40, str.: 44 – 45.

- Malkin, S. Marc 1995: Pravilen položaj in sedenje. Pet. Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije. Ljubljana. Št: 39, str.: 27 – 30.

- Rotar, Neda 1998: Pomoč pri gibanju in dnevnih ali športnih aktivnostih. Pet. Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije. Ljubljana. Št: 44, str.: 25 – 27.

- Suhadolnik, Iztok 1999: Pripomočki za vsakdanje življenje. Pet. Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije. Ljubljana. Št: 48, str.: 23 – 26.

- Tomori, Martina 1997: Družina z invalidnim članom. Pet. Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije. Ljubljana. Št: 40, str.: 29 – 32.

- Turner, S. Michael 1999: Cerebralna paraliza in osnove gibanja. Pet. Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije. Ljubljana. Št: 49, str.: 27- 32.

- Zupan, Mihela 1996: O igri. Pet. Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije. Ljubljana. Št: 33, str.: 22 – 26.


Navodila za prilagojeno izvajanje Kurikula za vrtce in dodatno strokovno pomočjo za otroke z motečim vedenjem


ZA OTROKE Z MOTNJAMI VEDENJA IN OSEBNOSTI(ZA OTROKE Z MOTEČIM VEDENJEM)

Opis populacijeDokumenti, ki opredeljujejo vrste in stopnje otrok s posebnimi potrebami - otrok z motnjami vedenja in osebnosti izhajajo iz predpostavke, da je o motnjah vedenja in osebnosti strokovno utemeljeno govoriti šele tedaj, ko otrok s svojim vedenjem pogosto ali trajno moti vzgojno-izobraževalni proces, s čimer ovira oziroma onemogoča svoj in svojih vrstnikov razvoj, ko zanj običajni vzgojni ukrepi niso več uspešni in ko za tako otrokovo moteče vedenje obstajajo določeni vzroki, največkrat v otrokovem neposrednem življenjskem okolju (problemi v družini, neuspeh v šoli in pdb.). K temu je treba dodati še izkustveno spoznanje, da nastajajo motnje vedenja in osebnosti običajno leta in leta, čeprav lahko postanejo kronične že v prvem šolskem obdobju, praviloma pa na prehodu iz razrednega na predmetni pouk (sočasnost večjih sprememb poučevanja in pubertete) ali na prehodu iz osnovne v srednjo šolo (selektivnost srednje šole in adolescentne krize).

Glede na to, da pri predšolskem otroku še ni mogoče govoriti o že izoblikovani osebnosti, še manj pa o motnjah osebnosti, pa seveda ni rečeno, da v vrtcih ni otrok s posebnimi potrebami v smislu motenj vedenja in osebnosti, ki potrebujejo strokovno obravnavo, ki jo omogoča in določa zakonodaja na področju vzgoje in izobraževanja. Številne raziskave namreč kažejo, da se kasnejše motnje vedenja in osebnosti s posameznimi znaki pogosto nakazujejo že v zgodnjem otroštvu.

Dilemo poimenovanja bomo rešiti tako, da bomo namesto motenj vedenja in osebnosti uporabili naziv moteče vedenje ali vzgojne težave ali vzgojno težavnejši otroci ali težave oziroma motnje v prilagajanju. Gre namreč za tisti sklop motenj, ki zajemajo vzajemni odnos posameznega otroka z njegovo okolico; njihovo vedenje in/ali čustvovanje oz. doživljanje odstopa, je drugačno od vedenja in čustvovanja "običajnih" vrstnikov, zaradi česar je pogosto tudi moteče. Naj opozorimo, da je lahko enako ali bolj "problematično" celo vedenje, ki ni tako moteče za svojo okolico (npr. ritmično pozibavanje, ali izrazita plahost včasih nakazujeta "hujšo" motnjo kot žaljivo vedenje do odraslih)!

S predlaganim poimenovanjem (moteče vedenje, čustvene težave) se izognemo tudi nevarnostim prezgodnje stigmatizacije, saj ne gre za kronične pojave, ampak v pretežni večini za težave v prilagajanju lahko tudi kot obrambno odzivanje v stiskah in težavah, ki jih otroci doživljajo v današnjem svetu odraslih (vzgojno nestalni in neusklajeni, prezaposleni, med sabo skregani, odsotni starši oz. skrbniki, starši, ki vzgojno in čustveno zanemarjajo otroka, ga psihično in/ali fizično trpinčijo, zlorabljajo, družine, ki živijo z drugačnimi kulturnimi normami, t.i. nefunkcionalne družine itd.).

Obstoječa zakonodaja nam ponuja idealno priložnost za preventivno delo na področju predšolske vzgoje, ko je z ustreznim strokovnim znanjem in izostrenim


Navodila za prilagojeno izvajanje Kurikula za vrtce in dodatno strokovno pomočjoza otroke z motečim vedenjem

pedagoškim čutom še realno možno preprečiti ali vsaj ublažiti vpliv negativnih dejavnikov na otrokov razvoj, kar je kasneje, v šolskem obdobju, vse teže in teže.

Vzgojno težavni predšolski otroci so predvsem tisti s težavami v prilagajanju (posamezni znaki neustreznega prilagajanja še ne kažejo, da obstaja motenost!):

1. Otroci, ki izražajo razne telesne težave in motnje ; hranjenja, prebave in izločanja (pretirana žeja in ješčnost, neješčnost, izbirčnost, pogosta zaprtja, driske, bolečine v trebuščku, močenje, blatenje), motnje spanja (nespečnost, more, pretirana zaspanost), težave z dihanjem, alergije in bolečine po telesu, včasih pa so to otroci, ki prihajajo v vrtec z buškami, modricami, ki naj bi bile posledice padcev, v resnici pa gre lahko za grobo fizično ravnanje, maltretiranje ali zlorabo s strani staršev.

