Marijani{~e v Ver`eju. Zv. VI.

žSpisal

Martin Marosa sdb.

Izdano ob 90-letnici Salezijanskega zavoda v Ver`eju.

Ver`ej, november 2002.

žVeržej v nacrtihBožje previdnosti.

Ver`ej v na~rtih Bo`je previdnosti.

Marijani{~e v Ver`eju. Zv. VI.

Izdano ob 90-letnici Salezijanskega zavoda v Ver`eju.

Ver`ej, november 2002.

Martin Maro{aVer`ej v na~rtih Bo`je previdnosti

Izdal Salezijanski zavod Ver`ej ob praznovanju svoje 90-letniceUredil Janez Krnc

Uvodno besedo napisal prof. Lojze DobravecFotografije iz arhiva avtorja in Salezijanskega zavoda Ver`ej

Lektoriral prof. Stanislav DuhOblikoval Marko Suhover{nik

Zalo`il Salve d.o.o., LjubljanaTisk Biro M, Ljubljana 2002

Knji ̀ i ci na pot.

Pred se boj ima mo knji ̀ i co s po men lji vim na slo vom Ver ̀ ej v na ~r tih Bo` je pre vid no sti iz pod pe re sa sa le zi jan ske ga du hov ni ka Mar-ti na Ma ro {e. Z ori som zgo do vi ne Ver ̀ e ja in sa le zi jan ske ga za vo da Ma ri ja ni{ ~e ho ~e av tor po ka za ti, kako je bilo prav temu kra ju ob Muri na me nje no po seb no po slans tvo na na rod nost nem, kul tur nem in du hov nem po dro~ ju. Ni za nje zgo do vin skih dej stev se zato pre-ple ta s po sku som teo lo{ ke raz la ge zgo do vi ne Ver ̀ e ja in Ma ri ja ni{ ~a.

Po vod za na sta nek knji ̀ i ce je pred vsem 90-let nica Ma ri ja ni{-~a. 27. ok to bra 1912 so se na mre~ sa le zi jan ci za stal no na se li li v no voz gra je nem za vo du in za ~e li vzgoj no delo za fan te. Po men lji vo je, da prav v tem letu (2. novembra) tudi g. Mar tin Ma ro {a praz-nu je svoj 90. rojst ni dan. Leto 2002 je tako leto dvojnega ju bi le ja in zato tudi dvoj ne ga praz no va nja.

Delo je se stav lje no iz ve~ de lov. V pr vem nas pi sec sez na ni z zgo do vi no Ver ̀ e ja od pr vih omemb kra ja do bli` nje pre te klo sti, v dru gem opi {e na sta nek in zgo do vi no `up ni je Ver ̀ ej, v tret jem in ~e tr tem delu pa nam prib li ̀ a lik sv. Ja ne za Bo ska, us ta no vi te lja sa le zi jan cev, in nji hov pri hod v Ver ̀ ej, kjer je bil pred vsem po za slu gi ro ja ka An to na Pu{ ~e nja ka zgra jen dom za vzgo jo fan tov in du hov ni{ kih kan di da tov z ime nom Ma ri ja ni{ ~e. Delo se kon ~a s krat kim ori som zgo do vi ne Ma ri ja ni{ ~a ter s po gle dom v se da njost in pri hod nost, v ka te ri naj bi za vod zno va pol no za ̀ i vel.

Ka kor za dru ge sa le zi jan ske us ta no ve na Slo ven skem so tudi za za vod Ma ri ja ni{ ~e zna ~il na pred vsem tri ob dob ja: prvo ob se ga ~as od us ta no vi tve do za ~et ka dru ge sve tov ne voj ne, v ka te rem je za vod

6

do ̀ i vel izre den raz cvet; dru go je ~as po dru gi sve tov ni voj ni, ko je v no vih po li ti~ nih raz me rah sa le zi jan sko delo v za vo du po pol no ma za mr lo; tret je ob dob je pa ob se ga ~as po slo ven ski osa mos vo ji tvi, ko je za vod bil zo pet vr njen sa le zi jan cem, ki so se kljub {te vil nim te ̀ a-vam lah ko zno va vr ni li v za vod in po nov no za ~e li delo za mla di no.

Na {a ve li ka `e lja je, da bi nas sre ~a nje z zgo do vi no Ver ̀ e ja in Ma ri ja ni{ ~a spod bu di lo v skup nem pri za de va nju za vse stran sko pre novo in o`i vi tev za vo da, zla sti kar se ti ~e nje go ve ga po slans tva v ko rist Slo ven cev z obeh bre gov Mure, kot je za ̀ e lel ma ri bor ski {kof dr. Franc Kram ber ger ob praz ni ku Ma ri je Po mo~ ni ce: Ver ̀ ej z Ma ri ja ni{ ~em naj po sta ne »Ra kov nik ob Muri«, sredi{ ~e du hov-no sti, kul tu re in dela za mla di no ter `a ri{ ~e po bo` no sti do Ma ri je Po mo~ ni ce.

Ob dvoj nem ju bi le ju naj bo izre ~e na na {a is kre na zah va la Gos po dar ju `iv lje nja in zgo do vi ne; slav ljen ca – za vod Ma ri ja ni{ ~e in g. Mar tin Ma ro {a, ki je tudi ~ast ni ob ~an ob~i ne Ver ̀ ej – pa naj bo sta de le` na nje go ve ga obil ne ga bla go slo va.

Ljub lja na-Ra kov nik, 4. oktober 2002.

Lojze Dobravec,višji predstojnik slovenskih salezijancev.

VI

1

Uvod.

O Ver ̀ e ju je ̀ e Ve li ko na pi sa ne ga, ~e prav je le skrom na va si­ca, toda lepa, zgra je na `e dav no ob reki Muri in je pred ne kaj leti za slu ̀ i la na slov naj lep {e ure je ne vasi v Slo ve ni ji. Ima le bli zu ti so~ pre bi val cev, ven dar pa je ne kak {no geo graf sko sre di{ ~e se da nje ga Po mur ja, ki po ve zu je Slo ven ce iz Pr le ki je in Prek mur ja, nek daj z bro dom in zdaj z le pim mo der nim mo stom in lepo as fal ti ra no ce sto in tudi z `e lez ni co, ki Slo ve ni jo po ve zu je z Ma d`ar sko. Le ̀ i na ro do vit ni rav ni ni, sre di lepo ob de la nih njiv med Lju to me rom in Rad go no. Kraj se je v sta rih ~a sih ime no val Ru gi nes feld, to je Mur sko po lje, rav ni co okrog Ver ̀ e ja so `e od za ~et ka de vet naj­ste ga sto let ja ime no va li kar Ver ̀ ej sko, ali »Er ̀ en sko« po lje. ^e si koga, na me nje ne ga v to rav ni co, vpra {al, kam gre, ti je od go vo ril, da gre v »Er ̀ i«. Dr. Fran Ko va ~i~, Ver ̀ e jec, pro fe sor teo lo gi je, znans tve nik in zgo do vi nar, je pri {el do skle pa, da ime Ver ̀ ej iz vi ra iz te os no ve. Tako zatrjuje tudi Stan ko Vraz, ko Ver ̀ ej ime nu je polj sko Tivo z `it ni mi po lji, z »er` jo« ob kro ̀ e no.1

Od leta 1353 se kraj ime nu je Wern see, kar naj bi po me ni lo »na sip ob vodi« ali »obram bni zid«. Zgo do vi nar Sle ko vec se na gi ba k tej raz la gi. Dr. Ko va ~i~ mu opo re ka, saj je Ver ̀ ej praz go do vin sko na se lje in je go to vo ime lo svo je, dru ga~ no ime, ki ni bilo nem{ ke ga iz vo ra. Nem{ ki ko lo ni za tor ji (Ba var ci) so pri{ li poz ne je, si os vo ji li to de ̀ e lo in ji dali svo ja, nem{ ka ime na.

1 Prim. F. Ko va ~i~, Ljutomer. Zgodovina trga in sreza, 1926, 259­278.

2

Bra ti zgo do vi no Ver ̀ e ja je kot bra ti ro man. Lep kraj, goz di~ ki ob Muri, rav nin sko ro do vit no po lje, ob kro ̀ e no od niz kih gri~ kov, po se ja nih s ~ed ni mi va si ca mi in lepo ure je ni mi vi no gra di, ki da je jo vr hun ska vina; v ne po sred ni bli ̀ i ni ba nov ske to pli ce in na ob zor­ju, pod naj vi{ jim vr hom Po mur ja, `e slav ne in mo der ne ra den ske to pli ce in zdra vi li{ ~e s svo ji mi bre zal ko hol ni mi pi ja ~a mi »treh src«. Kot zvest ~u vaj s Ka pel ske ga vrha bedi nad to le po to sve ta Ma ri ja Mag da le na iz svo je kra sne cerk ve.

V uvo du `up nij ske kro ni ke Ver ̀ e ja, ki jo je z lju bez ni jo na pi­sal dva krat ni `up nik te `up ni je Jo ̀ e Ko sta nje vec, be re mo po sre ~e no oce no o lo ka ci ji Ver ̀ e ja: »Ko so se na {i pra ded je na se lje va li ob Muri, v kra ju, ki nosi se daj ime Ver ̀ ej, mor da niso slu ti li, kako ugod no me sto so na{ li za na dalj nji raz voj in rast na se lja. Iz ne kaj bajt iz {ib­ja in bla ta je v teku sto le tij zra sel trg Ver ̀ ej, ki je pred leti za slu ̀ il oce no naj lep {e or ga ni zi ra ne vasi v Slo ve ni ji. K nje ne mu raz vo ju je pri po mo gla pro met na ce sta, ki je vo di la prek Mure na Ma d`ar sko. Ver ̀ ej je bil ta koj za Rad go no naj po mem bnej {i pre hod pre ko Mure na spod njem [ta jer skem«.

Mo ra mo pri pom ni ti, da tudi do bra lega do lo ~e ne ga kra ja ne bi ni~ po me ni la, ~e je ljud je, ki tam bi va jo, ne bi zna li iz ko ri sti ti. Ver ̀ ej ci so zna ni kot po no sni, sa mo stoj ni, de lav ni, vztraj ni, bo je vi ti, po gum ni ljud je, ki jim ne manj ka ini cia ti ve. So pa ne ka te ri v~a sih malo pre ti ra no sa mo za dost ni in radi po ve jo svo je mne nje ter tudi po kri ti zi ra jo, ~e jim kaj ni po go du. Ven dar ne iz hu do bi je, mar ve~ z do brim na me nom, da bi se na ~r ti lep {e iz te kli. Zato so tudi po sta li tar ~a mno gih zba dljivk, ob ka te rih se sami naj bolj sme je jo, jih radi pri po ve du je jo in v~a sih tudi upri zar ja jo na glav nem trgu ob praz no­va njih v me se cu nar cis. Mo ra mo priz na ti, da gre rav no njim glav na za slu ga, da je Ver ̀ ej da nes to, kar je. Po seb no v teh zad njih ne kaj le tih, ko je zo pet po stal sa mo stoj na ob ~i na, je izred no na pre do val.

3

1. Ver`ej je staro naselje.

Ar heo lo{ ke iz ko pa ni ne ka ̀ e jo, da so na tem kra ju `i ve li ljud­je ver jet no `e v ka me ni dobi. Ko so leta 1923 po stav lja li ver ̀ ej sko `e lez ni{ko po sta jo, so na{ li ru {e vi ne rim ske pa la ~e, kar ka ̀ e na nav zo~ nost Rim lja nov na tem po dro~ ju.

O sta ro dav no sti Ver ̀ e ja pri ~a jo tudi naj sta rej {i Ver ̀ ej ci, ki pre na {a jo ust na izro ~i la de dov in pra de dov. Ta se ga jo ve~ sto le tij na zaj. Ko so po di ra li sta re hi {e in ko pa li te me lje za nove, so ve~ krat na{ li `a re, sta ro orod je in oro` je. Ker pa se te daj nih ~e ni za ni mal za take stva ri, so jih od vr gli. Vse ka kor iz leta 1886 se hra ni spo min,

Ver`ej na Murskem polju.

4

2 O vsem tem sta po drob ne po dat ke na pi sa la Ire na Ša vel v knji gi o Praz go­dovin skih na sel bi nah v Po mur ju in v ~lan ku, ki ga je ob ja vi la v Sto pi njah, Mur ska So bo ta 1989, 33, in Bran ko Ker man tudi v Sto pi njah, Mur ska So bo ta 1993, 40.

da so iz ko pa li ve~ sta rin pred me tov, `ar in ~lo ve{ kih ko sti bli zu se da nje ga ob ~in ske ga po slop ja. O tem po ro ~a ta, po leg dru gih, dr. Ko va ~i~ in En ci klo pe di ja Slo ve ni je. Ko ta go vo ri o Ver ̀ e ju, po tr­ju je zgo do vin ska dog na nja dr. Ko va ~i ~a. Med dru gim pi {e, da so ob os tan kih rim ske pa la ~e od kri li grob in po leg kamnine Kamena strela na{ li sre br ne ob sen~ ne obe ske, ki pri pa da jo be lo brd ski kul­tu ri. Tudi ob tra si rim ske ce ste, ki gre mimo `e lez ni{ ke po sta je in je po ve zo va la Ptuj z Rad go no in Som bo te lom na Ma d`ar skem, so na{ li ve~ an ti~ nih go mil nih gro bi{~. Ne kaj teh najdb je shra nje nih v ma ri bor skem in mur sko so bo{ kem mu ze ju.

