Videmčan 8 (2008)

2

PO

ŽIR

EK

ZA

DU

ŠO Leto mladih

- kaj bomo?Ostati mlad

Biti mlad je, ... ko se v najnežnejši mladosti v materinem naročju zazreš v prijazne oči in ljubeč nasmeh in se ti zdi, da si v Nebesih. Biti mlad pomeni tudi, ko smo bosi, z vonjem po sveži travi v nosnicah, tekali od cveta do cveta in lovili pisane metulje te uživali v neskončno breskrbno mladost. Bili smo mladi, ko smo v šolskih klopeh s svojo mladostno nagajivostjo in razposajenostjo učitelje spravljali v slabo voljo in obup. Mi pa smo uživali in se veselili svoje mladosti.

Kolikokrat se je v poletnih večerih, po ce-

lodnevnem naporu, naša dužina zbrala pod košatim orehom pred hišo. Pogo-varjali smo se o vsem mogočem. To je bil takrat naš TV-dnevnik. Televizije namreč še ni bilo, veliko šal smo razdrli in se za-bavali, pa tudi veliko prepevali, kako tudi ne, saj smo bili mladi. Ko smo se družili s prijatelji ob raznih priložnostih, rojstnih dnevih, godovih pri tem ali onem slavljencu na domu, se je naša mladost razvnemala v prijetnem in prisrčnem vzdušju, ob smehu, živahnem klepetu, predvsem pa v veselem petju in glasbi ..., velikokrat do jutranjih ur.

Potem pa tisto dekle, ki me je vsega prevzela, da sem goreče prosil nebeško Gospo, da bi me to dekle sprejelo za svo-jega. Bil sem uslišan. Kako lepo je takrat biti mlad! Ta mlada ljubezen me še sedaj zvesto spremlja na najini skupni poti.

Bili pa so tudi dnevi, ko je bilo vse temno, ko ni bilo nobene svetlobe na poti in nisi vedel, ne kod ne kam. Takrat se je cela mladost tiho umaknila. Pa je prišel nov

dan, ves s soncem obsijan in so se sončni žarki kopali v jutranji rosi, ki se je bleščala kot pisani dragulji razsuti v travi in zopet se je mladost vrnila v velikem požirku.

Vsa moja minula leta sem podzavestno živel kot večni mladenič. Nikoli se nisem obremenjeval s starostjo. Pa je prišlo kod strela z jasnega. Pri mojih petdesetih letih me je mlada prodajalka za pultom prijazno pobarala: “Stric s čim vam smem postreči?” Takrat sem presenečen spoznal, da se moja mladost poslavlja. Samo enkrat v življenju sem si želel, da ne

bi bil več mlad. Ko sem hodil v osnovno šolo, sem strašno zavidal odraslim, ker jim ni treba več hoditi v šolo.

Vse to razmišljanje je pomenilo biti mlad. Kot pravi pesem: “Življenje je lepo, če ga živiš.” Če ga živiš z mladostno ljubez-nijo zase in za druge. Zato prosim vsak dan ljubega Boga, da bi bil še dolga leta »mlad«.

Jože Habinc

september 2008 • 8

Foto

: Než

a Kro

šelj

3

Leto mladih- kaj bomo?

Mitja Markovičžupnik

»Krščanska družina – kariera prihodnosti.« Pod tem skupnim naslovom smo v naši župniji v iztekajočem se pastoralnem

letu ponudili kar nekaj dejavnosti, s katerimi smo skušali pomagati krščanskim zakoncem in družinam, da bi čim

bolj v polnosti zaživeli svoje lastno poslanstvo male Cerkve. Izobraževanja in predavanja, družinska skrinja, postni pohodi, župnijski praznik in praznik zakonske ljubezni,

družinske svete maše, slovenski pastoralni dan, ob tem pa redno delo zakonskih skupin so le nekatere pobude, ki

želijo vsekakor svojo moč ohraniti tudi, ko smo leto družine sklenili.