2. Otroci z razvadami in navadami ; sesanje prstov, grizenje nohtov, vrtenje las, škripanje z zobmi ter motorične navade (t.i. ritmično in samodestruktivno praznjenje kot je pozibavanje, masturbiranje, tolčenje z rokami, butanje z glavo ob zid ipd.)

3. Otroci z emocionalnimi in vedenjskimi znaki neustrezne prilagoditve ; to so otroci s pretirano, pa tudi pasivno trmo, togotnimi izbruhi, razdražljivi, nevarno agresivni otroci (se agresivno vedejo do vsega; do vrstnikov, živali, rastlin, se znašajo nad igračami pogosto ščipajo, brcajo, tepejo vrstnike, kričijo, uničujejo igrače, žalijo, trgajo obleko, gumbe in pdb.), včasih so taki otroci cmeravi, pretirano plahi, izražajo številne strahove, ljubosumnost ali pa so težko predvidljivega vedenja in nesmotrno aktivni itd.

4. Otroci s težavami in motnjami kontakov ; ki se lahko kaže kot samotarstvo, izogibanje vrstnikov, maltretiranje in zasmehovanje s strani vrstnikov, nevključevanje v igre, slabo komuniciranje, izražajo strah pred odraslimi, plahost v skupini otrok, promiskuitetni odnos, lahko pa so tudi taki, ki "nikoli ne ubogajo", so neprestani uporniki, nikoli ali skoraj nikoli ne upoštevajo navodil, dogovorov, opozoril, neprestano nagajajo vrstnikom, "izzivajo", "gredo na živce", "zahtevajo celega človeka", grizejo, ščipanjo, udarjajo druge otroke, so stalno grobi do odraslih, vrstnikov, živali in stvari. Pri tem pa ne gre toliko za impulzivne izbruhe (kot pri prejšnji opredelitvi), kot za stalnost v njihovem odnosu!

Koristno je razlikovati vedenjske težave od vedenjskih pojavov, ki jih pogojno imenujemo vedenjske in čustvene posebnosti, ki so lahko precej moteče, vendar so z vidika razvojne psihologije povsem normalne ("sodijo" v določeno obdobje kot npr. otroška trma v drugem letu) in/ali so posledica otrokove neizkušenosti, naravne potrebe po spoznavanju še neznanega, potrebe po eksperimentiranju, učenju itd. Moteče vedenje vzgojno težavnejšega otroka pa nima pomena učenja, spoznavanja, ampak je povsem nekaj drugega - pomeni otrokovo obrambno vedenje, nezmožnost drugačnega vedenja ali pa pomeni simptom oz. zunanji odraz notranje stiske.

Bistvo razlikovanja (razvojnih) vedenjskih posebnosti od vedenjskih težav, ki so predmet teh navodil, je v sposobnosti (v znanju in izkušnjah) prepoznati otrokov skriti namen in sporočila določene oblike vedenja - ali se vede drugače kot njegovi vrstniki



zato, ker bi rad (spoznal) več, kot (znajo) imajo vrstniki, ali zato, da bi si zagotovil tisto, kar vrstniki (znajo) imajo, njemu pa manjka (izkušnje, sprejetost, sigurnost).

Vzgojitelji in pomočniki v vrtcih lahko o izvorih motečega vedenja sklepajo na različne načine: iz izkazanih medosebnih odnosov, iz vedenjskih vzorcev in iz načina komunikacije (in sicer otroka v neposredni interakciji v vrtcu in s starši) ter iz vsebin povedanega (s strani otroka ali staršev).

Družina je najpomembnejši dejavnik v otrokovem predšolskem razvoju, v dobrem in slabem pomenu. Otrokovih vedenjskih težav (motečega vedenja) ni mogoče prepoznavati oziroma proučevati brez spoznavanja oziroma proučevanja otrokove družine. Vzroki za otrokovo moteče vedenje so večinoma v družini, zato je strokovna pomoč nujno potrebna otroku in družini.

Celovita obravnavaK problemu oziroma k reševanju problematike je potrebno pristopiti od samega začetka pojava oziroma zaznave težav celovito, t.j. k otroku in njegovim staršem.

Skupina strokovnjakov, ki nudijo pomoč otroku in staršem so otrokov vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja, socialni pedagog, svetovalni delavci vrtca, drugi delavci vrtca, psiholog, zdravnik ustrezne specialnosti in po potrebi tudi drugi.

Kdaj in kako pristopiti k problemuNobenega dvoma ni, da so strokovni delavci v vrtcu eni prvih, ki lahko opazijo oziroma začutijo, da ima otrok težave v vedenju ali čustvovanju. Za razmislek, ali je otroku potrebna posebna strokovna pomoč, ocenijo pogostost in okoliščine pojavljanja otrokovih vzgojnih težav, intenzivnost, razširjenost ali koliko je otrokovo vedenje zares moteče, otrokove (pogosto težko prepoznavne) poskušajo oceniti motive za moteče vedenje.