1.1 Ust no izro ~i lo.

Ust no izro ~i lo, ki je zelo `i vo v ne ka te rih ob mur skih va seh in vsaj de lo ma po tr je no s sko pi mi geo lo{ ki mi od krit ji, po ro ~a, da so ob mur ske vasi na sta le na oto kih Mure, in to iz dveh glav nih vzro­kov: obram ba pred so vra` ni ki in po tre ba po hra ni. Mura je nek daj ime la ve li ko ve~ vode kot da nes. Po seb no spom la di, ko se je sneg ta lil, in ob de ̀ ev ni dobi si je od pr la mno ge stran ske ro ka ve, kot {e da nes lah ko ugo tav lja mo. Na sta li so bolj ali manj ob se` ni oto ki in na njih so se na se li li ljud je, ki so bili za{ ~i te ni pred zver mi in pred so vra` ni ki. Obe nem jim je Mura da ja la ve li ko rib, goz do vi div ja ~i no in zem lja mo` nost, da so si pri de la li po treb no hra no in go ji li ̀ i vi no.2

Pre bi val ci pa so ved no bili iz po stav lje ni po plavam. Sta ri zem­lje vid iz leta 1805 nam ka ̀ e te ro ka ve in vasi. Zato je av strij ska vla da na pra vi la na ~rt, da bi zrav na la stru go Mure in lju di za va ro va la pred po pla va mi. Iz zgo do vi ne Ver ̀ e ja vemo, kako je trg bil ve~ krat

5

dalj ~a sa odre zan od `up nij ske cerk ve v Kri ̀ ev cih za ra di po plav. To je bil glav ni vzrok, da je do bil svo je ga du hov ni ka in poz ne je svo jo `up ni jo, saj du hov nik iz Kri ̀ e vec za ra di po plav ni mo gel pri ti pra­vo ~a sno do bol nih in umi ra jo ~ih.

Zdaj Ver ̀ ej va ru je lep na sip. Mura ima mno go manj vode in povod nji so po sta le red ke; mno ge stran ske stru ge so zato za­si pa ne. Kot spo min na sta re te` ke ~a se os ta ne ta most pri vho du v Kri ̀ ev ce in most pri vho du v Do kle ̀ ov je, nad jar ko ma, ki sta v~a sih bila {i ro ka, ver jet no ne kaj ~a sa tudi glav na mur ska stru ga. Med nji ma je bilo nek da nje po plav no po dro~ je, {i ro ko do brih 6 ki lo me trov.

1.2 Po mem bna po sto jan ka.

Pi sni do ku men ti o Ver ̀ e ju so na ̀ a lost red ki in poz ni. Pr vi~ se kraj ome nja med leti 1270­85 v zve zi s strel skim dvor cem, ki je `e dol go prej bil po stav ljen ob sta ri rim ski ce sti, ki je tudi po ve zo va la Ptuj s Som bo te lom. Ven dar nam ti do ku men ti pri ~a jo o po mem­bno sti ver ̀ ej ske po sto jan ke.

Zgo do vi nar dr. Fran Ko va ~i~ ugo tav lja, da je Ver ̀ ej bil za habs bur{ ko ce sars tvo izred ne ga po me na kot tr gov ska in kot vo ja{ ka obmej na po sto jan ka. Tu je bil ̀ e v dav ni ni brod, ki so ga mo ra li stra­`i ti Ver ̀ ej ci. Zato so ime li tudi strel ski dvo rec in obo ro ̀ e no po sad ko, saj so po go sto z ogr ske stra ni vdi ra le ro par ske tol pe in pu sto {i le po va seh. Te daj je bila Mura meja med Av stri jo in Ogr sko. Naj hu je je bilo v ~a sih, ko so Tur ki zav ze li bli` njo Ka ni ̀ o in tam ime li svo je ta bo ri{ ~e. Z nji mi so se po ve za le tol pe Kru cev, upor ni kov pro ti za ko ni ti vla di, ki so po go sto ro pa le in pu sto {i le po Prek mur ju in si li le na nje no de sno stran. Po seb no hudo je bilo v le tih od 1601 in na sled njih, ko so ro pa li po Po mur ju tja do Rad go ne. Ver ̀ ej so te daj bra ni li in re {e va li nje go vi strel ci. Leta 1605 pa so bili na dru gem

6

bo ji{ ~u in te daj je tudi Ver ̀ ej bil oro pan in po` gan; ne kaj lju di so Tur ki po bi li, ne kaj dru gih pa od pe lja li v su` nost.

V spo min na strel ce, ime no va ne tudi »{i car je«, bi te lah ko po nov no or ga ni zi ra li v do bro del ne na me ne za po mo~ lju dem v ne var no sti ali v skup nih po tre bah. Bili bi zgo do vin ski pom nik na ver ̀ ej sko zgo do vi no. Strel ci so mla de vzga ja li v dis ci pli ni in v de­jav ni lju bez ni do bli` nje ga. Sta rej {i se jih spo mi nja mo z no stal gi jo. Dru ga sve tov na voj na je tudi nje po ko pa la. Ko le tos na {e ga sil sko dru{ tvo sla vi 110­let ni co spo mi na na dan, ko so ga sil ci za ~e li uka­zo va ti v slo ven skem je zi ku, bi bilo pri mer no o strel cih raz mi{ lja ti in jih po nov no or ga ni zi ra ti. Ver jet no bi lah ko ga sil ci prev ze li po bu do. Saj so tudi oni or ga ni zi ra no do bro del no dru{ tvo in prav za prav `e v ve li ki meri slu ̀ i jo skup no sti v vseh ne var no stih in jav nih po tre bah, za kar smo jim vsi hva le` ni.

1.3 Pri sta ni{ ~e in trg.

V nek da njih ~a sih so po Muri do va ̀ a li `iv ljenj ske in vo ja{ ke po treb{ ~i ne, po seb no sol iz Sol no gra da. Ver ̀ ej je bil idea len kraj za pri sta ni{ ~e. Od tu so po tem stva ri de li li in pro da ja li na prej po [ta­jer ski. Zato je v Ver ̀ e ju bila tudi »ca ri nar ni ca in mit ni ca«. Ce sar ska vla da je kraj tudi zato zelo pod pi ra la.

Ver ̀ ej je po stal trg `e leta 1340. Li sti no je pod pi sal voj vo da Al breht, ki je vla dal med leti 1330­58. Po de lil mu je vse pra vi ce, ki jih je od leta 1308 imela `e Rad go na. Ker je leta 1353 ve lik po ̀ ar upe pe lil ve ~i no hi{ v Ver ̀ e ju, je zgo re la tudi pr vot na li sti na. Voj vo da je na pro{ njo Ver ̀ ej cev iz dal novo in 17. ja nuar ja 1354 po tr dil vse pra vi ce iz prve li sti ne. V na sled njih sto let jih so te pra vi ce ve~ krat po tr di li {te vil ni ob last ni ki. Zad nji je bil ce sar Fer di nand leta 1846, ~e prav so na `a lost ~ez dve leti (1848) v ce sars tvu vse take po seb ne pra vi ce bile uki nje ne. Do dru ge sve tov ne voj ne je Ver ̀ e ju os tal le

7

Ver`ejski strelci »{icarji« ok. leta 1926.

Ver`ejski strelci »{icarji« (mlaj{i rod).

8

na ziv trga in sej mi, ko li kor so jih do vo li le vsa ko krat ne vla de. Po dru gi sve tov ni voj ni je bil uki njen tudi ta na slov in Ver ̀ ej je po­stal pre pro sta vas, gla va kra jev ne skup no sti za Bun ~a ne, Ba nov ce, Gr la vo, Kri {tan ce in [a lin ce, pri dru ̀ e na ob ~i ni Lju to mer. [e le v no vej {em ~a su, 1. ja nuar ja 1999, je zno va po stal ob ~i na, toda le z Ba nov ci in Bun ~a ni. ^e prav ena od naj manj {ih ob ~in v Slo ve ni ji, je v treh pr vih le tih ob sto ja vid no na pre do va la, kar go vo ri v prid ob ~a nov, da so se pa met no od lo ~i li za sa mo stoj no ob ~i no.

1.4 Srb sko voj vods tvo v Ver ̀ e ju.

Fran Ko va ~i~ je v svo ji zgo do vi ni o Lju to me ru ob ja vil raz­se` no po ro ~i lo o srb skih us ko kih Mar ge ti ~u in O`e go vi ~u, ki so se na se li li v Ver ̀ e ju s svo ji mi dru ̀ i na mi in so bor ci. Ome ni mo vsaj ne kaj po dat kov.

To so bili ~a si, ko je tur{ ka ne var nost za Evro po bila na vi{ ku. Ivan Mar ge ti~ je bil hra ber tur{ ki bo jev nik, ki pa je z dru ̀ i no po­beg nil in pre sto pil v slu` bo Habs bur ̀ a nov. Tur ki so mu za ra di tega za ple ni li imet je. On se je za te kel k ce sar ju Fer di nan du in ta je prek de ̀ el ne ga gla var ja ba ro na Ung na da uka zal leta 1552 Ver ̀ ej cem, naj mu pre pu sti jo kak {no po ses tvo. S te ̀ a vo so to sto ri li. Mar ge ti~ je zah te val ve~ in je prek ce sar ja do se gel, da so mu pre pu sti li tudi sta ro dav ni strel ski dvo rec, last An dre ja Gra ben ske ga. Ta se je temu upi ral, pa ni po ma ga lo, ker je de ̀ el ni zbor Ver ̀ ej ce pri si lil, da so 22. de cem bra 1555 dali dvo rec Mar ge ti ~u »za ra di nje go vih ve li kih za slug za do mo vi no«. Res je bil po gu men in je s svo ji mi mo` mi so de lo val pri mno gih bit kah, zato ga je ce sar zelo ce nil. Tako si je pri do bil ve li ko po ses tvo: gra di~, ki je stal prib li` no tam, kjer je zdaj ob ~in ski urad, oko li{ ke nji ve pro ti Ba nov cem in Krap ju, zem lji{­~a za hod no od dvor ca, kjer je zdaj tr go vi na in sta no vanj ski blo ki, po ko pa li{ ~e, cer kev, `up ni{ ~e in tudi, kjer je sta la sta ra {o la. Del tega (se daj trg Brats tva in enot no sti, tr go vi na, sta no vanj ski blo ki,

9

po ko pa li{ ~e, cer kev in `up ni{ ~e) so po tom ci (kot po ro ~a Sle ko vec) leta 1626 pro da li cerk ve ne mu od bo ru, ki je raz po la gal s cerk ve nim pre mo ̀ e njem, saj Ver ̀ ej {e ni imel du hov ni ka.

Mar ge ti~ je umrl `e leta 1578. Na sle dil ga je sin Ivan II., ki je v neki bit ki tudi kma lu pa del. Temu je sle dil mlaj {i brat La zar, ki so ga Tur ki uje li in se je po tur ~il.

Ko je ce sar zve del, da se je La zar po tur ~il, je 9. mar ca 1588 po da ril gra di~ in celo po ses tvo Mi klav ̀ u O`e go vi ~u ter nje go vim po tom cem kot na gra do za nje go vo zve sto bo in ju na{ tvo ter to po­tr dil 1. av gu sta istega leta. Kma lu nato je v neki bit ki pa del tudi on. Po nje go vi smr ti se je ve~ de di ~ev po te go va lo za ver ̀ ej ski gra di~. Ker so Tur ki kma lu za ~e li na pa da ti Ka ni ̀ o, je na sta la ve li ka ne var­nost za kra je ob Muri. Zato je nad voj vo da Fer di nand 22. fe bruar ja 1600 po de lil gra di~ Ju ri ju O`e go vi ~u, Mi klav ̀ e ve mu sinu. Ka ni ̀ a je pad la dve leti po tem in Tur ki so za ~e li raz sa ja ti po ob mur skih va seh, po ̀ i ga jo~ tja do Rad go ne. Ver ̀ ej je obra ni la O`e go vi ~e va ~e ta z ver ̀ ej ski mi bor ci. Toda leta 1605, ko je Ju rij s svo jo ~e to bil nek je na bo ji{ ~u, kjer je tudi pa del, so Tur ki po` ga li Ver ̀ ej s hi {a mi

Stara razglednica Ver`eja.