Z odštevanjem sedemtisočglave množice mladih, zbranih na tradicionalnem festivalu v Stični, pa se je pričelo pasto-

ralno leto mladih.

Temu sledi logično vprašanje: kaj to pomeni? Kaj želimo kot župnija ponuditi mladim? Kaj bomo naredili? Bolj na stežaj

odprli vrata naše cerkve? Povedali mladim, da je vera nekaj osrečujočega in da je pot za Jezusom najbolj smiselna?

Bomo po mestu razstavili plakate, na katere bomo napisali vrednote, ki naj bi bile blizu mlademu človeku? Jim želimo

biti zgled in opora pri njihovem celostnem in verskem odraščanju? Se bomo v tem letu še posebej trudili, da bi jih razumeli in jih imeli radi? Jim bomo pustili, da spregovorijo

o sebi, o svojih skrbeh, strahovih, razočaranjih, sanjah in sladkostih? Se bomo potrudili prepoznati v njihovem

življenju tisto lepo, kar je vsaj v kakem koščku vsakega mlade-ga človeka in jim pomagali, da tisto dobro raste in se razvija? In kako bomo to storili?

Se bomo vprašali, kakšna je družba, ki jo ustvarjamo odrasli in v kateri se toliko mladih ne znajde? Se bomo vprašali, zakaj toliko mladih beži v osame, omame ali celo stran od življenja? Se bomo vprašali o svoji shizofrenosti, v kateri imamo na jeziku celo vrsto vrednot, katerih pa nikakor ne živimo?

Bomo skušali (po)iskati krivce, da so mladi »takšni«? Bomo rekli kako na račun šolskega sistema in učiteljev, pa kako na temo zastarele Cerkve, ki mladih ne zna pritegniti? Ali pa še kako na račun neusmiljen-ega kapitalizma, naše zapos-lenosti in pomanjkanja časa? Bomo iztegnili prst in pokazali pač na kogar koli drugega že, da utišamo svojo vest, ki nam neusmiljeno govori, da sami premalo ali celo prav nič ne naredimo?

Sam si želim dvoje. Prvič. Da bi se vsak od odraslih kristjanov zavedal svoje velike odgovor-nosti, ki jo imamo do mladih in da bi v skladu s spoznanjem te odgovornosti tudi živel in delal. In drugič. Da bi mladi znali pri odraslih prepoznati tiste izkušnje, ki so vredne in drago-cene ter bi jih modro sprejeli.

4

Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi

NA

ŠE

PA

STO

RA

LN

E N

AL

OG

E

... če bo [Sveti Duh] našel dovolj srčnih sodelavcev

»K novi evangelizaciji smo poklicani vsi. Minil je čas, ko smo pastoralno dejavnost razumeli kot dejavnost duhovnikov in posvečenih oseb. [...] Vsak, ki živi v Cerkvi, je dolžan skrbeti za rast Božjega kraljestva.« Tako je zapisano v uvodu za našo celjsko škofijo izredno pomembnega dokumenta, ki je nastajal praktično od začetka naše nove škofije in nosi naslov Prednostne pas-toralne naloge Celjske škofije. Gre za pas-toralni načrt naše škofijev štirih področjih, ki so bila v okviru zelo širokega pogovora prepoznana kot najbistvenejša v času, ko opažamo vedno večjo versko brezbrižnost. »Zaupamo Svetemu Duhu in vemo, da nas bo vodil tudi iz te krize. Vendar le, če bo našel dovolj srčnih sodelavcev. Sveti Duh ob nastanku nove celjske škofije nago- varja vsakega izmed nas, naj se mu odpre

in odkrije v sebi željo in zmožnosti, da pris-peva h graditvi krščanskega občestva in k novi evangelizaciji,« je ob koncu uvodnega poglavja še zapisal naš škof Anton Stres.