Za neposreden pristop vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja k vzgojno težavnejšemu otroku (z motečim vedenjem) in za uspešno vzgojno delo z njim priporočamo naslednje prilagoditve:

Osebni odnos

Odnosi so mostovi med ljudmi. Odnos vzgojiteljev in pomočnikov je most do otroka. Preko odnosa se dogaja praktične vse. Dober odnos deluje že sam po sebi pozitivno. Če odnosa ni, se ničesar ne dogaja. Temeljni cilj dela z vedenjsko motečimi otroki in tistimi, ki kažejo težave na čustvenem področju naj bo torej vzpostavitev in ohranjanje odnosa. Vendar naj ob tem vzgojitelj ne poskuša komaj vzpostavljenega odnosa uporabiti za dosego nekih drugih ciljev (npr.: “Sedaj ko sva pa že prava prijatelja, pa se res ne boš več tepel!”), saj s tem ogroža sam odnos z otrokom. Za vzpostavljanje ustreznih odnosov z vzgojno težavnejšimi otroki priporočamo naslednje:



Otroka naj se sprejme takega, kakršen je. Zaradi vzgojne težavnosti se ga ne odklanja, ne zapostavlja. Odrasli naj ga imajo radi kot ostale otroke. Osnovne razvojne potrebe vsakega otroka so potrebe po sprejetosti, ljubezni in varnosti. Posebej pozorno, načrtno in sistematično (brezpogojno) zadovoljevanje le-teh je ključ k uspehu!

Kljub težavam, ki jih otrok povzroča s svojimi motečim vedenjem, naj odrasli ostanejo strpni in izražajo jezo posebej pazljivo. Za otroka je namreč izrednega pomena, da mu pokažemo nestrinjanje in svoja čustva ob neprimernem vedenju, vendar moramo to storiti ustrezno (usmerjeni smo na kritiko vedenja, ne pa na kritiko, žaljenje, poniževanje otroka kot osebe!). Kot priporočajo številni avtorji (Donouhue, Kolt, Gordon, Speck) se vzgojitelji v svoji komunikaciji in dajanju sporočil otroku ne sme usmerjati na osebo, ampak na vedenje (torej ne: “Ti boš moral nehati vpiti!” ali celo “Ti si navadna sraka!”, ampak “Moti me če si preglasen, ker potem ne slišim kaj mi govorijo ostali.”), uporabljal naj bi torej t.i. Jazsporočila. To je blagodejna odnosna sprememba za otroka, zlasti še tedaj, kadar tovrstnih vzorcev ne srečuje doma (če ga npr. neprimerno kaznujejo, razvrednotijo, ignorirajo, neustrezno izražajo jezo, ljubezen ipd.).

V trenutkih, ko otrok s svojim vedenjem preseže meje dovoljenega, dopustnega, mu je potrebno nuditi oporo, tako da se mu približa (fizično, čustveno), se ga opomni, se mu pojasni, razloži, kaj ni storil prav ter kaj in kako je ustrezneje, da se vede, dela, stori. Otrokov ponoven uspešen poskus je potrebno potrditi ali pohvaliti. Kaznovanje otrok, ki so pogosto kaznovani, ni smotrno početje.

Kadar vzgojno težavnejši otroci s svojim vedenjem, početjem ogrozijo sebe ali vrstnike, se sme in mora posredovati odločno, ker jih vzgojitelji in pomočniki imajo radi in ker so odgovorni za njihovo varnost. To ne bo poslabšalo odnosov med njimi, nasprotno, še utrdilo jih bo, seveda, če bodo posredovanje odraslih doživeli kot dobrohotno in če jih le-ti zaradi tega niti za trenutek ne bodo prikrajšali za sam odnos sprejemanja. In otroka lahko sprejemamo tudi, kadar ne sprejemamo nekaterih njegovih dejanj. Pomembno pa je, da odrasli svoje ravnanje otroku na razumljiv način razloži in utemelji (pri ogrožujočem vedenju po posredovanju, pri ostalih motečih reakcijah pa raje pred ali sočasno). Kaj sme in česa ne sme ter odnosov v celoti se otrok uči najprej od odraslih, zlasti njemu pomembnih (starši in tudi vzgojiteljice!). Slab odnos - slab vzgled, dober odnos - dober vzgled.

Didaktično - metodična priporočila Osnovno načelo je ne uporabljati vzgojne stile in komuniciranje, ki bi utegnili

utrjevati ali slabšati težave oz. motnje otroka (npr. s posebno pozornostjo se izogibati nepredvidljivih, kaotičnih vzorcev vzgoje, če so leti prisotni v družini).

Otroka se spodbuja k dejavnostim, kjer bo lahko doživel uspeh in zadovoljstvo ob osebnem uspehu. Pri tem upoštevajmo tako nivo zrelosti in interesov skupine kot vrsto in stopnjo težav motečega otroka (uporabljamo temu primerne aktivnosti).



Do otroka je treba gojiti realna pričakovanja (realna glede na njegove sposobnosti) in mu postavljati realne zahteve, ki jih bo zmogel opraviti/izvesti sam ali s pomočjo. Odrasli zahteve preudarno stopnjujejo.

Aktivnosti naj bodo usklajene, ker neka aktivnost ne preneha s samim prenehanjem izvajanja, ampak le počasi izzveneva, zato morajo biti skrbno izbrane, s pravilnim zaporedjem, trajanjem itd.

Praktično je imeti na zalogi nekaj dejavnosti, s katerimi lahko pojav motečega vedenja preusmerimo ali pa poskušamo izpeljati na konstruktivnejši način. Pomembno pa je tudi slediti aktualni situaciji: kljub dobro pripravljenemu planu je bolje slediti trenutnemu razpoloženju in izkoriščati pobude in interes, ki prihajajo od otrok, saj to večinoma pomeni po eni strani večjo motivacijo za aktivnost, po drugi pa spodbujanje lastne aktivnosti oziroma razvijanje in sprejemanje interesov.

Vsak uspeh naj bo realno priznan, pohvaljen (izjemoma tudi nagrajen).

Ob neuspešnih poskusih se vzgojitelji ali pomočniki vzgojiteljev z otrokom pogovorijo, kaj se mu je ponesrečilo, zakaj in kako naj znova poskusi.