10

in cerk vi jo vred. Po ru {en je bil tudi gra di~. Tri je O`e go vi ~e vi si no­vi: Pe ter, Fri de rik in Ivan, so po de do va li po ses tvo, toda leta 1626 so ga pro da li cerk ve ne mu od bo ru. Ver ̀ ej {e te daj ni imel stal ne ga du hov ni ka. Fran Ko va ~i~ pri po mi nja do be sed no: »Od teh po se­stev jih je le malo os ta lo pri cerk vi. De lo ma so jih pro da li in de nar po ra bi li za stav bo nove cerk ve, de lo ma za us ta no vi tev be ne fi ci ja, da bi kon~ no do bi li stal ne ga du hov ni ka, mar si kaj pa so si ne ka te ri Ver ̀ ej ci pri la sti li, ker je ver ̀ ej ski ma gi strat prav sa mo volj no rav nal s cerk ve nim imet jem.«

Tako je iz gi ni lo tudi ver ̀ ej sko voj vods tvo. Na nek da nje us ko ke spo mi nja jo le ne ka te ra rod bin ska ime na, ki so se do da nes ohra ni la. Ver ̀ ej ci so od te daj z last ni mi mo~ mi bra ni li svo jo vas. Ohra ni li so vo ja{ ko po sad ko, so de lo va li po vsod, kjer je bilo po treb no. Prav po seb no so se iz ka za li pri slav ni bit ki pro ti Tur kom pred Du na jem leta 1683 ter od ce sar ja pre je li poh va lo in v dar po seb no za sta vo, ki so jo {i car ji, po tom ci obo ro ̀ e ne po sad ke, do 1. sve tov ne voj ne po no sno no si li ob slo ve sno stih. Zdaj jo hra ni jo v mu ze ju. Ne ka te re ju na ke teh bitk je ove kove ~i la zgo do vi na in tudi ljud ska fan ta zi ja, ki je o njih splet la vr sto za ni mi vih zgodb, po seb no o slav nem Ro po {i, stra hu Kru cev in Tur kov. Nje mu je An ton A{ kerc pos ve til svo jo pe sem Ro po {a in Kru ci.

11

2. Ver`ej postane `upnija.

Ver ̀ ej je bil Ver sko od Vi sen od kri ̀ eV ske `up ni je, ki je ena naj sta rej {ih na Mur skem po lju in je spa da la pod rad gon sko pra ̀ up­ni jo. Rad gon ski na d`up nik je po {i ljal k sv. Kri ̀ u ma {e vat svo je ga vi kar ja po vsej ver jet no sti `e v 10. sto let ju. Ko je Ver ̀ ej okrog leta 1340 po stal trg, so tudi Ver ̀ ej ci ho te li ime ti du hov ni ka, kot je bilo v na va di za trge. Le se no cerk vi co naj bi po ust nem izro ~i lu ime li `e okrog leta 1000.

@upnijska cerkev sv. Mihaela v Ver`eju ok. leta 1900.

12

Res je, da so cerk ve, pos ve ~e ne v ~ast sv. Mi hae lu, na vad­no zelo sta re. Ven dar prvi pi sni do ku ment o ver ̀ ej ski cerk vi je Stras bur ski za pi snik iz leta 1545. Ta na va ja cerk vi co sv. Mi hae la v Ver ̀ e ju kot edi no po dru` ni co sv. Kri ̀ a. Po vsej ver jet no sti je sta la na kri ̀ i{ ~u se da nje Gr ljan ske in Nar ci sne uli ce, kjer zdaj sto ji hi {a Slav ka To po lov ca, prej pa je bila tam Auer je va do ma­~i ja. Ko so ko pa li te me lje za novo hi {o, so na{ li ~lo ve{ ke ko sti, kar naj bi po me ni lo, da je tam bilo po ko pa li{ ~e, ki so ga na vad no ime li po leg cerk ve. Leta 1605 so Tur ki po` ga li Ver ̀ ej s cerk vi jo vred. Tr ̀ a ni so kma lu po sta vi li novo iz hra sto vih brun, ki si jo je leta 1617 og le dal {kof Ja kob Eber lein in za pi sal, da je v njej na {el tri ol tar je. Na pro{ njo tr ̀ a nov jo je bla go slo vil na sled nje leto (1618) in pos ve til tudi véliki ol tar v ~ast sv. Mi hae lu. V pro{ nji tr ̀ a nov je za pi sa no, »da naj bo, ka kor je bila prej{ nja«. Skle pa mo lah ko, da je v tej novi cerk vi ci s tre mi ol tar ji eden od ol tar jev `e bil pos ve ~en Ma ri ji, kot je v se da nji zi da ni cerk vi. Ne ka te ri zgo do vi nar ji dom ne va jo, da je ta dru ga cer kev sta la na me stu ali bli zu se da nje, zi da ne leta 1723­26. Tudi Fran Ko va ~i~ in Franc Dün dek ome nja ta v svo jih spi sih to mo` nost.

Ven dar dru gi viri ka ̀ e jo na se da nji trg Slav ka Os ter ca, prib­li` no tam, kjer sto ji nje gov kip. Ob pre ko pa va nju so na ti stem me stu na{ li pre cej ~lo ve{ kih ko sti, kar ka ̀ e na po ko pa li{ ~e po leg cerk ve. Tudi zem lji{ ~e se da nje cerk ve {e ni bilo last tr{ ke ob ~i ne, mar ve~ O`e go vi ~e vih po tom cev, ki so to zem lji{ ~e, ka kor tudi ti­sto, kjer sto ji zdaj cer kev, `up ni{ ~e, sta no vanj ski blo ki, tr go vi na in po ko pa li{ ~e, pro da li cerk ve ne mu od bo ru {e le leta 1626, kot je bilo `e ome nje no. To za tr ju je ta Sle ko vec in Jan ̀ e ko vi~ na pod­la gi li sti ne, ki se pa na `a lost ni ohra ni la. Na tu jem zem lji{ ~u pa niso sme li gra di ti.

13

2.1 Zi da nje se da nje `up nij ske cerk ve.

Po sto le tih je cerk vi ca za ~e la pro pa da ti. Tr ̀ a ni so pro si li {ko fi jo, naj bi do bi la kak {ne re dov ni ke, ki bi po pra vi li cer kev, se v Ver ̀ e ju na sta ni li in ga du hov no os kr bo va li. [ko fi ja se je obr ni la na pa vlin ce v Le po gla vi, ven dar brez us pe ha. Te daj so se Ver ̀ ej ci od lo­~i li, da si sami po sta vi jo zi da no cer kev. V letih 1721­23 so na vo zi li ka me nje, pri pra vi li ope ko in vse po treb no. Od leta 1723 do 1726 so jo do zi da li, toda svo je ga du hov ni ka {e niso do bi li in {e le v ne de ljo 22. av gu sta 1734, ob ob ha ja nju praz ni ka Ma ri ji ne ga vne bov zet ja, je bila nova zi da na cer kev slo ve sno bla go slov lje na.

Ta cer kev je res sad vztraj no sti ver ̀ ej skih tr ̀ a nov, ki pri ~a o nji ho vi veri in po ̀ r tvo val no sti ter za slu ̀ i na {e ob ~u do va nje. Na sled­nji ro do vi so jo z lju bez ni jo iz po pol nje va li in ohra nja li. Kma lu so ku pi li lepe zvo no ve in or gle, ki jih je iz de lal slav ni moj ster Kaf ka v Ma ri bo ru.

2.2 Pri za de va nje za stal ne ga du hov ni ka.

Za ra di zi da ne cerk ve so si Ver ̀ ej ci {e bolj vne to pri za de va li, da bi ~im prej do bi li stal ne ga du hov ni ka. To so do se gli ko maj leta 1768. Bilo je ve li ko te ̀ av in nas pro to vanj, pa tudi `a lost nih nes­po ra zu mov. V pro{ njah so tr ̀ a ni pou dar ja li, »da ̀ e li jo stal ne ga du­hov ni ka, ki naj pou ~u je otro ke v veri in deli sve te za kra men te, kar je v~a sih kri ̀ ev skim du hov ni kom ne mo go ~e za ra di ve li kih po plav Mure«. Zah te ve od go vor nih so bile hude, bre me na za tr`ane pre cej ve li ka, ven dar so tudi v tej bit ki zma ga li. Se kov ski {kof Jo ̀ ef Spa uer je 10. no vem bra 1708 iz dal us ta nov no li sti no na dar bi ne v Ver ̀ e ju.

14

Pot do sa mo stoj ne `up ni je je bila {e dol ga. Prvi du hov ni ki so si cer bi va li v Ver ̀ e ju, toda bili so po pol no ma od vi sni od kri­`ev ske ga `up ni ka, kar je v~a sih pov zro ~a lo ne so glas ja in te ̀ a ve, ki so se le po la go ma re {e va le.

An ton Martin Slom {ek je pra vi us ta no vi telj ver ̀ ej ske ̀ up ni je, zad nje v svo jem ̀ iv lje nju. Leta 1861 je obi skal Ver ̀ ej in ob lju bil tr­`a nom, da bo ure dil za de vo o us ta no vi tvi ̀ up ni je. ̂ e prav ̀ e bo lan, je ob lju bo dr ̀ al in sto ril vse po treb no za to. Malo pred smrt jo je se sta vil os nu tek od go vo ra na pro{ njo tr ̀ a nov. Toda umrl je ne pri­~a ko va no 24. sep tem bra 1862. De kret o us ta no vi tvi `up ni je je tri me se ce po nje go vi smr ti, 31. de cem bra 1862, pod pi sal in od po slal nje gov na mest nik stol ni pro{t Franc Frie drich. Prvi du hov ni ki so ime li na slov »be ne fi ciat«. Nji hov po lo ̀ aj je bil, kot je ̀ e bilo re ~e no, pre cej te ̀ ak, saj so bili od vi sni od dveh gos po dar jev, kri ̀ ev ske ga ̀ up­ni ka in tr{ ke ga `u pa na, ki se v~a sih ni sta do bro ra zu me la. @r tev je bil na vad no be ne fi ciat. Zato so se ne ka te ri kma lu slu` bi od po ve da li in od{ li dru gam. Ven dar so Ver ̀ ej cem ve li ko do bre ga sto ri li, po seb­no ne ka te ri. Zato je vred no poz na ti nji ho va imena in nji ho vo delo.

JO@EF REP je bil prvi stal ni du hov nik »be ne fi ciat«. Ver ̀ ej ci so ga spre je li z ve li kim ve se ljem 1. decembra 1768. Slu` bo val je 15 let, do svo je smr ti 21. septembra 1783, in je po ko pan v Ver ̀ e ju, tam kjer je grob pr ve ga ver ̀ ej ske ga `up ni ka Lo vra Jan`e ko vi ~a. Sle di li so mu na sled nji du hov ni ki, ki so se ime­no va li »be ne fi cia ti«:

IVAN FORTUNAT PFEFFELMAYER, od 27. februarja 1784 do 27. avgusta 1803;

JURIJ [ARUGA, od 6. novembra 1804 do 4. decembra 1826, po ko pan v Ver ̀ e ju;

JAKOB SORGER, od no vem bra 1829 do sep tem bra 1839;

IVAN ^EH, od 12. sep tem bra 1839 do 12. sep tem bra 1843;

15

MARTIN MEDVED, od 13. sep tem bra 1843 do leta 1845;

FRANC CAJNKAR, od leta 1845 do leta 1846;

ANTON PEITLER, od 1846 do smr ti 11. mar ca 1860. Od star {ev je po de do val lep vi no grad bli zu [tri go ve (Kr pec) in ga je v opo ro ki da ro val za vsa ko krat ne ga na sled ni ka v Ver ̀ e ju. Po ko pan v Ver ̀ e ju.

ANTON STRANJ[AK, od 29. av gu sta 1860 do smr ti 18. sep­tembra 1881. Leta 1861 je obi skal Ver ̀ ej zdaj ̀ e bla ̀ e ni Anton Martin Slom {ek in bir mal otro ke. O tem skle pa mo iz po dat ka, ki ga je Stranj {ak v kroniki 22. julija 1861 za pi sal, da so se na­mre~ otro ci za ~e li prid no u~i ti ka te kiz ma {e le, ko jim je kma lu po svo jem pri ho du ome nil nuj nost pri pra ve na sv. bir mo. Prvi sa mo stoj ni ku rat z vse mi pra vi ca mi in dol` nost mi `up ni ka je po stal Stranj {ak, ki se je zelo `rtvo val za du hov ni in ma te rial ni na pre dek Ver ̀ e ja, kjer je tudi umrl in bil po ko pan.

LOVRO JAN@EKOVI^ ga je na sle dil 1. oktobra 1881, naj prej kot ku rat in od leta 1891 kot prvi na slov ni `up­nik do svo je smr ti 18. sep­tem bra 1921. Po ko pan je v Ver ̀ e ju za daj za ve li kim kri ̀ em v skup nem gro bu du­hov ni kov, pre mi nu lih pred njim v Ver ̀ e ju. @up ni ja mu je s po mo~ jo ob ~i ne po sta vi la skro men spo me nik. Franc Dün dek v svo ji kro ni ki na stra ni 140 o njem pi {e: »Bil Lovro Jan`ekovi~.