S prednostnimi pastoralnimi nalogami smo se člani ŽPS seznanili na svoji prvi seji v tem pastoralnem letu. Glede na analizo stanja v naši župniji smo se opredelili tudi do številnih predlogov, ki so zapisani v tem


načrtu in jih bomo vključili v naš župnijski načrt, celotno skupnost pa bomo o njih seznanili tudi s pomočjo Videmčana (v pri-hodnjih številkah).

Tokrat le nekaj uvodnih izzivov.

Zdi se mi, da je temeljna vzpodbuda prav-zaprav zapisana že v navedenem uvodu. V zavest župnijskega jedra počasi vstopa resnica o tem, da smo vsi verniki po krstu odgovorni za rast vere. Ne le svoje osebne, ampak tudi svojih bratov in sester. Zdi se, da je prav od te žive zavesti jedra odvisno, kako se bo ta zavest širila.

Ko govorimo o župnijskem jedru, imamo v mislih tiste, ki smo se bolj ali manj jas-no odločili za življenje po veri, ki se vred-note evangelija trudimo vključevati v svoje

življenje in ravnanje in ki gojimo osebni molitveni odnos z Gospodom. V tej skupi-ni smo člani pastoralnega sveta, voditelji župnijskih skupin in dejavnosti, člani za-konskih skupin, molivci v molitveni skupini, člani župnijskega pevskega zbora, duhovni-ki, redovnice, veroučiteljice.

Od pastoralne zavzetosti omenjenega je-dra v celotni meri zavisi prihodnja podoba

Foto

: Než

a Kro

šelj i

n ar

hiv V

idem

čana

5

župnije, stanje vere in odprtost, za delovan-je Božje milosti s strani vernikov.

Samo iz gorečnosti župnijskega jedra je mogoče pričakovati, da se bo ogenj vere širil tudi na občasne nedeljnike; na tiste starše in družine, ki so formalno verne in pošiljajo svoje otroke k verouku, sami pa trenutno ne čutijo želje po bogoslužju; na tiste starše, ki se pripravljajo na krst svojih

otrok, pa sami niso bili deležni kakega glo-bokega zgleda resnično vernega življenja; na tiste mlade, ki se niso našli v mladinskih dejavnostih znotraj župnije, duhovnih vaj ali duhovnih gibanj in iščejo duhovno podo-bo, nemalokrat tudi v različnih alternativnih duhovnih gibanjih ...

Temeljni kamen nove pastoralne zavzetosti naše škofije in župnije se zdi vprašanje: »Kaj lahko jaz naredim za rast Božjega kraljest-va?«

Rad bi poudaril, da so med nami že zelo lepi zgledi, ki govorijo o tem, da to ra-zumemo. Župnijski pevski zbor, torkova zakonska skupina (ki med drugim sodelu-je pri pripravi staršev na krst), sodelavci v župnijski pisarni in pri financah, prostovoljne laiške katehistinje, uredništvo Videmčana, voditelji skupin Družina in življenje, bralci Božje besede, voditelji projektov (župnijski praznik ...), krasilke cerkve, mladi animatorji, skavtski voditelji, ključarji in drugi skrbniki materialnih dobrin župnije ... Samo želim si, da bi se krog zavzetih za Božje kraljestvo širil. In želim si, da bi čutili, da je to poslan-

stvo, v katerega nas vabi sam naš Gospod Jezus. Torej ne gre za to, da bi »pomagali župniku«, ker sam vsega ne zmore, ampak gre za to, da vsi sodelujemo pri Jezusovem poslanstvu odreševanja vsakega človeka.

To se mi zdi izjemno pomembno izhodišče našega dela. Ko se zavedamo, da delamo za odrešenje naših bratov in sester, in da je naš delodajalec sam Gospod Jezus, pričnejo odpadati tudi marsikatere prepreke in ovire, ki se sicer pojavijo kot posledica naše ome-jene človeške narave. Za kaj gre?