Pravila in okvirji naj bodo postavljeni čimbolj jasno, predstavljeni na otroku razumljiv način in naj jih ne bo veliko (celi spiski, kaj je dovoljeno in kaj ne povzročajo anksioznost, hkrati pa kar navajajo na iskanje “lukenj” v prepovedih). Načelo “dovoljeno je vse kar ne bom sproti prepovedal, je zaradi neoprijemljivosti tudi ogružujoče in povzroča preizkušanje mej (vedenje se stopnjuje, dokler ne sledi postavljanje omejitev s strani odraslega - kar pomeni otroku možnost orientacije). Kjer je možno, poskušajmo vključevati t.i. neosebno kontrolo (otrok hitreje in lažje upošteva pravila, če so njemu že znana ter če so razumljiva in sprejemljiva sama po sebi).

Določeno mero motečega vedenja je potrebno tudi dopuščati. Z večjimi pritiski ko se bomo lotili motečnosti, več je bomo tudi izzvali (če ne takoj, pa se bo morda pokazala pri kasnejših dejavnostih; zaradi česar lahko izgubimo izpred oči povezavo: pritiski - občutja ogroženosti - vedenje). Najtežje pri delu z vedenjsko motečimi je presojati katero vedenje je “manipulativnega značaja” (ko otrok poskuša nekaj pridobiti zase), katero pa posledica nezmožnosti drugačnega reagiranja. Pogosto je namreč vedenje preplet obeh mehanizmov, zato je zaželena pri vodenju teh otrok velika fleksibilnost. Vsekakor se moramo izogibati vrednotenju, moraliziranju, ocenjevanju v smislu “dobro, slabo, nemogoče” ipd. Zlasti v začetnih stikih z otrokom, ki je moteč, kaže dopuščati oziroma ignorirati nekatera vedenja.

Vzgojitelji naj poskušajo prepoznavati (in se učiti prepoznavati) predhodne znake in zamenja možnega motečega vedenja, da lahko preusmerijo dogajanje na neko drugo področje preden pride do nekontroliranega izbruha (rizične so npr. situacije, ob katerih otrok začuti manjšo varnost, nakljonjenost s strani vzgojitelja, pa tudi tekmovalne situacije, ki sprožajo občutja nekonkurenčnosti pri nekaterih otrocih).



Več časa kot ga bo vzgojitelj namenil za razreševanje določenih težavam in komunikaciji na sploh, manjši bo pojav motečega vedenja. Čas in komunikacija sta namreč najpomembnejša nasprotnika konfliktom.

Pomembno je, da ima problem prednost, če problema ne rešujemo sproti, zaradi vztrajanja čustvenega naboja tako ali drugače onemogoča ali moti nadaljevanje načrtovane aktivnosti.

Glede na razvojne primanjkljaje ali vrzeli, ki so posledica otrokove specifične življenjske situacije in ki so največkrat vzrok ali povod za moteče vedenje, naj se omogočajo dejavnosti oziroma situacije, ki le-te (razvojne primanjkljaje in vrzeli) zmanjšujejo.

Čustveni primanjkljaji se odpravljajo s prijaznostjo, naklonjenostjo, dotikom, objemom, z izrazom zaželenosti, crtljanjem, z drobnimi pozornostmi in pdb. Pomembno pa je, da se pred otrokom ne pretvarjamo, ampak da smo posebej pozorni, da otroku s takšnimi težavami nudimo več tovrstnih izkušenj.

Primanjkljaji v socialnem razvoju se zmanjšujejo s sprejemanjem otroka takega, kakršen je, z ustvarjanjem takih situacij, v katerih bo v večji meri pridobival ustrezne socialne izkušnje, s katerimi bo lažje razvijal in bogatil socialne veščine, si na pozitiven način utrjeval svoj položaj med vrstniki, doživljal sprejetost, vključenost, osebno pomembnost in varnost. Pozitivne učinke ima tudi skrb za vrstnike, šibkejše, mlajše, za otroke z drugačnimi potrebami, še zlasti, če je pri tem uspešen in če dobi za to primerno priznanje itd.

Primanjkljaji na kognitivnem področju se zmanjšujejo z intenzivnejšim spoznavanjem narave in družbe, z bogatenjem besednega zaklada, z razvijanjem morebitnih talentov za ritem, glasbo, likovno ustvarjanje, ples, skratka - z razvijanjem vseh možnih oblik osebne ekspresije. Izkušnje učijo, da imajo vzgojno težavni otroci zelo radi lahko oblikovalne materiale, kot so plastelin in glina in da prav tako radi packajo, slikajo (hiter učinek in minimalne nevarnosti neuspeha).

Otroci, ki preživijo večji del dneva v stanovanju, pred televizorjem, potrebujejo več gibanja na zraku, v naravi, med ljudmi.

Z razvijanjem gibalnih sposobnosti in veščin otroci spoznavajo značilnosti in zmožnosti lastnega telesa, ki je pomemben del človekove samopodobe. Vedenjsko težavni otroci so pogosto tudi gibalno nerodni, kar slabo vpliva na njihovo samopodobo. Dopustno je otroško "divjanje", ki je izraz otrokovih naravnih gibalnih potreb, razen v primerih, ko presega meje varnega, poleg tega pa je zanje še posebej priporočljiva sistematična in smotrna gibalna vzgoja (ritmične vaje, plesanje in podobno).

Prostorske ali vsebinske prilagoditve za vzgojno težavnejše otroke praviloma niso potrebne, razen, da predvidevamo, da nekateri pogosteje in hitreje uporabljajo stvari na nepredvidljiv, neobičajen način (zaradi česar lahko pride do poškodb, uhajanja, neupoštevanja pravil v neznanih in potencialno nevarnih situacijah kot je cesta, živalski vrt ipd.).