16

je bla ga du {a. Za ni mal se je za tr{ ko zgo do vi no, pi sal ~lan ke v Slo ven skem gos po dar ju o srb skem voj vods tvu v Ver ̀ e ju ter o Kru cih. Ker je bil po {te njak, je mi slil, da so tudi vsi dru gi po­{te ni. To se mu je v~a sih kru to ma{ ~e va lo. Pre pri ~an in za ve den Slo ve nec je vse `up nij ske knji ge in kro ni ko pi sal v slo ven skem je zi ku. Z `e ljo, da bi v lju deh po ̀ i vil slo ven sko za vest, je bil glav ni po bud nik, da se je leta 1890 v Ver ̀ e ju us ta no vi lo bral no dru{ tvo. Z ve li ki mi oseb ni mi `r tva mi in {i ro ko po mo~ jo `up­lja nov je v le tih 1893­95 ure dil in olep {al no tra njost cerk ve. Leta 1893 mu je tr{ ka ob ~i na po sta vi la novo, ~e prav skrom no `up ni{ ~e. Ve li ko je de lal in {e ve~ tr pel. Za ra di ne sre~ ne raz pr ti je o pa {i so ga bo ga tej {i Ver ̀ ej ci za so vra ̀ i li in ga nad le go va li. Zato je ve~ krat ho tel za pu sti ti ̀ up ni jo. Naj ve~ je ve se lje pa je do ̀ i vel, ko se je ure sni ~i la Pu{ ~e nja ko va in nje go va sr~ na `e lja in je trg do bil Ma ri ja ni{ ce in Sa le zi jan ce. Ho tel je, da bi ta koj prev ze li `up ni jo. Niso ho te li, mar ve~ so mu raj {i po ma ga li v pa sto ral nem delu. @up ni jo so prev ze li po nje go vi smr ti leta 1921.«

17

3. Don Bosko in salezijanci.

SVe ti ja nez bo sko se je ro­dil v rev ni dni nar ski hi {i ci 16. av gu sta 1915 v kra ju Becc hi (izg. beki) ne da le~ od Tu ri na. Ni {e imel treh let, ko mu je o~e ne na­do ma umrl. Bili so zelo rev ni, in kar je bilo naj bolj bo le ~e, v dru­`i ni ni bilo slo ge. Osem let sta­rej {i pol brat An ton, ki se je o~e tu ro dil v pr vem za ko nu in mu je mati umr la, ni tr pel Ja nez ka in ga je po ni ̀ e val ter pre ga njal do take mere, da je dva najst le ten Ja­nez mo ral odi ti iz do ma ~e hi {e in sko raj tri leta slu ̀ i ti kot hla pec bo ga te mu po sest ni ku Mo glia. [e le ma te rin brat Mi hael mu je omo go ~il, da je {el {tu di rat in z ve li ki mi na po ri in gmot ni mi te ̀ a va mi do se gel du hov ni{ tvo, kar je bila nje go va `iv ljenj ska `e lja. Bo` ja pre vid nost ga je pri prav­lja la, da je sam tr pel kot trpi rev na, za pu{ ~e na mla di na, jo tako la` je ra zu mel in ji bolj u~in ko vi to po ma gal. Mati Mar je ta ga je od otro{ tva sprem lja la in vzga ja la z ve li ko lju bez ni jo in trdo roko. @e kot otrok je ~u til ta svoj po klic in je rad za ha jal med vrst ni ke, da bi jim po ma gal, da bi bili do bri. V~a sih so ga na te pli in mati

Bo`idar Jakac, Sv. Janez Bosko.

18

mu je ho te la pre pre ~i ti, da bi se vra ~al med nje, pa se je iz go var jal, ~e{, »ko sem z nji mi, po sta ja jo bolj {i«. In mati ga je ra zu me la in po pu sti la. Bog ga je pri prav ljal na bo do ~e po slans tvo.

De vet le ten je imel pre ro{ ke sa nje. Sku pi no hu dob nih otrok, ki ga niso ubo ga li, da bi ne ha li pre kli nja ti in grdo go vo ri ti, je ho­tel uti {a ti s pest mi. Vr gli so se nanj in ga do bro obr ca li. Pri ka zal pa se je neki gos pod (Je zus) in mu re kel: »Ne z udar ci, mar ve~ s krot kost jo in lju bez ni jo si mo ra{ pri do bi ti te tvo je pri ja te lje. Za~­ni jih pou ~e va ti, kako grd je greh in kako dra go ce na je kre post.« Ja ne zek se je pre stra {il. Opra vi ~e val se je, ker da je neuk otrok in mu je to ne mo go ~e. Gos pod pa mu je re kel: «Kar se ti zdi ne mo­go ~e, mo ra{ ti na re di ti mo go ~e s po kor{ ~i no in zna njem. Ne boj se; jaz ti dam U~i te lji co, ki te bo vo di la. Pod nje nim vods tvom mo re{ po sta ti mo der, brez nje ne ga vods tva pa vsa ka mo drost po­sta ne nes pa met.«

Te daj se je pri ka za la lepa Gos pa (Ma ri ja), ga po to la ̀ i la, mu obrisala sol ze in ga po va bi la, naj po gle da. Na me sto prej{ njih de~­kov je za gle dal trop tu le ~ih zve ri, ki so se na njen na mig spre me ni le v poh lev ne ov~ ke. Gos pa mu je po lo ̀ i la roko na gla vo in re kla: »Kar vi di{, da se je zgo di lo z div ji mi `i val mi, mo ra{ ti sto riti z nevz go je ni mi de~ ki: mo ra{ jih spre me ni ti v do bre, po {te ne fan te. To je tvo je de lov no po dro~ je. Ne boj se; bodi po ni ̀ en, po gu men in mo ~an. Jaz bom ved no s te boj.«

Te sa nje so se mu vti sni le v spo min in so se mu poz ne je ve~ krat po no vi le. Ve li ko je de lal, se `r tvo val, tr pel. Ne ka te ri so ga ime li za nor ca. Dru gi so mu po ma ga li, da je po stal za res o~e mla dih, u~i telj pra ve vzgo je na pod la gi vere, ra zu ma in lju bez ni. Us ta no vil je Sa le zi jan sko dru` bo in dru ̀ i no, ki da nes po vsem sve tu na da lju je nje go vo vzgoj no delo za mla de na mno go te re so dob ne na ~i ne. Nje go vo ̀ iv lje nje je do kaz, da ni bil pre va ran. Ma ri ja ga je vo di la, mu sta la ob stra ni, ga pod pi ra la z mno go te ri mi ~u de ̀ i. Ko so ga hva li li je po nav ljal: »Vse je sto ri la Ma ri ja.« In tega ‘re ve ̀ a,

19

ki so ga nek daj ime li za nor ca’, je ob smr ti pos pre mi lo k ve~ ne­mu po ~it ku ve~ ko 200 ti so~ lju di in ga od leta 1941 ~a sti mo na ol tar jih kot svet ni ka.

3.1 Ev ha ri sti ja in Ma ri ja Po mo~ ni ca.

Dve po bo` no sti sta za don Bo ska, nje go ve sa le zi jan ce in h~e re Ma ri je Po mo~ ni ce zna ~il ni: lju be zen do Ev ha ri sti je in do Ma ri je Po mo~ ni ce krist ja nov. To sta dva trd na ste bra don Bo sko ve du hov no sti in vzgo je. Po go sto pre je ma nje sv. ob ha ji la in do bro oprav lje na sv. spo ved sta bila zanj nei zo gib no po treb no sreds tvo za us peh pri vzgo ji mla dih. Oseb no je v~a sih spo ve do val dol ge ure, tudi po no ~i, in mla di spo kor ni ki so ga is ka li in v~a sih ve~ ur ~a ka li, da so pri{ li na vr sto. Neki dan je spo ve do val poz no v no~ in od utru je no sti zas pal, okrog nje ga pa tudi fant je. Ko se je zbu dil, je na da lje val spo ve do va nje do ju tra.

Ni ko li pa ni po za bil Je zu so vih in Ma ri ji nih pri po ro ~il, da naj otro ke pou ~u je o gr do bi ji gre ha in o le po ti kre po sti ter jih pri do bi va s pra vo o~e tov sko lju bez ni vost jo. S pre pro sto go re ~o be se do, pre ̀ e to z `i vo vero, je otro ke do bro pri prav ljal na sve te za kra men te.

Ma ri ja Po mo~ ni ce krist ja nov pa je v don Bo sko vi vzgo ji ime­la ved no vlo go ma te re, u~i te lji ce, vzgo ji te lji ce, po mo~ ni ce v vseh po tre bah, kar je ona s {te vil ni mi ~u de ̀ i do ka za la, da je. Zato je don Bo sko, po seb no ko so ga zaradi us pe hov radi hva li li, ved no po nav ljal: »Brez Ma ri je smo sa le zi jan ci ni~ la.«

3.2 Don Bo skov vzgoj ni pre ven tiv ni si stem.

Svo jim du hov nim si no vom in h~e ram (sa le zi jan ci in h~e re Ma ri je Po mo~ ni ce) ter so trud ni kom in dru gim or ga ni za ci jam je

20

za pu stil kot dra go ce no opo ro ko pre ven tiv ni si stem, ki je da nes na splo {no spre jet kot pod la ga za us pe {no vzgo jo, ~e prav v lai zi ra nih kro gih osi ro ma {en, ker je nje go va pra va pod la ga vera, ki je pa da nes mno gi ne ma ra jo, ali pre ma lo upo {te va jo.

Vzgoj ni pre ven tiv ni si stem slo ni na pre pri ~a nju, da je bo lje otro ka ob va ro va ti pred pok var je nost jo kot pa ga zdra vi ti, ko ji je `e pod le gel. Zato je don Bo sko rad po nav ljal, da »med vse mi do bri mi deli je naj bolj {e delo vzga ja ti otro ka«. Vsa vzgoj na sreds­tva, ki jih na re ku je zna nost, pa met in iz ku{ nja, pa naj se ved no upo rab lja jo z ve li ko lju bez ni jo in do bro hot nost jo. Otrok naj ~u ti, da ga vzgo ji telj lju bi. Le te daj bo vzgo ja us pe {na, brez tega ni ko li.

Obe nem je po treb no dati pra vo me sto Bogu in upo rab lja ti vsa du hov na sreds tva, ki nam jih vera daje na vo ljo. Taka vzgo ja je u~in ko vi ta, saj vzga ja ce le ga ~lo ve ka ter ga te me lji to pri prav lja za `iv ljenj ske preiz ku{ nje in za ve~ nost. [e le te daj za res ko ri sti jo tudi dru gi vzgoj ni znans tve ni pri po mo~ ki, ki jih ne sme mo za ne mar ja ti.

Ne bo verjet no od ve~, da ome nim raz mi{ lja nje ne ke ga pe da go­ga, ki pra vi med dru gim, »da vzgo ja ni zna nost, mar ve~ umet nost«, ki pa se je mo ra mo u~i ti in jo oprav lja ti s sr cem, to rej z lju bez ni jo.

Res, taka vzgo ja zah te va od star {ev in vzgo ji te ljev ve li kih ̀ r tev, ki pa jih bo ga to po pla ~a ve se lje nad vzgoj nim us pe hom. Sa le zi jan ci, ka mor ko li pri de jo, se tru di jo po sne ma ti svo je ga us ta no vi te lja, saj so pre pri ~a ni, da niso ~lo ve{ ka us ta no va, mar ve~ Bo` ja, in da jih vodi Ma ri ja.

21

4. Ver`ej od Boga izbran za posebno poslanstvo.

Po Vseh teh raz mi{ lja njih lah ko pri de mo do skle pa, da je Bog v svo jih dalj no se` nih na ~r tih na{ Ver ̀ ej `e od nek daj iz bral in pri prav ljal za neko po seb no na lo go, v ko rist na {e dra ge po mur ske mla di ne, ki je bila v ve li ki ne var no sti po tuj ~e nja in iz gu be vere. To na lo go mo ra mo zdaj prev ze ti mi. Kot so se nek daj tru di li na {i pred­ni ki, tako se zdaj mo ra mo tru di ti mi, da Ver ̀ ej po sta ne iz ̀ a re va jo ~e ver sko­kul tur no sre di{ ~e.

Pre pri ~an sem, da je to Bo` ja vo lja in za vse nas ve li ka ~ast. Bog se je sklo nil nad na {e ver ̀ ej ske do bre pred ni ke, jih iz bral in vse na ~r to val, ko {e nih ~e ni niti sa njal o don Bo sku in o nje go vih sa le zi jan cih in ko {e po bo` nost do Ma ri je Po mo~ ni ce ni bila raz­{ir je na. Sa le zi jan ci so jo za ~e li {i ri ti. Zdaj to mo ra mo de la ti mi. To je na {a ~ast na dol` nost.