Vsak od nas ima svoje odlike in svoje slabo-sti. Vsak ima svojo življenjsko zgodbo, ki ga pogojuje, vsak tudi vrsto (še) nerazrešenih ugank svoje osebnosti, svoje duševnosti. Vsak od nas ima svoj značaj in svoj način re-agiranja, vsak svoja pričakovanja in po svoje postavljene prioritete. V tistem trenutku, ko se zavemo, del kako vzvišenega poslanst-va smo, vse take priložnosti za nesoglasja izginejo in tudi tisti z najbolj različnimi izkušnjami lahko postanejo učinkoviti sode-lavci.

Vabim vas, da skupaj goreče molimo k Sve-temu Duhu, naj nas »podžge«, naj razpiha žerjavico naše vere in bo naše srce zagorelo v ljubezni do Gospoda ter bratov in sester. V duhu tistega, kar so nam v eni od prejšnjih številk Videmčana na tem mestu razlagali naši mladi animatorji: »Kdor hoče druge vneti, mora sam goreti.«

Mitja Markovič, župnik

6

NO

VIC

E Ž

UP

NIJ

SK

EG

A Ž

IVL

JE

NJA



Skavti naJamboreeju

Skavti si vsako leto v času poletnih počitnic privoščimo izziv v obliki tabora, ko se odpravi-mo daleč stran od civilizacije, računalnikov in mehke postelje, nekam v zavetje dreves, prijet-nega gozda in kjer nas ponoči loči od neba le topla spalna vreča in platno šotora. Tam se za nas prične prava pravcata pustolovščina v ob-liki neštetih aktivnosti, prijateljskega druženja, spoznavanja skavtskih bratov in sestra ter od-krivanja samega sebe ...

Tudi letos je bilo tako. Sicer v nekoliko spremen-jeni obliki, saj smo se tokrat združili vsi sloven-ski skavti in skavtinje. Skupaj nas je bilo okoli 3500, na velikem travnatem prostoru v bližini Želimelj. Tu je od 19. julija do 3. avgusta potekal program za vse starostne veje v skavtstvu, od najmlajših volčičev do izvidnikov ter najstarejših popotnikov. Preko mnogih delavnic, iger, neu-trudnega norenja in glasnega prepevanja smo

uspeli pripeljati tabor srečno do konca, kljub temu da nam je nekajkrat pošteno zagodlo vreme. V tem času so se imeli mladi možnost spoznavati s skavti iz drugih skupin, rojevala so se nova prijateljstva in mladostniške ljubezni, kdaj pa kdaj pa se je utrnila tudi kakšna solza, seveda sreče.

Krčani smo bili na tem taboru še posebej pre-poznavni, saj smo se ponašali z najštevilčnejšo četo (46 mladih in 4 voditelji), bili pa smo seve-da tudi »zlo-glasni, naj-večji, ful-zagreti in orn’k-lepi«. Nič pa ni zaostajal tudi klan in skupaj nam je uspelo ustvariti neverjetno energijo in fenomenalno vzdušje na tem nepozabnem do-godku.

In tako nas je “norost, ki deluje”, kakor je bil tabor poimenovan, popeljala do nove odlične izkušnje in nam pokazala, da smo skavti še vedno tisti, ki nam je povezanim med seboj in z Jezusom dano svet spremeniti na bolje ...

Aleš Erjavec Foto

: Mat

ic Ro

mih

, Aleš

Erja

vec

7

Poletni meseci, ki so celo za animatorje počitniški, so se nam zdeli kot nalašč za to, da še malo okrepimo svoje zdravje in svoja telesa. Sklenili smo, da se odpravimo v gore. Seveda ne kamor koli, ampak kar na Vrh, na Triglav.

Nismo prav veliko izbirali dneva, Gospod pa nam je podaril čudovitega. Če je bilo jutro v Vratih precej hladno, vlažno in z zelo gosto meglo, in če se je na Luknji vsemu temu pridružil še mrzel veter, se je dan kmalu spremenil. Nekatere tehnične težave so žal sicer nekaterim preprečile, da bi se tega veselili, ostali pa smo se pogumno odpravili čez Plemenice na naš najvišji vrh.