Dodatna priporočila za sodelovanje vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev s starši (z družino)Temeljno izhodišče za sodelovanje ali delo s starši vedenjsko težavnejšega otroka je, da tradicionalne oblike sodelovanja z njimi ne zadoščajo za uspešno rešitev problema. Če starši pogosto poslušajo pritožbe ali negativne informacije o svojem otroku, bodo prihajali v vrtec z odporom ali bolj poredko kot bi sicer. S starši naj bi torej vzgojitelji vzpostavili partnerski odnos, to je tisti odnos, ki temelji na vzajemnem spoštovanju in upoštevanju, iskanju skupnega dialoga, skupnemu raziskovanju vzrokov motečega vedenja in iskanju učinkovitejših načinov življenja in dela z otrokom. Glede prepoznavanja značilnosti družine, ki bi utegnile generirati otrokove vzgojne težave, priporočamo, da vzgojitelji in njihovi pomočniki:

Starše dobro spoznajo. Da bi jih spoznali, jih je potrebno veliko/čim pogosteje poslušati (tudi vse pritožbe zoper lastnega otroka), ter spoznati, kaj so sami že storili za odpravo otrokovih težav.

Skupaj s starši poskusijo prepoznati prevladujoč način vzgoje in elemente lete, ki so lahko ustrezni ali pa neustrezni, neusklajeni, prezahtevni glede na otrokove zmožnosti in razvojne značilnosti itd. Starše spodbujajo k utrjevanju in vztrajnosti pri ustreznih načinih in hkrati z njimi raziskujejo možnosti in poti spreminjanja manj ustreznih vzgojnih prijemov.

Poskušajo ugotoviti, kakšna pričakovanja imajo sami do otroka in starši do svojega otroka in do njih glede ravnanja z otrokom, v čem so realna, v čem nerealna bodisi previsoka ali prenizka itd.

Glede svetovanja staršem oziroma dela z družino pa svetujemo, da:

Otrokove težave interpretirajo kot rešljiv pojav le v sodelovanju z družino in ustreznimi strokovnjaki.

Skupaj s starši odkrivajo in razvijajo otrokove pozitivne lastnosti (na njih naj bi bil poudarek tudi pri dajanju povratnih informacij staršem, saj starši radi slišijo kaj dobrega o svojih otrocih in kasneje pričnejo tudi sami v večji meri opažati in spodbujati pozitivne lastnosti in vedenja pri otroku).

S starši komunicirajo kot partnerji v skrbi za otroka, kar pomeni, da ne nastopajo s stališča več-vednosti, glede tega kaj je za otroka in družino dobro. Spoštovati je potrebno zmožnosti, pripravljenost, želje, predloge družine kot celote in jim pomagati pri uresničevanju njihovih ciljev (razen ob pojavu fizičnih ali psihičnih zlorab in trpinčenja!)

Predlagajo in svetujejo odnos do otroka, ki bi bil lahko bolj uspešen, enako tudi spremembe raznih neuspešnih postopkov, vendar naj upoštevajo tudi morebitne njihove zadržke, bojazni, težave pri spreminjanju.



Jim s svojim načinom opisovanja in razlage otrokovega vedenja pomagajo pri iskanju pozitivnih izkušenj z otrokom, in njegovih močnih področij, ter jih tako poskušajo ozaveščati v čem je otrok (ne glede na vedenje) vrednota, sreča - tudi zanje.

Seznanjajo starše z lastnimi izkušnjami (pozitivnimi in negativnimi!) z otrokom in z lastnimi postopki (uspešnimi in neuspešnimi) ter jih spodbujajo k sodelovanju pri iskanju novih, učinkovitejših prijemov pri delu z otrokom.

Staršem ponudijo lastno razumevanje in videnje njim nerazumljive reakcij otroka na določene postopke ali ukrepe.

Se izogibajo moraliziranju, kritiziranju, vrednotenju, ipd., vendar jim, kadar se ne strinjajo z njihovimi postopki to odkrito in argumentirano predstavijo predvsem kot svoje videnje njihove resničnosti.

Priporočljiva dodatna znanja za vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev vzgojno težavnejših otrokVzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev, ki imajo v skupino vključenega otroka z motečim vedenjem potrebujejo:

Teoretična znanja o pojavih, vzrokih in posledicah vzgojne težavnosti. Teoretična znanja o razvojni psihologiji. Temeljna metodična spoznanja/znanja o tem, kako pristopiti k vedenjsko

težavnemu otroku, zlasti znanja s področja komunikacije. Poznavanje in obvladovanje raznih sprostitvenih in razbremenitvenih oblik dela,

kot so razne socialne, družabne in druge igre za otroke. Izjemnega pomena za uspešno delo z vedenjsko težavnejšimi otroki je dobro

poznavanje samega sebe, lastnih sposobnosti, zmožnosti in nezmožnosti (za to obstajajo razni treningi osebne senzibilizacije, komunikacije in večje učinkovitosti).

Kot temeljni pogoj za uspešno vodenje vzgojno težavnih otrok pa je vzgojiteljeva čustvena stabilnost (sposobnost trajno pozitivnega odnosa do otroka).

Dodatna znanja si pridobijo na seminarjih, razpisanih v katalogu stalnega strokovnega spopolnjevanja, na drugih seminarjih in predavanjih, pri svetovalnih delavcih svojega (ali sosednjega) vrtca, zlasti še pri socialnih pedagogih, ki delujejo na področju predšolske vzgoje, na svetovalnih centrih, na oddelku za socialno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani in preko strokovne literature.