Moje pre pri ~a nje te me lji na zgo do vin skih dejs tvih, ki sem jih `e de lo ma ome nil, na po glob lje nih raz mi{ lja njih in na `iv ljenj skih iz ku{ njah, po seb no pa na go to vo sti, ki iz ha ja iz vere, da Bog vodi in us mer ja do god ke ~lo ve{ tva in vsa ke ga ~lo ve ka po se bej z ve li kim spo {to va njem do nje go ve oseb ne svo bo de. Ko na mre~ Bog us tva ri ~lo ve ka, mu po da ri ra zum in svo bod no vo ljo. Za go to vi mu pa tudi vse po treb ne mi lo sti, da z ra zu mom lah ko od kri va nje ga in se s po pol no ma svo bod no vo ljo od lo ~a zanj. Bog lju bi vsa ke ga ~lo ve ka z ve~ no, brez mej no lju bez ni jo, saj us tva ri vsa ke ga po svo ji po do bi in `e li, da bi vsi ne ko~ pri njem u`i va li ve~ no sre ~o. Ven dar nas je us tva ril svo bod ne in spo {tu je na {e po pol no ma svo bod ne od lo ~i tve.

22

Ne mara su` njev, mar ve~ lju bi svo bod ne lju di, ki se zanj svo bod no od lo ~a jo.

Zato je tudi ra zum lji vo in pra vi~ no, da je vsak ~lo vek oseb no od go vo ren za svo jo od lo ~i tev za Boga ali mimo Boga ali pro ti Bogu, ka kor tudi za nje ne po sle di ce.

Kip Marije Pomo~nice je bil med 2. svetovno vojno prene{en iz zavodske kapele v `upnijsko cerkev.

23

4.1 Dejs tva go vo ri jo.

Naj z vsem spo {to va njem do druga ~e mi sle ~ih na ve dem ne kaj `e de lo ma ome nje nih dej stev, da o njih raz mi{ lja mo ter i{ ~e mo vzro ke in pa met no, spre jem lji vo raz la go.

a. Pred vsem iz sto pa sta ro dav nost Ver ̀ e ja in nje gov ~u do­vi ti raz voj sko zi sto let ja za ra di vztraj ne ga pri za de va nja nje go vih prebival cev. Kdo jih je nav di ho val?

b. Bil je de le ̀ en pred no sti, ki so mu jih po de li li ob last ni ki za ra di po sre ~e ne lege kra ja, po gu ma in tr ma ste vztraj no sti pre bi­val cev. Zato je `e 1340. leta po stal trg in imel svoj grb. Kdo jim je da jal mo~?

c. Ver ̀ ej ci so do ka za li svo jo vero, po seb no ob grad nji za po­red nih cerk va ter v pri za de va nju za last ne ga du hov ni ka in sa mo­stoj no `up ni jo, da bi bilo po skrb lje no za vzgo jo in du hov no rast mla dih in sta rih. Kdo jih je spod bu jal?

~. Iz ka za li so se ve li ko du {ne ob po stav lja nju ver skih zna menj in po seb no ob zah tev ni grad nji se da nje zi da ne cerk ve med leti 1723­26, po pol no ma na svo je stro{ ke, {e pre den so ime li stal ne ga du hov ni ka. Od kod taka ve li ko du {nost?

d. Vzdr ̀ e va li so cer kev, `up ni{ ~a in last ne ga du hov ni ka, ko so ga kon~ no po po nov nih pro{njah do bi li leta 1768. Od kod taka vztraj nost?

e. Naj bolj za ni mi vo je vpra {a nje: Kdo je Ver ̀ ej cem nav di­ho val izred no po bo` nost do Ma ri je Po mo~ ni ce krist ja nov, ko {e ta po bo` nost ni bila raz {ir je na? V cerk vi, zi da ni med leti 1723­26, so ji po sta vi ti po se ben ol tar, na ka te rem njen kip {e da nes kra lju je. Po vsej ver jet no sti je bil pos ve ~en Ma ri ji Po mo~ ni ci Vne bov ze ti eden od treh ol tar jev `e v prej{ nji cerk vi, ki so jo zgra di li iz brun leta 1617. Da le~ nao krog {e te daj ni bilo cerk ve ali ka pe le, pos ve ~e ne Ma ri ji Po mo~ ni ci krist ja nov. Za kaj rav no v Ver ̀ e ju?

24

* Po zma gi nad tur{ kim lad jev jem pri Le pan tu 7. ok to bra 1571 je Pij VII. v zah va lo Ma ri ji Po mo~ ni ci krist ja nov po sta vil praz nik sv. ro` ne ga ven ca in v li ta ni je vsta vil vzklik Ma ri ja, po mo~ krist­ja nov, pro si za nas. Za kaj ne praz nik v ~ast Ma ri ji Po mo~ ni ci?

* Po ve li ki zma gi pred Du na jem 12. septembra 1683, v ka te ri so se pro sla vi li tudi ver ̀ ej ski strel ci, se je cela Evro pa zah­va lje va la Ma ri ji Po mo~ ni ci za po mo~, ven dar je pa pe` na ta dan po sta vil praz nik Ma ri ji ne ga ime na, ne Po­mo~ ni ce krist ja nov. Za kaj?

* [e le 24. maja 1814 je Pij VII. kon~ no po sta vil praz nik Ma ri je Po mo~ ni ce krist ja­nov v zah va lo, da se je ta dan, re {en {est let ne ga izg­nans tva, v ka te ro ga je po­slal Na po leon, vr nil v Rim. Za kaj to od la {a nje?

* Zdi se mi, da zato, ker je tudi ta po bo` nost mo ra la zo re ti, se uve lja vi ti v kr{ ~an skem sve tu. In rav no k temu delu je na po se ben na ~in ̀ e dav no bil po kli can na{ Ver ̀ ej. To je za da na{ nje Ver ̀ ej ce ve li ka ~ast in {e ve~ ja od go vor nost. In to je {e da nes tudi na {a ob vez nost.

Kip Marije Pomo~nice na glavnem trgu v Ver`eju.

25

* Ma ri ji no Brez je je te sno po ve za no s temi do god ki. Slo ven ski sli kar La yer je bil po Ma ri ji ni pri pro{ nji re {en iz je ~e. Leta 1814 je na sli kal ~u do vi to po do bo Ma ri je Po ma gaj, ki jo ~a sti mo na Brez jah. Po bo` nost do Ma ri je Po ma gaj, kar je isto kot Ma ri­je Po mo~ ni ce, se je hi tro raz {i ri la po Slo ve ni ji in os vo ji la srca Slo ven cev. Kma lu so ji zgra di li si jaj no sve ti{ ~e na Brez jah, ki ga je na{ prvi kar di nal Mis sia bla go slo vil 7. ok to bra 1900 in {kof Je gli~ okro nal Ma ri jin kip leta 1907. Slo ven ski na rod jo je izbral za svo jo Kra lji co.

Upi ra se mi mi sli ti, da je to »le na klju~ je«. Pa po glej mo {e ne kaj ta kih »na klju ~ij«:

f. Ste ber Ma ri je Po mo~ ni ce na glav nem ver ̀ ej skem trgu je zgo vor no zna me nje, da je Ma ri ja Po mo~ ni ca pri prav lja la Ver ̀ ej ce za ome nje no po slans tvo, ki naj bi se naj bolj in ten ziv no po ka za lo ~ez bo rih sto let z grad njo Ma ri ja ni{ ~a (Ma ri ji ne ga doma v Ver ̀ e­ju). Po raz gla si tvi praz ni ka 24. maja so v zah va lo Ma ri ji Po mo~ ni ci krist ja nov za ~e li po ne kod po stav lja ti na tr gih ste bre z Ma ri ji nim ki pom. Ver ̀ ej ci so pohi te li in `e leta 1815 tak ste ber po sta vi li na glav nem trgu, se daj trg Slav ka Os ter ca, kjer sto ji {e da nes. Jih je mor da kdo si lil?

g. Is te ga leta 1815 se je ro dil sv. Ja nez Bo sko, bo do ~i apo stol Ma ri je Po mo~ ni ce in Ev ha ri sti je ter us ta no vi telj vzgoj ne Dru` be sa le zi jan cev, ki je bila urad no po tr je na 3. aprila 1874 in je da nes raz {ir je na po vsem sve tu. Don Bo sko je umrl leta 1888. Samo 13 let poz ne je, leta 1901, so sa le zi jan ci `e bili na Ra kov ni ku v Ljub­lja ni in leta 1912, navz lic vsem te ̀ a vam in ~e prav so se z vse mi mo~ mi do zad nje ga bra ni li, jih ven dar naj de mo v Ver ̀ e ju. Ali ni to ne kaj ~ud ne ga, po ~lo ve{ ko ne ra zum lji ve ga? Sa le zi jan ci so `e tri leta po svo jem pri ho du za ~e li s po mo~ jo slo ven skih do brot ni­kov zi da ti na Ra kov ni ku v Ljub lja ni novo sve ti{ ~e v ~ast Ma ri ji Po mo~ ni ci krist ja nov in je bilo z ve li ko slo ve snost jo pos ve ~e no

26

leta 1926. Pos ve til ga je prvi sa le zi jan ski kar di nal Ja nez Ca glie ro (izg. ka lje ro), eden naj ljub {ih u~en cev sv. Ja ne za Bo ska. Rev ni sa le zi jan ci rev ne ga don Bo ska, pa zi da jo take cerk ve in za vo de. Zo pet na klju~ je?

4.2 An ton Pu{ ~e njak.

An ton Pu{ ~e njak je {e po­seb no zgo vor no zna me nje lju bez­ni Bo` je pre vid no sti do Ver ̀ e ja. Kot pre mo ̀ en ver ̀ ej ski kmet je s svo ji mi pe te ri mi ne po ro ~e ni mi se stra mi in sam tudi ne po ro ~en v tej po kli ca no sti Ver`ej cev imel po seb no ne na do mest lji vo vlo go. Kdo mu jo je zau pal?

Kra tek opis nje go ve ga `iv­lje nja nam to raz kri va:

Ro dil se je v Ver ̀ e ju 4. ja nuar ja v re vo lu cio nar nem letu 1848, ko se je Evro pa zvi ja la v po li ti~ nih nas prot jih in re vo lu ci jah in so Bogu so vra` ne sile bile na vrhu svo je mo ~i. Cer kev je bila pre ga nja na, nje ni pred stav ni ki za sra mo va ni, mno gi re dov ni ki in re dov ni ce raz gna ni, ver ni ki pa za ni ~e va ni. Pri prav lja la se je preu re di tev Evro pe, do ka te re je pri{ lo {e le po prvi sve tov ni voj ni, ko je sko raj ti so~ let no av stro­ogr­sko ce sars tvo raz pad lo in so na sta le nove dr ̀ a ve, kar je po me ni lo tudi nove vzgoj ne po tre be. Bog je vse to go to vo pred vi del in je ̀ e od nek daj pri prav ljal za svo je slo ven ske otro ke v Po mur ju, za ti ra ne in za ni ~e va ne od mo go~ nih, po treb no po mo~. Upam si tr di ti, da je rav no v tem Bo` jem na ~r tu imel po seb no vlo go na{ svet ni{ ki Anton Pu{ ~e njak.

Nje gov o~e Mar tin je bil tr den kmet, glo bo ko ve ren, po {ten in spo {to van. Tako tudi nje go va `e na Ana, ro je na Ko ~e var. Ro di lo

27

se jima je pet h~e ra in edi ni sin An ton. Vsi so os ta li ne po ro ~e ni. Skup no in prid no so ob de lo va li svo je ve li ko po ses tvo. Bila je res sre~ na, glo bo ko kr{ ~an ska dru ̀ i na, v ka te ri je delo bilo zdru ̀ e no z mo li tvi jo. An ton je po kon ~a ni os nov ni {o li {el na gim na zi jo v Ma ri bor in od tam v ^a ko vec. @e lel je po sta ti du hov nik. Bog pa je imel z njim dru ga~ ne na ~r te; v ~e tr tem raz re du je ne sre~ no pa del in mo ral do mov. Od zval se je o~e to vi pro{ nji in se vklju ~il v polj sko delo. Go jil je po seb no po bo` nost do Ev ha ri sti je in do Ma ri je ter del no ~i pos ve ~al mo li tvi. Po sne mal je sv. Aloj zi ja. Kma lu je po stal cer kov nik, de sna roka `up ni ka Lo vra Jan ̀ e ko vi ~a. V Ver ̀ e ju je on uve del maj ni{ ko {mar ni~ no po bo` nost in jo dol ga leta vo dil. Ko mu je leta 1891 umrl o~e, je po stal gos po dar in tudi ob ~in ski svet nik, spo {to van od vseh ob ~a nov. Kma lu sta umr li tudi dve se stri, nato {e mati in sam se je kot pet de set let nik po ~u til utru je ne ga in bol ne ga. Zato je leta 1902 za ~el re sno raz mi{ lja ti, komu naj bi pre pu stil ve­li ko po ses tvo. Po go vo ril se je s se stra mi in nanje pre pi sal vse imet je.