Pot je bila res čudovita, sami pa smo jo znali temeljito uživati, saj se nam ni nikamor mudilo, tako nam je ostalo veliko časa za občudovanje narave ter za smeh in obujanje spominov. Pozno popoldne smo prispeli na sončen vrh, po primernem krstu novincev in spominski fo-tografiji pa smo se odpravili na Kredarico. Naša mladostna »norost« nam ni dala, da bi se

Animatorji na Triglavu

zleknili v postelje planinskega doma, namesto tega smo si privoščili kamnita ležišča in spalne vreče. Da, vstali pa smo lažje in z veseljem. In ostalo nam je še ravno dovolj moči, da smo pred zajtrkom še enkrat skočili na vrh, preden smo se podali nazaj v dolino.

Foto

: Mitj

a Mar

kovič

8


PR

ED

NA

MI:

LE

TO

ML

AD

IH


PRIJATELJSTVO

LJUBEZEN

VERA

MIR

NA

SMEH

MOLITEV

»Lea, oprosti za zadnjič.«

»... namreč tut ti si bla na začetku majhna sadika v mojem srčku, zej pa si se razvila v

veliko drevo ...«

»Klavdija, kaj se lahko prosim javiš?«

»Boris, moram priznati, da sem ponosna nate in na Boga, ki

je uslišal naše prošnje za tvoj uspeh.«

»Špela, lep pozdrav iz Rima. Je lep, a KK je lepše.«

»Ne išči nekoga, ki je popoln.Ljubi nekoga, ki ni popoln in ga

naredi popolnega s svojo ljubeznijo.«

9

PRIJATELJSTVO

LJUBEZEN

SVETI DU

HIGRA

PRIPADN

OST

PESEM

»Veš, jaz sem ugotovila, da ti še nisem povedala, da velikokrat mislim nate in da velikokrat

molim zate.«

»Če bi prijatelji imeli etiketo, bi na tvoji pisalo:

100 % edinstvenaBarva: ZLATA

Cena: NEPRECENLJIVAMade in HEAVEN.«

»Opravičujem se ti, če sem te prizadel

ali s čim užalil,ne da bi vedel ...Rad te imam!«

»Ne obupaj, ker vem, da zmoreš.«

»Luka, polepšal si mi večer, teden, leto,

življenje!«

Prip

ravil

i ani

mat

orji.

Ilust

racij

e: Tj

aša S

ušin

10


NO

VIC

E Ž

UP

NIJ

SK

EG

A Ž

IVL

JE

NJA


Sredi meseca junija je v našo domovino drugič priromal kip Matere Božje iz Fa-time. Vsak večer so se ob njem zbirali verniki in razmišljali ob sporočilih fatim-skih dogodkov ter prosili Božjih milosti po Marijini priprošnji.

V torek smo se v stiški samostan, ki je tokrat gostil »Marijo romarico«, odpravi-li člani molitvene skupine naše župnije in še nekaj naših prijateljev.

Naše srečanje se je pričelo z molitvijo rožnega venca pred Najsvetejšim in pred milostnim kipom fatimske Marije.

Duhovnik Janez Vagner je premišljeval o skrivnosti fatimskih dogodkov. Med drugim je zelo naglasil Marijino vabilo k zadoščevanju in žrtvovanju. Kristjani naj bi se po zgledu fatimskih otrok žrtvovali za vse žalitve, s katerimi ljudje žalimo Marijo in Jezusa.