Dodatna strokovna pomoč



Dodatno strokovno pomoč v vrtcu nudi socialni pedagog, pa tudi svetovalni delavci vrtca.

V predšolskem obdobju so ogrožajoči dejavniki otrokovega osebnostnega razvoja težko prepoznavni, zato je priporočljivo, da strokovnjak, ki naj bi nudil dodatno strokovno pomoč, dobro pozna vse relevantne okoliščine (družino in njeno ožje socialno okolje, otroka, vzgojiteljico in skupino, v katero je otrok vključen).

Oblike dodatne strokovne pomoči:

Svetovanje oziroma pomoč vzgojiteljici vzgojno težavnejšega otroka: Skupno proučevanje vzrokov, interpretacije pojavnih oblik težav, svetovanje ustreznejših oblik, metod dela itd.

Svetovanje staršem, družini obsega poleg priporočil, ki so zapisane za sodelovanje vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev s starši še:

Skupaj s starši raziskujejo in odkrivajo rizična starševska ravnanja z otrokom, v

čem bi utegnile biti njihove napake, za katere običajno ne vedo, s čim in kako "podirajo" otrokovo samozavest, samopodobo, čeprav tega ne želijo. Predvsem pa naj bi bili v takih odkrivanjih usmerjeni v "močne točke"; kaj dobro počno (tudi če ni zaželenega "rezultata" v vedenju otroka), kaj jim je do sedaj že uspevalo, ali imajo še kje "skrite rezerve" itd.

Poskusijo prepoznati in s starši osvetliti otrokovo mesto in vlogo v družini (ali je le ta primerna otrokovi razvojni stopnji, njegovim zmožnostim, ali je primerno poskrbljeno za zadovoljevanje njegovih osnovnih človeških in psiholoških pravic; npr. po varnosti, ljubezni, biti otrok, delati napake, itd.).

Skupaj s starši osvetljujejo in iščejo razlage vedenjskih vzorcev otroka, jim nudijo podporo, kadar izražajo neprijetna čustva ob otrokovih vedenjih in z njimi razmejujejo, kako otroka brezpogojno sprejemati in hkrati ne sprejeti oziroma, omejevati nekatera njegova dejanja (imeti rad svojega otroka, ne zato, ker je priden ali uspešen, ampak zato, ker je njihov ter imeti ga rad tudi, če njegovo vedenje ni ustrezno pričakovanjem).

Jim ponudijo izobraževanje, jim svetujejo vse možne oblike samoizobraževanja in se, če je le možno, izobražujejo skupaj z njimi. Poiščejo pa tudi druge oblike vzpostavljanja in vzdrževanja dobrega kontakta s starši (zabave, pikniki, skupna izvedba raznih prireditev, predstav, obiski v službi, itd.).

Obsega torej proučevanje in interpretacija rizičnih vzgojnih ravnanj staršev z otrokom, svetovanje ustreznejših oblik in načinov vzgojnih zahtev, odnosov, prosvetljevanje, izobraževanje staršev, bodisi neposredno ali z nasveti, kjer lahko dobijo ustrezno strokovno pomoč (družinska terapija ali pdb.).

Izdelava individualiziranega programa v sodelovanju z drugimi delavci v vrtcu.

Neposreden pristop socialnega pedagoga, psihologa itd. k otroku v njegovi vzgojni skupini. Izločanje otroka iz skupine zaradi nudenja individualne pomoči



naj bo le izjema, da ne bi prišlo do zgodnje stigmatizacije in da otrok nebi razvil "pogojnega refleksa", kako "zaslužiti" določeno pozornost. Upravičena izjema bi lahko bila objektivna situacija, ko je otroka dobro/potrebno umiriti. Sicer pa naj se socialni pedagog individualno posveti enemu vzgojno težavnejšemu otroku v skupini (strokovna asistenca vzgojiteljici). Pristop, oblike in načini nudenja dodatne strokovne pomoči otroku so lahko identične, kot jih priporočamo vzgojiteljici v pogledu prilagajanja odnosa do otroka in v pogledu metodično-didaktičnih priporočil.

Strokovna pomoč ostalim strokovnim delavcem vrtca (kolektivu): Poleg nudenja posredne ali neposredne strokovne pomoči vzgojno težavnejšim otrokom je naloga drugih strokovnih delavcev (socialnih pedagogov, psihologov itd.) tudi v podpori/pomoči/skrbi za kvaliteto dela in življenja pedagoškega kolektiva oziroma ustanov. V tem smislu je dodatna strokovna pomoč lahko naslednja: Skrb za dodatno strokovno izobraževanje vseh vzgojiteljic, kot so strokovne razprave o vzgojni problematiki otrok, strokovna predavanja, razne delavnice, treningi večje osebne učinkovitosti, strokovna literatura, svetovanje vzgojiteljicam o vključevanju v seminarske oblike stalnega strokovnega spopolnjevanja (Katalog), svetovanje in skrb za izboljšanje vrtčevske klime, svetovanje pri sodelovanju vrtca z zunanjimi strokovnimi institucijami itd.