Prvo opo ro ko je na pi sal 1. sep tem bra 1903. Po nje go vi smr ti naj bi vse imet je do bi le se stre. V pri pi su pa je pri pom nil: »^e slu ~aj no kdaj ne bom spre me nil opo ro ke«. Do spre mem be je pri{ lo kma lu. V svoj dnev nik je za pi sal: »Neki dan sem pre jel bo` ji nav dih, da naj vse svo je pre mo ̀ e nje da ru jem {ko fi ji, da ona zgra di v Ver ̀ e ju za vod za vzgo jo mla di ne ter ga z vsem imet jem pre da kak­{nim re dov ni kom, ki ga bodo vo di li.« Po do go vo ru s se stra mi je to od lo ~i tev pri pi sal opo ro ki 22. sep tem bra istega leta 1903.

Dr. Fran Ko va ~i~, u~e njak, ve lik Slo ve nec in svet ni{ ki du hov­nik, pro fe sor teo lo gi je v Ma ri bo ru, Pu{ ~e nja kov pri ja telj in sve to­va lec, mu je sve to val, naj pro si za don Bo sko ve sa le zi jan ce, ki so `e de lo va li na Ra kov ni ku v Ljub lja ni in jih je on poz nal.

Dr. Mi hael Na pot nik, la van tin ski {kof, je s svo jo ob last jo nav­du {e no pod prl na ~rt za Ver ̀ ej in pri hod sa le zi jan cev, saj je poz nal nji ho vo de lo va nje. Lju to mer ske mu de ka nu Mar ti nu Jur ko vi ~u je re kel: «Kar si pred smrt jo naj bolj `e lim, je, da pri de jo sa le zi jan ci v

28

na {o {ko fi jo!« Tudi Pu{ ~e njak je ̀ e sli {al o sa le zi jan cih in se je trd no ok le nil ide je, da naj oni prev za me jo delo v Ver ̀ e ju. Kma lu sta si z ra kov ni{ kim rav na te ljem Aloj zi jem Va len ti nom Ko va ~i ~em po sta la pri ja te lja in si do pi so va la.

4.3 Do go vo ri o pri ho du sa le zi jan cev v Ver ̀ ej.

Po go vo re so za ~e li naj prej s sa le zi jan skim in{ pek tor jem (pro­vin cia lom) Emi lia nom Ma nas se rom in Aloj zi jem Ko va ~i ~em, ki sta bila na klo nje na pro jek tu in sta na sled nja leta pri{ la na obisk v Ver ̀ ej in na po go vo re z la van tin skim {ko fom. Za tak ni lo pa se je v po go vo rih z glav nim vods tvom v Tu ri nu, ki se je za ra di hi tre ga {ir je nja dru` be in sa le zi jan ske ga dela v mi si jo nih zna{ lo v ve li kih te ̀ a vah. Zato so se po go vo ri za vle kli. Us peh do go vo rov je ven dar bil, da je Pu{ ~e njak, po nas ve tu obeh Ko va ~i ~ev, kon~ no na pi sal da ril no pi smo.

Da ril no pi smo, na pi sa no 12. apri la 1908, so pod pi sa li An­ton Pu{ ~e njak, nje go ve tri se stre Fran ~i{ ka, Eli za be ta in Ag nes ter ̀ up nik Lo vro Jan ̀ e ko vi~. Uvod se gla si: »Pod pi sa ni da ru je mo sa le zi jan ski dru` bi vse svo je imet je, da v kra ju Ver ̀ ej us ta no vi za vod za vzgo jo mla di ne.« Poz ne je, ker sa le zi jan ci niso mo gli ta koj spre je ti, je da ril no pi smo spre me nil to li ko, da je imet je za pu stil ma ri bor ski {ko fi ji, da bi ona gra di la za vod in pri kli ca la sa le zi jance ter jim nato izro ~i la vse imet je, kar se je tudi zgo di lo.

[kof Mihael Na pot nik je bil temu na klo njen in 29. av gu sta 1908 je Mi hae lu Rui, vr hov ne mu pred stoj ni ku dru` be, po slal urad no pro{ njo, da bi sa le zi jan ci spre je li po nud bo Ver ̀ e ja.

Od go vor iz Tu ri na je pris pel 26. sep tem bra 1908 in pov zro ~il ve li ko ra zo ~a ra nje. Gla sil se je: »Sa le zi jan ci ne mo re mo spre je ti po nud be Ver ̀ e ja, ker ni ma mo na vo ljo ne sred stev za grad njo in ne do volj us po sob lje nih slo ven skih vzgo ji te ljev.«

29

An ton Pu{ ~e njak, ~e prav bo lan, ni iz gu bil po gu ma. Trd no pre pri ~an, da Bog ho ~e don Bo ska in sa le zi jan ce v Ver ̀ e ju, je po tr dil da ril no opo ro ko v pi smih {ko fu, naj prej 28. decembra 1908 in po nov no 6. av gu sta 1909 ter kon~ no {e do ber te den pred smrt jo, 19. av gu sta 1909.

Od kar je pre jel Bo` ji nav dih, se je ves pos ve til is ka nju do­brot ni kov, pri ja te ljev, da ro val cev; in mu je us pe lo. Zelo rad bi vi del, da bi se pred smrt jo, ki jo je ~u til bli zu, za ~e la ure sni ~e va ti nje go va ve li ka `e lja: grad nja za vo da. Bo` ji na ~r ti so bili dru ga~­ni. Iz zgo do vi ne vemo, da Bog ve~ krat po kli ~e k sebi ose be, ki ho ~e jo ure sni ~i ti ve li ke stva ri, rav no ko so na tem, da jih za~ ne jo ure sni ~e va ti. Ver jet no zato, da jih re {i sku{ nja ve o{ab no sti. Prav go to vo je Pu{ ~e njak s svo jo pri pro{ njo pri Bogu bil bolj ko ri sten v ne be sih, kot ~e bi os tal na zem lji.

Umrl je 28. av gu sta 1909, ob de ve tih zve ~er, po hu dem trp lje nju, ven dar po pol no ma vdan v Bo` jo vo ljo. Do zad nje ga tre nut ka je po nav ljal svo jo pri ljub lje no mo li tev, ki je bila vo di lo nje go ve ga ̀ iv lje nja: »Gos pod, zgo di se tvo ja vo lja, ne moja. ... Ho­~em, kar ho ~e{ ti. ... Ma ri ja Po mo~ ni ca krist ja nov, Mati do bre ga sve ta, pro si za nas, po ma gaj mi!«

No vi ca se je hi tro raz {i ri la na obeh stra neh Mure in da lje do Ma ri bo ra in Ljub lja ne. Ljud je so tru mo ma pri ha ja li kro pit in so za tr je va li: »Umrl je svet nik, pri ja telj ubo gih, ve lik do brot nik.« Za njim so `a lo va li Ver ̀ ej ci, sa le zi jan ci, vsi, ki so ga poz na li ali sli {a li o nje go vih ve li kih de lih.

Po greb je bil 30. av gu sta, prav ve li ~a sten. Z le pim go vo rom se je od nje ga, med dru gi mi po slo vil Fran Ko va ~i~. Na ve di mo ne kaj od lom kov iz nje ga: »Ka kor se te` ka je sen ska me gla ule ̀ e na zem ljo, tako se je `a lost ule gla na na {a srca. ... Cer kev je iz gu bi la skrb ne ga klju ~ar ja, do brot ni ka in ene ga svo jih naj bolj {ih si nov; trg pa vr le ga ob ~a na in ob ~in ske ga sve to val ca. ... Po koj ni je ̀ e od mla­do sti po sne mal sve te ga Aloj zi ja, de lal po ko ro, ve li ko mo lil, ~a stil

30

Je zu sa v Ev ha ri sti ji in z otro{ ko lju bez ni jo lju bil Ma ri jo, ka te ri se je po pol no ma pos ve til. On je vpe ljal v na {o `up ni jo {mar ni~ no po bo` nost in Ma ri ji izro ~il vse svo je imet je z na me nom, da se v Ver ̀ e ju zgra di za vod za vzgo jo mla di ne, ki naj ga vo di jo sa le zi jan­ci. Mo~ no je `e lel vi de ti ure sni ~e nje svo jih `e lja, ven dar se je vdal po pol no ma v bo` jo vo ljo in do smr ti po nav ljal: ‘Zgo di se bo` ja vo lja, ne moja.’ Vsi, ki smo od bli zu poz na li nje go vo sve to `iv lje­nje, si upa mo tr di ti, da je raj ni An ton ob la ~i lo krst ne ne dol` no sti pri ne sel pred bo` je ga sod ni ka in ̀ e pre jel ve~ no bla ̀ e nost. Ven dar je nje go va zad nja pro{ nja bila, da naj mu od pu sti mo, ~e je kdaj koga `a lil, in da naj mo li mo zanj ...«

V ime nu sa le zi jan cev je go vo ril nje gov ve lik pri ja telj in sve­to va lec, rav na telj Ra kov ni ka Aloj zij Valentin Ko va ~i~. Nav zo ~ih je bilo lepo {te vi lo du hov ni kov z lju to mer skim de ka nom na ~e lu.

Ali ni ~ud no, da pre prost kmet raz gi ba celo po kra ji no in jo nav du {i za neko ve li ko, te` ko, dalj no se` no delo ter navz lic vsem te ̀ a vam ne obu pa? Kot so ne ka te ri (»do bro mi sle ~i«) mla de ga du hov ni ka Ja ne za Bo ska ime li za no re ga, ker se je bri gal za rev­no mla di no, tako so ne ka te ri (»pa met nja ki«), si cer ma lo {te vil ni, ime li za no re ga tudi Pu{ ~e nja ka, ker je da ro val za vzgo jo mla di ne vse svo je imet je.

Don Bo ska je ob po gre bu v ve li kem me stu Tu ri nu spre mi lo 200.000 lju di in ga da nes ~a sti mo kot svet ni ka; Pu{ ~e nja ka je v majh nem Ver ̀ e ju pos pre mi la tudi ve li ka mno ̀ i ca hva le` nih lju di, in ~e prav {e ni raz gla {en za svet ni ka, kar si je z do bri mi deli za slu­`il, je v ne be sih prav go to vo zelo bli zu sv. Ja ne zu Bo sku, ki ga je ob ~u do val, lju bil in po sne mal v ze melj skem `iv lje nju.

31

4.4 Dr. Fran Ko va ~i~.

Po smr ti An to na Pu{ ~e nja­ka je na sta la kraj {a ne go to vost gle de pri hod no sti. Pre ki nil jo je {kof Na pot nik, ki je ime no­val za ure sni ~i te lja opo ro ke dr. Fra na Ko va ~i ~a, Pu{ ~e nja ko ve ga naj ve~ je ga pri ja te lja, sve to val ca in so de lav ca.

Ne bi mo gel naj ti pri mer­nej {e ga ~lo ve ka. Z nav du {e no po mo~ jo tr{ ke ob la sti, ver ̀ ej skih in oko li{ kih pre bi val cev, tudi iz »vo gr ske ga« Prek mur ja, po seb no iz bli` nje ga Do kle ̀ ov ja, ter {te­vil nih do brot ni kov so za ~e li pri prav lja ti vse po treb no za grad njo.

Fran Ko va ~i~ je naj prej raz {i ril pro pa gan do in raz lo ̀ il, kaj in kako naj bi se de la lo in kaj se ho ~e do se ~i. Pou da ril je, da ne gre le za Ver ̀ ej, am pak za celo slo ven sko Po mur je, to je Pr le ki jo in Prek mur je, za Slo ven ce na de sni in na levi stra ni Mure.

Raz lo ̀ il je, da je po koj ni Anton Pu{ ~e njak ̀ e lel, da se zgra di za vod za vzgo jo mla di ne, ki naj bi ga vo di li don Bo sko vi sa le zi jan ci. V ta na men je da ro val vse svo je imet je. Tako tudi To ma` Ran ta {a, pre mo ̀ en kmet in Pu{ ~e nja kov pri ja telj, in dru gi do brot ni ki. To `e li tudi {kof Mihael Na pot nik. Toda sa le zi jan ci tre nut no ni ma jo sred stev za grad njo in tudi ne po treb nih slo ven skih vzgo ji te ljev. Fran Ko va ~i~ se je od lo ~il: »Zato bomo mi zbra li sreds tva, gra di li, jim po sla li do brih fan tov, da jih pri pra vi mo za do bre vzgo ji te lje. Po tem naj sa le zi jan ci pri de jo in za~ ne jo svo je vzgoj no delo.«

Fran Ko va ~i~ ni os tal pri be se dah. Bil je ~lo vek de janj. [el je od hi {e do hi {e, od pri ja te lja do pri ja te lja, go vo ril, pi sal, pro­

32

sil, nav du {e val in zbi ral do brot ni ke. Sam je `r tvo val delo, ~as, pa tudi pre cej svo je ga de nar ja, kar pa ni obe {al na zvon, saj je de lal le iz lju bez ni do Boga in do Ma ri je, do do mo vi ne in do mla di ne.