Slovesno sveto mašo je ta večer vodil ko-prski pomožni škof Jurij Bizjak. Vse je prijazno pozdravil in dejal, da se vsi počutimo kot Elizabeta, ko je prišla Mari- ja k njej na obisk, pa je vzkliknila: »Bla-goslovljena ti med ženami in blagoslov-

Pri Fatimski MarijiRomanje molitvene skupine v Stično

Foto

: Mitj

a Mar

kovič

, Sla

vica B

an

11

ljen sad tvojega telesa.«

V nadaljevanju je spregovoril o Mari-jinem Srcu. Marijino Srce je v Novi za-vezi omenjeno dvakrat. Prvič ob rojstvu, drugič, ko se sveta Družina vrne z dva-najstletnim Jezusom na dom v Nazaret. V obeh primerih gre v bistvu za premis-lek o Božji besedi.

V drugem primeru je naglašeno, da Marija in Jožef nista razumela Jezusove besede. Hkrati pa je jasno pokazano, da je Marija vse besede ohranila v svojem srcu.

Pri Fatimski MarijiRomanje molitvene skupine v Stično

Prav posebej je naglasil, kako je pomem-bno ohranjati v srcu prav tisto Besedo, ki je morda na prvi pogled še posebej težka ali nerazumljiva. Nikoli ne smemo mis-liti, da je Sveto pismo samo za učenjake. Božja beseda je izgovorjena za vsakega človeka.

Prav posebno mesto ima pri tem branje Lectio Divina. To je kakor pogovor »iz obličja v obličje«, »iz srca do srca«. Tak pogovor je opisan, ko je Mojzes govoril z Bogom. Ali pa ko se Jezus pogovarja z učenci (»Vas sem imenoval prijatelje ...«).

Isti izraz je uporabljen za pogovor med učencema, ki sta na poti v Emavs. Pogo-vor, ko se pogovarjata dva prijatelja.

Božje Srce je vedno pripravljeno na pogovor "od srca do srca" s človekom. Vprašanje je, kakšno je naše srce. »Hva-lijo me z ustnicami, njihovo srce pa je daleč od mene.« Že na začetku beremo, da je bil Stvarnik žalosten, ker je ustvaril človeka, človekovo srce je postalo namreč hudobno.

Zato pa Bog sam spreminja naše srce. "Dam vam meseno srce, čuteče srce vam ustvarim." Bog je poslal v naše srce Duha, ki v nas kliče: "Aba, Oče."

Po sveti maši smo se vsi verniki z lučkami odpravili na krajšo procesijo v okolici sa-mostana skupaj z milostnim kipom. Bilo je zares duhovno bogato srečanje. Bogu hvala.

Mitja Markovič


NO

VIC

E Ž

UP

NIJ

SK

EG

A Ž

IVL

JE

NJA

12 september 2008 • 8

O Gospa, o Mati moja!

Pričakala nas je sredi cerkve, njen po-gled je bil tako poln milosti, v srcu si lahko začutil njeno prošnjo po molitvi, po predanosti, po izročitvi ... Vabila nas je k vsakodnevni molitvi rožnega venca, k molitvi in žrtvi za grešnike, k posvetitvi Jezusovemu in njenemu brezmadežnemu Srcu. Svoje roke smo sklenili ob molitvi rožnega venca pred Najsvetejšim, v nadaljevanju prisluhni-li božji besedi, tako veličastno zapetemu

evangeliju, razmišljanju škofa.

Ko smo za Marijinim kipom stopali v procesiji, se je delala noč. Kako simbolično! Potrebovali smo le droben plamen sveče in tema je bila premaga-na. Vsak z gorečo svečo v roki in prav tako gorečo molitvijo v srcu. Pomagaj nam! Usmerjaj nas! Ozri se na naše

družine!

Samo še iztegnjena roka, rahel dotik kipa, neizrečena obljuba.

Vsaj Marijin praznik je dan, ko spet obnavljamo svoj odnos do nje, ki je tudi

meni, tebi, njemu Mati.

In ko si odgovarjamo na vprašanje: Kaj mi pomeni Marija? Sem njen otrok? Občutim kaj, ko molim: O, Gospa moja, o, Mati moja!? Ali sem s svojim življenjem Mariji v ponos ali v

sramoto?