Priporočljiva literaturaPriporočamo jo ne le vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev vzgojno težavnejših otrok, ampak tudi vsem ostalim strokovnim delavcem v vrtcih :

- Bain, O., Sanders, M. 1996: Ko pride na dan. SC Ljubljana. CO LIBRI. Ljubljana.- Bellhaausen, Ingeborg 1996: Otroška duša je ranljiva. Kres, Ljubljana.- Coloroso, Barbara 1996: Otroci so tega vredni. Tangram. Ljubljana. - Čačinovič-Vogrinčič, Gabi 1998: Psihologija družine. Znanstveno in publicistično

središče. Ljubljana.- Haberli-Nef, Ursula 1996: Koliko svobode potrebuje moj otrok. Kres. Ljubljana- Masaru, Ibaku 1992: V vrtcu bo morda že prepozno. Tangram. Ljubljana.- Miller, Alice 1993: Drama je biti otrok. Tangram. Ljubljana.- Pavlovič, Zoran 1999: Psihološke pravice otroka. Društvo psihologov. Ljubljana.- Praper, Peter 1992: Tako majhen pa že nervozen!? Ljubljana: Educa.- Satir, Virginija 1995: Družina za naš čas. Cankarjeva založba. Ljubljana.- Šemrov, Lea 1998: Nasilje nad otroki v družini, diplomska naloga. Pedagoška

fakulteta Univerze v Ljubljani.- Škof, Franja 1999: Preverjanje stališč staršev in vzgojiteljic o motečih oblikah

vedenje otrok v vrtcu, diplomsko delo. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.- Škoflek, Ivan 1993: Nekateri rizični dejavniki v razvoju predšolskega otroka.

Zbornik Živeti skupaj. Zavod RS za šolstvo in šport. Ljubljana. Str.16 do 25.


Navodila za prilagojeno izvajanje Kurikula za vrtce in dodatno strokovno pomočjo za otroke s posebnimi potrebami – viri

VIRI

Bain, O., Sanders, M. 1996: Ko pride na dan. CO LIBRI. Ljubljana. Bellhaausen, Ingeborg 1996: Otroška duša je ranljiva. Kres. Ljubljana. Berkowitz, Leonard 1993: Aggression: lts Causes, Consequences, and Control.

New York: McGraw-Hill. Bregant, Leopold 1987: Disocialnost pri otrocih in mladostnikih. Psihoterapija 15,

Ljubljana: Medicinska fakulteta. Carr, Alan 1999: The Handbook of Child and Adolescent Clinical Psychology: A

Contextual Approach. London and New York: Routledge. Cerar, Marija 1997: Integracija da, če… . Uresničevanje integracije v praksi -

zbornik prispevkov s strokovnega simpozija v Portorožu. CenterKontura. Ljubljana.

Čačinovič-Vogrinčič, Gabi 1998: Psihologija družine. Znanstveno in publicistično središče. Ljubljana.

Donohue, William A., Kolt, Robert 1992: Managing Interpersonal Conflict. London: Sage Publications.

ECMR, 1996: Heel, Brussels: European Course on Mental Retardation. Galeša, Mirko 1995: Specialna metodika individualizacije. Didakta. Radovljica. Hornby G. 1995: Working with Parents of Children with Special Needs. London:

Cassell. Horvat, L. Magajna, L. 1989: Razvojna psihologija. DZS. Ljubljana. Itković, Z. 1990: Individualizacija nastave s mentalno retardiranim učenicima.

Sarajevo: Svjetlost. Kastelic, Lidija 1993: Predlog nadaljnjega razvoja institucionalne predšolske

vzgoje otrok z motnjami v razvoju v javnih vrtcih. Ljubljana: Defektologica Slovenika 1/2.

Kastelic, Lidija 1993: Republika Slovenija ne zaostaja za razvitim svetom. Živeti skupaj, Zbornik s posveta o integraciji predšolskih otrok z motnjami v razvoju. Bled, marec, april. Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. Ljubljana.

Kastelic, Lidija 1997: Uveljavljanje integracije za predšolsko obdobje. Uresničevanje integracije v praksi - zbornik prispevkov s strokovnega simpozija v Portorožu. CenterKontura. Ljubljana.

Kastelic, Lidija 1999: Socialno zorenje predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Magistrsko delo. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana.

Končar, Majda s sodelavci, 1999: Prilagojeno izvajanje programa osnovne šole za učence s posebnimi potrebami. Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Ljubljana.

Kohl, M. Gainer C. 2000: Mali matematik. Educy. Ljubljana. Kremžar, Božidara 1978: Telesna vzgoja gibalno motenih otrok. DZS. Ljubljana. Kavkler, M. Novljan, E.1991: Metodični napotki- Učimo se računati 1. Državna

založba Slovenije. Ljubljana. Kremžar, B. 1992: Posebna gibalna vzgoja s psihomotorično zasnovo. Zavod

Republike Slovenije za šolstvo in šport. Ljubljana. Lahey, Benjamin B., Waldman, Irwin D., McBurnett, Keith 1999: The development

of antisocial behavior: an integrative causal model. Journal of child psychology and psychiatry. Vo. 40, No. 5, 669–683.

Lauter, J., L.1998: Nevrmaging and the trimodal brain. Folia Phaniatrica et Logopedica.


Navodila za prilagojeno izvajanje Kurikula za vrtce in dodatno strokovno pomočjoza otroke s posebnimi potrebami - viri

Levandovski, D., Teodorovič, B. 1985: Uloga odgajatelja, defektologa i članova stručnog tima u provođenju programa rada s djecom s teškočama u razvoju. Djeca s teškočama u razvoju u programima društvene brige o djeci predškolskog uzrasta. Zagreb: Savez društva defektologa Hrvatske.

Levandovski, D., Teodorovič, B. 1989: Program rada s djecom s teškočama u razvoju. Fakultet za defektologiju Sveučilišta u Zagrebu, Centar za autizam, odgoj i obrazovanje "Dr.Z.Sremec" - Zagreb.

Likar, Ljudmila 1997: Sodelovanje in usposabljanje vzgojiteljev in učiteljev za delo z integriranimi otroki. Uresničevanje integracije v praksi - zbornik prispevkov s strokovnega simpozija v Portorožu. CenterKontura. Ljubljana

Malkin, S. Marc 1995: Pravilen položaj in sedenje. Pet. Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije. Ljubljana. Št: 39, str.: 27 – 30.