Kma lu je us ta no vil grad be no dru{ tvo Ma ri ja ni{ ~e z mo{ kim in `en skim od bo rom in jim raz de lil od go vor no sti. [kof je pra vi la dru{ tva po tr dil 18. marca 1910, po tr di lo iz Grad ca je pri{ lo 8. avgusta 1910. Grad be na do vo lje nja so tudi pra vo ~a sno do bi li. Os nu tek grad be ne ga na ~r ta je pri re dil g. Ema nuel Ma nas se ro, sa le zi jan ski in{ pek tor, in iz po pol nil moj ster An ton Jandl iz Lju to­me ra, sin Ju li ja Jand la iz Gr la ve, ki je po tem spret no vo dil grad njo. Za ~e li so zbi ra ti vse po treb no in do lo ~i li, kje naj bi se gra di lo.

4.5 Bla go slov te melj ne ga kam na.

Bla go slov te melj ne ga kam na je 20. avgusta 1911 opra vil lju to mer ski de kan Mar tin Jur ko vi~, ve lik nav du {e nec za pro jekt. Zbra lo se je ve li ko lju di, bo do ~ih de lav cev in do brot ni kov. Do lo­~e ni pro stor je bil zaz na mo van s kra snim sla vo lo kom, za sta va mi in ven ci. Fran Ko va ~i~ je ob spu{ ~a nju kam na v zem ljo po ve dal pre ro{ ke be se de: »Ta ka men spu{ ~a mo v zem ljo ka kor seme, iz ka te re ga naj zra ste mo go~ no dre vo, ki bo ro di lo sto ter ni sad kr{­~an ske po {te no sti, pra ve izo braz be, ~a sne in ve~ ne sre ~e.«

Vsi so ve se li in z zau pa njem gle da li v pri hod nost, ra zen ne kaj ‘go dr nja ~ev', ki nik jer in ni ko li ne manj ka jo. Naj bolj stru pe ni so bili pri pad ni ki ma d`ar ske skup no sti v Mur ski So bo ti. Za ~e li so hudo pro pa gan do pro ti grad nji slo ven ske gim na zi je v Ver ̀ e ju, ker da je to po li ti~ no de ja nje in da Slo ven ci ho ~e jo po slo ve ni ti ma­d`ar ske Ven de, ki ̀ i vi jo na levi, ma d`ar ski stra ni Mure, in ~e prav si do mi{ lja jo, da so Slo ven ci, so stood stot ni Ma d`a ri. »Kdor na mre~ je ma d`ar ski kruh, je Ma d`ar!« (Na pi sa no v nji ho vem ~a so pi su.)

Ta pro pa gan da je ime la rav no nas pro ten u~i nek. Slo ven ci

33

na Ma d`ar skem so po sta li bolj sa mo za vest ni in se {e bolj ~u ti li del slo ven ske ga na ro da. Zato so mno gi pri{ li po gle dat zi da nje bo do ~e ga za vo da in so tudi radi pri je li za delo ali se vpi sa li med do brot ni ke. Tako je zi da va hi tro na pre do va la in pred zimo je ve~ kot po lo vi ca se ver ne ga in ju` ne ga dela bila sko raj ~u de` no `e pod stre ho.

4.6 Sa le zi jan ci v Ver ̀ e ju.

Ko so vi{ ji pred stoj ni ki v Tu ri nu zve de li za to lik {no po ̀ r tvo­val nost po mur skih lju di, so kon~ no spo ro ~i li, da navz lic te ̀ a vam sprej me jo delo v Ver ̀ e ju. Za ~e li so ga 28. mar ca 1912. Ljud je so od slej {e bolj nav du {e no so de lo va li in v za ~et ku sep tem bra 1912 je za vod, ra zen po lo vi ce ju` ne ga dela, do lo ~e ne ga za ka pe lo, bil pri prav ljen za bi va nje.

Gradnja salezijanskega zavoda v Ver`eju v za~etku junija 1912.

34

Bla go slov za vo da je 27. ok to bra 1912 opra vil {kof Mihael Na pot nik, ves ga njen in v sprems tvu du hov ni kov, sa le zi jan cev, tr{­kih ob la sti, de lav cev, do brot ni kov in mno ̀ i ce ljuds tva, kot jih do te daj {e Ver ̀ ej ni vi del. Slo ve sno so ga spre je li dan prej na glav nem trgu. Po uvod nih poz dra vih je {kof po ka zal z roko na kip Ma ri je Po mo~ ni ce in re kel: »Njej se zah va ljuj te. Ona ima Ver ̀ ej zelo rada!«

Dru go ju tro so se po ju tra njih ma {ah na po ti li v pro ce si ji pro ti za vo du. Pri vhod nih vra tih je Fran Ko va ~i~ poz dra vil {ko fa in mu med dru gim re kel: »Va{ prvi vstop v to hi {o naj ji pri ne se mir, ki ga svet ne more dati. ... Naj nad njo pla va va{ o~e tov ski bla go slov, da bo ta hi {a res to, kar od nje zah te va ta Bog in don Bo sko, ~a sti ti us ta no vi telj Sa le zi jan cev, ter pri ~a ku je jo od nje Cer kev, {ko fi ja, lepo Mur sko po lje in na{ sta ro dav ni Ver ̀ ej. ... Ra du je mo se, ker je da nes tej hi {i pri{ lo zve li ~a nje ...!«

[kof se je pri sr~ no zah va lil in po tem za pisal v knji go spo mi­nov: »Daj Bog, da bo v tej hi {i vla dal duh sv. Fran ~i{ ka Sa le zi ja in lju bi te lja mla di ne Ja ne za Bo ska, da bo ta za vod res po stal vir bla go slo va za Ver ̀ ej ski trg, za kra sno Mur sko po lje in za vso La­van tin sko {ko fi jo.«

No tra nji pro sto ri, ki so jih bili `e lepo opre mi li sa le zi jan ci, so vse o~a ra li. V glav ni u~il ni ci je med bla go slo vom {kof na ste no pri pel ve lik kri` in mo lil k Sve te mu Duhu, naj raz svet li vzgo ji­te lje in bo do ~e go jen ce: »Sv. Duh, daj, da bodo vsi, vzgo ji te lji in go jen ci, na pre do va li v sta ro sti, mo dro sti in um no sti.«

Po bla go slo vu so se vr ni li v cer kev, kjer je {kof med zah val­no slo ve sno ma {o imel kra sno ho mi li jo. Za ~el in kon ~al jo je s sve to pi sem ski mi be se da mi: »Mi zau pa mo v Gos po da, da bo on, ki je v vas to do bro delo za ~el, to delo tudi do vr {il.« Nato se je zah va lil vsem, ki so ka kor ko li so de lo va li: vods tvu trga in tr ̀ a nom, de lav cem, oko li ~a nom in do brot ni kom, sa le zi jan cem, ker so delo v Ver ̀ e ju spre je li, grad be ne mu od bo ru in kon~ no glav ne mu vo­di te lju Franu Ko va ~i ~u, ki mu je po de lil ~ast ni na slov oseb ne ga

35

sve to val ca. Ver ̀ ej {e ni ko li ni do ̀ i vel to li ko ve se lja in vi del to li ko lju di na svo jih uli cah. Slav nost no ko si lo je bilo v za vod skih pro­sto rih in so ga pri pra vi li sa le zi jan ski ku har ji s po mo~ jo ver ̀ ej skih gos po dinj. Zdra vi ce med ko si lom so {e po ve ~a le skup no ve se lje in zau pa nje v obe ta jo ~o pri hod nost.

Sa le zi jan ci so se isti dan, 27. ok to bra 1912, urad no in za stal no na sta ni li v za vo du. ̂ ez ne kaj dni so pris pe li tudi u~en ci, in ~e prav z za mu do, so za ~e li red no {o lo in svo je vzgoj no delo. Za ra di za mu de niso mo gli od pre ti pr ve ga let ni ka gim na zi je ver ̀ ej skim fan tom. Na sled nje ga leta in po seb no po kon cu voj ne, ki je kma lu iz bruh ni la in se kon ~a la z raz pa dom av strij ske ga im pe ri ja, so se vra ta za vo da na ste ̀ aj od pr la pred vsem uka ̀ elj nim do ma ~i nom in oko li ~a nom.

Sku paj z grad be nim od bo rom in pod vods tvom Frana Ko­va ~i ~a so spom la di 1913 na da lje va li grad be na dela. Do kon ~a li so pro stor no ka pe lo, ki so jo sa le zi jan ci lepo opre mi li. Pro sto ri nad njo so bili do lo ~e ni za spal ni ce. [kof jo je ho tel oseb no pos ve ti ti in 8. sep tem bra 1913 se je zbra lo {e ve~ lju di kot za bla go slo vi tev

Blagoslov Salezijanskega zavoda 27. oktobra 1912.

36

za vo da. Pos ve ti tev ka pe le je tra ja la sko raj {ti ri ure. Med tem sta na dvo ri{ ~u za ro mar je bili dve sve ti ma {i. [kof pa je opra vil sv. ma {o na no vo pos ve ~e nem ol tar ju v ka pe li. Z gan lji vo be se do je na zad nje v zelo le pem go vo ru spod bu dil lju di, naj se na tem pos ve ~e nem kra ju za te ka jo k Ma ri ji v svo jih te ̀ a vah in pri njej i{ ~e jo to la` be, sve ta, miru in po mo ~i v du {nih in te le snih po tre bah.

To se je ure sni ~i lo kma lu, po seb no ko se je za ~e la 1. sve tov na voj na. Od bli zu in da le~ so pri ha ja le pro ce si je ro mar jev pro sit Ma­ri jo Po mo~ ni co krist ja nov in Ma ter do bre ga sve ta za svo je dra ge, raz tre se ne po bo ji{ ~ih.

Kma lu so sa le zi jan ci za ~e li s po seb no slo ve snost jo praz no va ti Ma ri jin me sec in pri re ja ti pro ce si je s ki pom Ma ri je Po mo~ ni ce krist ja nov, kar je pri teg ni lo mno ̀ i ce ro mar jev, ki so pri ha ja li od bli zu in da le~ tudi v pro ce si jah.

[e bolj se je raz vne la ro mar ska po bo` nost, ko se je leta 1917 raz ve de lo, da se Ma ri ja pri ka zu je na Por tu galskem v Fa ti mi in pro si »po ko re in mo li tve«, da bo ko nec ne sre~ ne voj ne in se vo ja ki vr ne­jo na svo je do mo ve. Mno ge `en ske so za ~e le ho di ti okrog za vo da po go lih ko le nih, da bi iz pro si le vr ni tev svo jih dra gih. Tako so sto ri li tudi moja dra ga mama, ki sem jih joka je pro sil, naj vsta­ne jo, ko sem vi del, da so jim ko le na kr va ve la. Pa niso ho te li.

^lanska izkaznica salezijanskega oratorija v Marijani{~u iz leta 1938.

37

4.7 Te ̀ a ve.

Za slo ven sko us mer je ne Ver ̀ ej ce je bila prva te ̀ a va, da je ve ~i na no vo do{ lih u~en cev in vzgo ji te ljev bila nem{ ke ga ali ma d`ar ske ga po re kla. Sa le zi jan ci so na mre~ za nem{ ko go vo re ~e fan te ime li pri prav ljal no {o lo v Pe nan gu, bli zu Tu ri na. Za ra di so vra` no sti med Ita li jo in Av stri jo so mo ra li te fan te pre me sti ti v Av stri jo, pa niso ve de li kam. Zato so se do go vo ri li z la van tin­skim {ko fom in Franom Ko va ~i ~em, da jih za ~a sno pre me sti jo v no voz gra je ni za vod Ma ri ja ni{ ~e, do kler ne do gra di jo za nje za vo­da v no tra njo sti Av stri je in se med tem pri pra vi jo tudi slo ven ski sa le zi jan ci, da prev za me jo vods tvo za vo da. @e na sled nje ga leta se je to za ~e lo spol nje va ti, saj sta iz Ljub lja ne pri{ la Aloj zij Va len tin Ko va ~i~, biv {i ra kov ni{ ki rav na telj, in mla di du hov nik dr. Franc Vol ~i~, ki je po kon cu voj ne po stal prvi slo ven ski rav na telj Ma ri ja­ni{ ~a. Oba izred no do bra, raz gle da na, ve se le ga zna ~a ja, sta se vr gla na delo in po seb no Prek mur ce nav du {e va la za slo ven ski je zik in jih

Oratorij na dvori{~u Marijani{~a.

38

Oltar v kapeli Salezijanskega zavoda v Ver`eju.