Ivanka Zupančič

Foto

: Než

a Kro

šelj,

Mitj

a Mar

kovič

. Več

foto

grafi

j na w

ww.

videm

can.

si

13

»Prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče.« To je bila rdeča nit letošnjega 27. srečanja mladih v Stični. Seveda smo bili tudi tokrat zraven.

Vsi, ki že več let hodimo v Stično, dobro vemo, da je vsak nedeževen dan mladih naravnost Božji dar in prav tak je bil tudi letos. Pravzaprav čisto idealen. Ne vroč in ne deževen. Če temu prištejemo še stare prijatelje in znance, s kate-rimi smo se srečevali na vsakem koraku, ter več kot 7000-glavo množico mladih, s katerimi de-limo podoben pogled na svet, pa navdušeno in razigrano skupino animatorjev na odru, odlične glasbenike in domišljen program, je jasno, da je bil dan popoln.

Dve uri festivalskega dopoldanskega programa je minil, kot bi mignil in že smo se odpravili v številne kvalitetno pripravljene delavnice. Animatorji smo si letos dali za izziv, da se udeležimo delavnic kot animatorji, kar pomeni,

da smo nabirali idej in izkušenj za naše delo. Svoje izkušnje pa smo radi podelili tudi z dru-gimi udeleženci.

Vrhunec srečanja je bila sveta maša pred stiškim samostanom, ki so jo vodili skoraj vsi slovenski škofje, pri pridigi pa nas je imenitno nagovoril koprski škof Jurij Bizjak. Odlično je začutil utrip Stične in nas mlade nagovoril izjemno prisrčno in izzivalno. Spregovoril je o treh delih gesla Stične. O tem, kaj pomeni biti Jezusova priča, o darovih Svetega Duha in njihovih simbolih ter nenazadnje ob prispodobi avtomobila še to, kaj pomeni imeni moč, ko jo potrebuješ.

Sveti maši je sledilo svojevrstno presenečenje. Zbrana skupina mladih z vse Slovenije je z glasnim odštevanjem slovesno pričela pasto-ralno leto mladih, za tem pa smo praznovali z glasbeno skupino »Stična-band«. Ob koncu še seveda obljuba: prihodnje leto se spet srečamo - ter številni prijateljski objemi v slovo.

... in boste moje priče ...Udeležili smo se 27. festivala mladih v Stični

14


NO

VIC

E Ž

UP

NIJ

SK

EG

A Ž

IVL

JE

NJA


Animatorsko leto, ki ga končujemo, je bilo zelo bogato. Pripravili smo kar nekaj župnijskih de-javnosti, pri mnogih pa smo tudi sodelovali. Tri oratorijske delavnice za osnovnošolce, otroške in mladinske maše, božičnica, birmanski vikendi, šmarnice, birmanska devetdnevnica, sodelovanje pri slovesnostih prvega svetega obhajila in birme in nenazadnje naš prvi ora-torij, na katerega smo prav posebej ponosni, vse to smo »morali« nekako okronati.

After-oratorij, kakor smo poimenovali sklep lanskega animatorskega leta, nas je odpeljal v priljubljeni zabaviščni park Gardaland. Četudi je bil dan deževen, smo se dodobra naužili adrenalina, ki ga ta park ponuja. Na izlet smo povabili še nekaj lanskih birmancev, ki bodo v letošnjem letu lahko sodelovali kot animatorji pomočniki.

Tako smo skupaj drveli po blue tornadu, se preizkusili v prostem padu, se odpravili na gusarsko ladjo in v starodavno piramido, še tako velik naliv nas ni zaustavil pred Mamutom ... Povsem premočeni in precej premraženi smo se šele proti večeru vrnili na avtobus, kjer se je pričela nova avantura iskanja suhih oblačil. Animatorsko tovarištvo je poskrbelo tudi, da nihče ni ostal moker ...

Zadovoljni smo se vračali domov, naše misli pa so že pogumno zaplule v izzive novega ani-matorskega leta, ki je pred nami.