Marjanovič Umek, Ljubica 1992: Otrok kot razvijajoča se osebnost. Institucionalna predšolska vzgoja v Sloveniji – zbornik. Skupnost vzgojnovarstvenih zavodov Slovenije. Bled.

Marjanovič Umek, Ljubica 1995: Vrtec in otrokov razvoj. Sodobna pedagogika. Ljubljana. Št.: 7-8.

Mildner, V. 1995: Reprezentacija jezičnih i govornih procesa v mozgu. Govor. Zagreb.

Novljan, E. 1993: Otroci z motnjami v razvoju. Živeti skupaj - zbornik s posveta o integraciji predšolskih otrok z motnjami v razvoju. Bled, marec, april. Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. Ljubljana.

Novljan, Egidija 1997: Uveljavljanje integracije za osnovnošolsko obdobje. Uresničevanje integracije v praksi - zbornik prispevkov s strokovnega simpozija v Portorožu. CenterKontura. Ljubljana.

Novljan, Egidija1997: Interdisciplinarni pristop in obravnava otrok s posebnimi potrebami. Naš zbornik. Sožitje. Ljubljana. Št.: 3.

Opara, Darko 1993. Koncept pomoči otrokom s težavami in motnjami v razvoju. Živeti skupaj, Zbornik s posveta o integraciji predšolskih otrok z motnjami v razvoju. Bled, marec, april. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.

Opp, G. 1993..Mainstreaming in der USA. München: Ernst Reinhardt, GmbH&Co. Praper, Peter 1992: Tako majhen pa že nervozen!? Ljubljana: Educa. Praper, Peter 1996: Razvojna analitična psihoterapija. Ljubljana: Inštitut za

klinično psihologijo. Prothrow-Sith, Deborah 1987: Violence prevention. Curriculum for adolescents.

Newton: Education Development Center, Inc. Redel Fritz, Wineman David 1980: Agresivni otrok. Ljubljana: Svetovalni center za

otroke mladostnike in starše. Rotar, Neda 1998: Pomoč pri gibanju in dnevnih ali športnih aktivnostih. Pet.

Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije. Ljubljana. Št: 44, str.: 25 – 27.

Rus, Renata 1998: Vpliv zgodnje celostne obravnave na odpravljanje razvojnih težav in motenj pri otrocih, ki jih v predšolskem obdobju - obravnava mobilni specialni pedagog. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana.

Rutter, Michael 1990: Helping Troubled Children. London: Penguin Books, Ltd. Rutter, Michael, Giller, Henri, Hagell, Ann 1998: Antisocial Behavior by Young

People. Cambridge: Cambridge University Press. Satir, Virginija 1995: Družina za naš čas. Cankarjeva založba. Ljubljana.


Navodila za prilagojeno izvajanje Kurikula za vrtce in dodatno strokovno pomočjoza otroke s posebnimi potrebami - viri

Šajina, M. 1995: Razvoj govora, govorne motnje in njihova terapija pri predšolskem otroku. Predavanje na podiplomskem seminarju za zdravnike: Varstvo žena otrok in mladine. Ljubljana.

Škof, Franja 1999: Preverjanje stališč staršev in vzgojiteljic o motečih oblikah vedenja otrok v vrtcu. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Škoflek, Ivan 1993: Nekateri rizični dejavniki v razvoju predšolskega otroka. Živeti skupaj. Zavod RS za šolstvo in šport. Ljubljana. Str.16 do 25.

Šter, Metka 1993: Delo s predšolskimi otroki z motnjami v razvoju. Živeti skupaj - zbornik. ZRSŠŠ. Ljubljana.

Turner, S. Michael 1999: Cerebralna paraliza in osnove gibanja. Pet. Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije. Ljubljana. Št: 49, str.: 27- 32.

Vec, Tomaž 1997: Agresivni otroci in mladostniki v skupini. Ptički brez gnezda, leto 18, št. 36, str. 7 – 21, Ljubljana.

Vec, Tomaž (1997). Delo s starši otrok z motnjami vedenja in osebnosti. Šolsko svetovalno delo, št. 1, letnik II, str. 27 – 34, Ljubljana.

Žnidarič, Darinka 1995: Razvojno govorno – jezikovne motnje. Logopedija danes za jutri – zbornik referatov. CUSGM. Aktiv SV Slovenije. Maribor.

1995: Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS. Ministrstvo za šolstvo in šport. Ljubljana.

1995: Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene (deseta revizija). Inštitut za varovanje zdravja RS. Ljubljana.

1996: Zakon o vrtcih. Uradni list. Ljubljana. Št.: 12. 1997: Mali koraki: Zbornik prispevkov ob dvajseti obletnici razvojnih oddelkov in

peti obletnici mobilne specialno- pedagoške službe.Viški vrtci. Ljubljana. 1999: Kurikulum za vrtce. Ministrstvo za šolstvo in šport. Ljubljana. 2000: Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo

vrtca. Uradni list RS. Ljubljana. Št.: 73. 2000: Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Uradni list. Ljubljana. Št.:

54. 2000: Zakon o vrtcih. Uradni list RS. Ljubljana. Št. 44. 2001: Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj in

za usmerjanje v programe vzgoje in izobraževanja. Delovno gradivo. Ljubljana.


Documents

vilic/gradiva/3-specialna-navodila... · Web viewrazvoja govora, govorno-jezikovne motenosti, timskega dela. Vzgojitelji in pomočniki si dodatna znanja pridobijo preko izobraževanja,