Vest

Povzetek iz: J. T. Bretzke, A Morally Complex World, 109-144.

OMT 2006-07

I. Primat vesti

Bretzke poudarja središčno vlogo vesti v moralni teologiji: “vedno sledi svoji oblikovani in poučeni vesti” (ključni stavek MT)

Vest ni biblični pojem, vendar najdemo osnovno idejo v številnih mesti v SP

vest = Božji glas (Apd 5,27-32): “Boga je treba bolj poslušati kot ljudi” (Apd 5,29)

v vesti se križajo vsi štirje viri moralnosti

Pojem vesti

2. vat. koncil: “svetišče človeške osebe” (GS 16) sveti kraj, kjer se posameznik sreča z Bogom zavetišče, kamor nima vstopa nobena zunanja

avtoriteta

Avtonomija vesti (nomos = zakon, autos = sam) – ne pomeni, da človek sam ustvarja moralni zakon zase, ampak da ga odkriva in potem izvaja v svojem življenju

“Oseba je moralno dobra, ker si iskreno prizadeva, da bi odkrila dobro in dobro delala ter da bi razkrila zlo in se ga izogibala oz. ga zmanjševala.” (Bretzke 111)

Zadnja avtoriteta

Vest je zadnja moralna avtoriteta, ki jo je potrebno poslušati

Heteronomija (“hetero” – drugi, drugačen) ni v tradiciji katoliške moralne teologije

Sth I-II, q. 19, a. 5: tudi če bi bil posameznik izključen iz Cerkve, mora poslušati lastno vest, kajti zadnji sodnik je Bog

coram Deo (=pred Bogom)

Cerkveno učiteljstvo

Grisez: “katoličani morajo oblikovati vest v skladu z naukom cerkvenega učiteljstva”, “podreditev nauku cerkvenega učiteljstva je podreditev Božjemu nauku”

Bretzke: ugovori težko je reči, katere so zares nezmotljive Božje

smernice na moralnem področju

prehiter prehod med tem, da ima cerkveno učiteljstvo po Božjem načrtu določeno vlogo na moralnem področju, in med tem, da je poslušnost cerkvenemu učiteljstvu poslušnost Bogu

potrebno je upoštevati moralni razvoj (prešuštvo, smrtna kazen, verska svoboda, suženstvo, pobiranje obresti)

“Cerkveno učiteljstvo je kljub pomoči Svetega Duha še vedno sestavljeno iz ljudi, ki so podvrženi vsem omejitvam, ki so lastne človeški naravi, kar vključuje tudi delno spoznanje” (Bretzke 114)

Ratzinger: celotna Cerkev je obdarjena s Svetim Duhom

Zmotna vest

Posameznik mora slediti svoji vesti, četudi je objektivno gledano zmotna

To ne pomeni zanemarjati pomena za oblikovanje in poučevanje vesti (pomen cerkvenega učiteljstva!)

Nikogar ne smemo siliti, da bi deloval proti svoji lastni vesti (KKC 1782; 1790)

II. Zgodovina

Syneidesis: dva različna aspekta habitus

actus (moralna sodba)

Manualistika: dve vrsti sodbe pravilnost/zmotnost nekega abstraktnega

dejanja v sebi (objektivna narava: iudicium de actu ponendo)

ali je določeno dejanje, ki ga posameznik proučuje, pravilno ali zmotno (subjektivna sodba: iudicium de positione actus)

Odprte teme

premagljiva/nepremagljiva zmotna vest, gotova/negotova vest problem: racionalizacija (z razumom lahko

marsikaj opravičimo)

objektivno/subjektivno: pravilno/zmotno, dobro/slabo (Fuchs)

narava/kultura – ni moralne narave brez kulture; pojem “človeška narava” je abstrakcija

Objektivni moralni red

objektivni pol

Oseba

subjektivni pol

Vest sodi moralno dejanje na podlagi skladnosti z objektivnim moralnim redom, ki je “zunaj” osebe

Končna sodba vesti je lahko pravilna ali zmotna.

Tradicionalni pogled: vest presoja moralnost dejanja

Bretzke, 127.

Svetišče posameznikove vesti

Razumevanje tega, kar Bog zapoveduje

(objektivni pol)

Odgovor na razumevanje Božjega klica

(subjektivni pol)

Pokoncilski pogled: razločevanje v vesti posameznika

Oba pola sta povezana znotraj vesti

Bretzke, 129.

III. Spirala moralnega življenja

Vest je prirojena, vendar ne kot genski zapis, ki določa naš biološki razvoj

Spirala moralnega življenja utemeljenega v vesti (the spiral of conscience-based moral living):

določeno krožnost v razvoju vesti

določen napredek in razvoj v moralni modrosti in veščosti, da modrost udejanjimo v praksi

1) Začetek: faza osnovnega oblikovanja, formation (jedrne vrednote – družina, starši) – kasneje se v proces vključijo še drugi glasovi (kulturno okolje)

2) Poučevanje vesti (information)

3) Različni viri, ki poučujejo našo vest, zato je potrebno razločevanje (discernment) – za razločevanje potrebujemo adekvatne informacije (štirje viri MT); razločevanje pomeni iskanje iskrenega odgovora na to, kar spoznamo, da Bog od nas zahteva

4) Odločitev (decision): Prav je, da se posvetujemo z drugimi, vendar je na koncu vsak posameznik odgovoren za svoje moralne odločitve

5) Udejanjenje (action): razumnost

6) Razmislek (reflection): premisliti vse pomembne moralne odločitve

7) Preverjanje (reconsideration)

8) Preoblikovanje (re-form): ne moremo stopiti dvakrat v isto reko

Oblikovanje

Poučevanje

Razločevanje

Odločitev

Udejanjenje

Razmislek

Preverjanje

Preoblikovanje

Oblikovanje

Bretzke, 139.

Šibkosti modela spirale

preveč intelektualističen; premalo upošteva čustveno, psihološko, socialno in kulturno dimenzijo

preveč optimističen; v življenju človek ne raste vedno v moralni modrosti – spirala, ki gre navzgor, ima tudi svojo dvojčico, t.j. spiralo, ki gre navzdol v moralni modrosti

Spirala izzivov pri razvoju vesti

močne točke/ovire pri oblikovanju

viri/ovire pri poučevanju uvidi/slepe pege pri razločevanju

močne točke/šibkosti pri odločanju in udejanjanju močne točke/ovire pri preverjanju in preoblikovanju

oblikuj

preveri

premisli

deluj

odloči se

razločuj

pouči se preoblikuj