After-oratorij v Gardalandu

Foto

: Mitj

a Mar

kovič

, Mar

ko P

lani

nc, a

rhiv

Nedelja, lep sončen dan. Na vrhu Libne, pri cerkvi svete Marjete se zbirajo ljudje. Danes praznuje svoj god zavetnica te cerkvice, sveta Marjeta.

Ta dan si je Krajevna skupnost Dolenja vas izbrala, da prične s praznovanjem krajevnega praznika, kajti po dolgem čakanju je cesta dobila asfaltno prev-leko. Cesta se vije od cerkve do domačije Planinc in po spodnji strani skozi gozd, v dolžini približno 850 metrov. Krajevna skupnost je poskrbela za navoz gramoza in utrditev, Občina Krško pa je prispe-vala za asfalt.

Samo praznovanje se prične s sveto mašo, ki jo je daroval župnik Mitja Markovič, prepeval je domači pevski zbor. Po končani sveti maši zbrane nagovori predsednik Krajevne skupnosti Dolenja vas Branimir Vodopivc, nato pa še podžupanja Občine Krško Ana Nuša Somrak. Vsi so se ozirali po svetopisem-skih besedah nedeljskega evangelija, v katerem smo poslušali Jezusovo priliko o dobri setvi, med katero je gospodarjev

Marjetina nedelja na

Libni

neprijatelj skrivaj zasejal še plevela.

Po župnikovem blagoslovu smo prerezala trak. Za kulturni program pa so poskr-beli harmonikarji, učenci Glasbene šole Krško, pod vodstvom profesorja Staneta Cetina. Predsednik Krajevne skupnosti vse zbrane povabi na sprehod po novi cesti do Planinčeve domačije, kjer čaka mali prigrizek in hladna pijača.

Marjetina nedelja na Libni – tradicio-nalni praznik, ki se prične s sveto mašo. Prihajajo družine, srečujejo se prijatelji, poklepetajo ob dobrem lovskem golažu, domači kapljici. Zasliši se glas har-monike, kitare, trobente, …, marsikoga zasrbijo pete. Vse prehitro mineva popol-dne, bliža se večer.

Nedelja, lep sončen dan, Marjetina nedel-ja – naslednje leto se srečamo ponovno.

Marjana Planinc

15

Foto

: Mar

jana

Pla

ninc

DO

BR

OH

OTN

A P

OV

AB

ILA



LETOS PRVIČPRI NAS

NAJMLAJŠI SKAVTI:

VOLČIČI IN VOLKULJICE

sobota, 4. oktober, ob 9. uri

na travniku ob cerkvina Vidmu v Krškem

(volčiči in volkuljice so najmlajši skavti od 2. - 4. razreda)

LETOS V NAŠI ŽUPNIJI:

ŠOLA ZA STARŠEProgram je namenjen staršem in vsem tistim, ki želite več pozornosti posvetiti vzgoji otrok in sebi. Sklop srečanj ima naslov Spodbujanje razvoja samoza-vesti.

Šola za starše pomaga postav- ljati jasne vzgojne cilje, poznati raz-voj samospoštovanja pri otroku, iz-popolnjevati komunikacijske in druge veščine, ki jih potrebujete za dobro vzgojo.

Na srečanjih uporabljamo aktivne me-tode dela. Program spodbuja zdrav način življenja, rast samospoštovanja in samozavesti in razvoj duhovne razsežnosti.

Prispevek za vsa srečanja je 10 € (cena vključuje gradivo). Na prvem srečanju boste lahko kupili tudi ‘učbenik’, ki ga bomo uporabljali, knjigo Otrok in samozavest (Tony Humphreys). Cena je 21 €.

Šola poteka tri sobote od 14.30 - 18.00:

8. novembra,10. januarja in7. marca.

Šolo pripravlja in izvaja: jezuit p. mag. Silvo Šinkovec,Duhovno središče sv. Jožefa, Ljubljana.

Documents

Videmčan 8 (2008)