39

pre pri ~e va la, da niso Ven di, ne Ma d`a ri, am pak Slo ven ci. Kma lu so tudi uvi de li, da so nem{ ki du hov ni ki bili do bre ga, bla ge ga srca in niso uga nja li po li ti ke. Ne ka te ri so se celo za ~e li u~i ti slo ven{ ~i ne.

Franc Vol ~i~ je bil bolj za po slen s pou ~e va njem gim na zij cev. Alojzij Valentin Ko va ~i~, ki je od lo ~il no vpli val, da so sa le zi jan ci pri{ li v Ver ̀ ej, je s po mo~ jo Vol ~i ~a kma lu or ga ni zi ral ne delj ski ora to rij za otro ke, te ~a je za mla di no in odra sle in vse dru ge sa le­zi jan ske de jav no sti, po seb no so trud ni{ tvo in do brot ni ke. Go vo ri la sta lepo slo ven{ ~i no, da so ju tudi Prek mur ci ra zu me li in se od nji ju u~i li. Kma lu so v za vod spre je li tudi ve~ slo ven skih fan tov, ki so ~u ti li du hov ni{ ki po klic, in so za nje za ~e li po seb no pri pra vo ter us ta no vi li no vi ciat in {tu dij fi lo zo fi je. Sta rej {i fant je so mo ra li na fron to, in ~e prav so del za vo da od sto pi li za voj ne ra njen ce, je {e os ta lo ne kaj ve~ pro sto ra za di ja ke. Pro ti kon cu voj ne so slo ven ski fant je in vzgo ji te lji po sta li ve ~i na, tako da so skup ne mo li tve in de lo ma pouk za ~e li v slo ven{ ~i ni. Po za slu gi slo ven skih du hov ni­kov in u~en cev in po seb no Alojzija Valentina Ko va ~i ~a in Franca Vol ~i ~a so mla din ski kro` ki in po seb no ne delj ski ora to rij do bi li ve lik raz mah. Leta 1914 je bilo vpi sa nih `e ~ez 250 otrok in fan­tov. Ti so bili naj bolj vne ti pro pa gan di sti in za nji mi so pri ha ja li odra sli. Zgo di lo se je ti sto, ~e sar so se bali ma d`ar ski po li ti ki, da se je ve li ko Prek mur cev vpi sa lo na gim na zi jo, {e ve~ mla dih in sta rih pa je ne de ljo za ne de ljo pri ha ja lo sem k sv. ma {i, da so sli {a li slo ven sko be se do. Tako so sa le zi jan ci iz Ma ri ja ni{ ~a v ve li ki meri pri po mo gli, da so se mno gi za ve de li, da so slo ven ske ga rodu, in je Prek mur je leta 1919 bilo pri klju ~e no Slo ve ni ji. To ugo tav lja tudi Ivan Je ri~ v svo jih Spo mi nih na ma d`a ri za ci jo Prek mur ja.

Pri vsem tem pa ima tudi ve li ke za slu ge na{ ver ̀ ej ski ve li kan Fran Ko va ~i~, ki je os tal te sno po ve zan s sa le zi jan ski mi vzgo ji te lji, po go sto pri ha jal v za vod, se po go var jal in {a lil z go jen ci in pred­stoj ni ki ter jih spod bu jal.

40

3 Prim. I. Je ri~, Mad`a ri za ci ja Prek mur ja, 46­51.

Pri njem je na {el tudi ve li ko spod bud dr. Ma ti ja Sla vi~, ki je bil na kon fe ren ci v Pa ri zu iz ve de nec za Prek mur je in je bil te sno po ve zan s Franom Ko va ~i ~em. Oba sta ve li ka, za slu` na Slo ven ca in du hov ni ka.3

41

5. Marijani{~e med obema vojnama.

5.1 Po prvi sve tov ni voj ni.

Po 1. svetovni voj ni se je po lo ̀ aj Ma ri ja ni{ ~a zna {el v za ~et nih te ̀ a vah. Na sta la je nova dr ̀ a va, Kra lje vi na SHS, poz nej {a Ju go sla­vi ja, z novo za ko no da jo, z no vi mi zah te va mi in z ve li ko eko nom sko kri zo. Vzgo ji te lji in di ja ki tu jih na rod no sti so od{ li in za ̀ i ve lo je pol no krv no slo ven sko Ma ri ja ni{ ~e, s samo slo ven ski mi di ja ki in vzgo ji te lji. No vim raz me ram so se hi tro pri la go di li. Vra ta so od pr li vsem ve do ̀ elj nim fan tom, ne samo za du hov ni{ ke po kli ce. Rav na­telj Franc Vol ~i~ je hi tro sto pil v stik s {ol ski mi vo di te lji v Mari bo ru in v Mur ski So bo ti.

42

Oratorij med ali po 1. svetovni vojni v Marijani{~u.

Marijsni{~e v Ver`eju v {olskem letu 1925/26.

43

Glav na te ̀ a va je bila, ker iz pi ti, ki so jih u~en ci de la li v Ma ri ja ni{ ~u, niso bili od dr ̀ av nih ob la sti priz na ni. Go jen ci, ki so ho te li na da lje va ti {tu dij na dr ̀ av nih {o lah, so mo ra li de la ti iz pi te ~ez vse raz re de. Re {i tev prob le ma se je po sre ~i la poz nej­{e mu rav na te lju Jo ̀ e fu Tkal cu. Do se gel je, da so od leta 1928 u~en ci de la li iz pi te na dr ̀ av ni gim na zi ji v Ma ri bo ru in poz ne je v Mur ski So bo ti. On je tudi do se gel za Ver ̀ ej elek tri~ no na pe­lja vo, ~e prav so temu mno gi nas pro to va li. V kro ni ki pi {e, »da so se Ver ̀ ej ci po 29 se jah le od lo ~i li in pod pi sa li po god bo za do ba vo elek tri ke«. Jo`ef Tka lec je ho dil od hi {e do hi {e in lju di pre pri ~e val. Pri tem mu je po ma gal po seb no kmet Ivan Ko ro {a. Pr vi~ je elek tri ka zas ve ti la 22. ja nuar ja 1929. Ves Ver ̀ ej je bil zbran pred Ser {e no vo go stil no, za vod ska god ba je igra la, pri pra­vi li so ba kla do in ve se li co.

Kro nist Jo`e Ko sta nje vec je pri pi sal: »Ko sem 1920. leta kot dvaj set le ten fant pri {el v Ma ri ja ni{ ~e, smo sve ti li s pe tro lej ka mi, poz ne je s kar bi dov ka mi in leta 1926 smo ime li v u~il ni cah plin­ske sve til ke. Z elek tri ko so iz gi ni le mno ge te ̀ a ve, v za vo du in po do mo vih.«

Jo`ef Tka lec je med dru gim tudi dal spre me ni ti od pr te bal­ko ne ob hod ni kih v lepa ste kle na okna in tako za va ro val go jen ce pred zim skim mra zom. Po sta vil je nova nuj no po treb na gos po­dar ska po slop ja in novo vi ni ~a ri jo na Go mi li ter dal po pra vi ti vi ni ~a ri jo na Kr pe cu. Vse to v treh le tih rav na te lje va nja. Nato je bil pre stav ljen v Ljub lja no kot in{ pek to rial ni eko nom.

Slo ves za vo da se je raz {i ril po Slo ve ni ji in pri va bil tudi hr va{ ke {tu den te, tako da jih je kma lu bilo ~ez sto. Ve lik raz mah je do bil praz nik Ma ri je Po mo~ ni ce krist ja nov, na ka te re ga so pri ha ja li v pro ce si jah iz so sed njih `up nij in ro­mar ji tudi od da le~.

44

5.2 Dru ga sve tov na voj na in po njej

2. sve tov na voj na je de lo va nje za vo da pre ki ni la. Sa le zi jan ci so se mo ra li iz se li ti, za vod je za sed la nem{ ka voj ska, po ste lje, oma re, po hi{ tvo so raz ne sli, iz ka pe le so re {i li in od ne sli v `up­nij sko cer kev kipe, ne kaj ob lek in po so de. Ol tar je na {el pro stor v stran ski ka pe li, ki jo je po voj ni zgra dil Jo`e Ko sta nje vec. @up ni ja je os ta la brez stal ne ga du hov ni ka, saj so An to na Kle men{ ka ge sta pov ci vkle nje ne ga od pe lja li v Za greb in je leta 1948 dos pel v Pun ta Are nas kot be gu nec in od tam na sled nje leto od {el v Por ve nir na Og nje ni zem lji, kjer je leta 1950 ne na do ma umrl.

Po voj ni se je ne kaj sa le zi jan cev vr ni lo v za vod. Za ~e li so ga ure ja ti v pre pri ~a nju, da bodo kma lu na da lje va li pred voj no delo.

Po drugi svetoni vojni so bili v Salezijanskem zavodu vrtec, osnovna {ola in vzgojno-izobra`evalni zavod.

45

Po ne kaj ted nih so bili na sil no izg na ni in za vod z vsem imet jem je bil po dr ̀ av ljen. Nova ob last ga je upo ra bi la ne kaj ~a­sa za os nov no {o lo in od leta 1948 do 1988 za mla de v po seb nih oko li{ ~i nah, do kler jim niso na kon cu za vod ske ga par ka po sta vi li nova po slop ja, pri la go je na no vim po tre bam. Tako je za vod {e ved no slu ̀ il v vzgoj ne na me ne, ~e prav pod dru ga~ nim idej nim vods tvom. Vzgo ji te lji so se zelo tru di li in ime li tudi pre cej us pe ha.

V tem ~a su so po slop je zno traj preu re di li, ob no vi li fa sa do in za sta no va nje vzgo ji te ljev po sta vi li eno nad strop ni pri zi dek.

46

47

6. Dana{nji ~as.

6.1 Po osa mos vo ji tvi Slo ve ni je.

Po osa mos vo ji tvi Slo ve ni je in spre jet ju za ko na za vr ni tev za­se ̀ e ne ga pre mo ̀ e nja smo kma lu do bi li klju ~e od za vo da, ki je po od ho du mla dih v novo po slop je os tal po pol no ma ne za va ro van. Prvi obisk je bil zelo `a lo sten: na{ li smo le praz ne in opu sto {e ne pro sto re. Za ~e la so se mu~ na po ga ja nja z vlad ni mi pred stav ni ki o raz me ji tvi zem lji{ ~a. Vr njen nam je za vod in gos po dar ska po slop ja

Prireditev »^arna Mura« maja 2002.

48

ter pre cej zem lje. Park in igri{ ~a lah ko upo rab lja mo obo ji, so pa v la sti {ol skih ob la sti.

Med voj no na Hr va{ kem in v Bo sni je slo ven ska vla da za pro­si la, da bi za vod po stal pre hod no bi va li{ ~e za be gun ce. Pred stoj ni ki so pri vo li li in od bor je prev zel na lo go, da je za vod us po so bil v ta na men, kar je sto ril hi tro in spret no z na rod no in med na rod no po mo~ jo. Za sil no ga je opre mil, in ko je od lo ̀ il svo jo na lo go, je manj {i del opre me pu stil v za vo du ter vse no tra nje pro sto re dal pre ple ska ti.

Ver ̀ ej ski du {ni pa stir ji smo be gun cem po nu di li vso du hov no po mo~: za otro ke smo ime li red ni ve rouk in ne ka te re pri pra vi li na sve te za kra men te. Dva sta rej {a sta umr la in ime la po greb kot do ma ~i na.

Sa le zi jan ski pred stoj ni ki pa so mo ra li mi sli ti na bo do ~e de lo­va nje za vo da. V do go vo ru s sa le zi jan ski mi in dru gi mi slo ven ski mi stro kov nja ki se je za sno val ve li ko po tez ni pro gram. Za vod naj bi

Sre~anje salezijancev na duhovnih vajah avgusta 2001.

49

po stal neke vr ste sred nja po klic na {o la za de lav sko mla di no, z na me nom, da bi se ohra ni le ti pi~ ne slo ven ske obr ti, ki po ~a si iz­gi nja jo. Po od ho du be gun cev je od bor mo ral vr ni ti mno go stva ri vlad nim or ga ni za ci jam, ven dar so kma lu za ~e le pri ha ja ti po treb ne stva ri od dru god: oma re, mize, po ste lje, sto li in tudi de nar na po­mo~ od do brot ni kov in od sa le zi jan ske ga vods tva ter smo za ~e li po pra vi la. 14. sep tem bra 1998 sva se dva du hov ni ka lah ko vse li la v na pol oprem lje ne pro sto re.

6.1 Us mer je ni v pri hod nost.

Vods tvo in{ pek to ri je je svo je na me ne pred sta vi lo vlad nim ob la stem in tu se je za tak ni lo: ni smo do bi li do vo lje nja. Nato se je od lo ~i lo za dru go mo` nost: »Ma ri ja ni{ ~e naj po sta ne du hov­no sre di{ ~e za sku pi ne, ki `e li jo raz mi{ lja ti o smi slu `iv lje nja, o svo jih dol` no stih, na ~r tih ali o vzgo ji.« Ver jet no je tudi to bilo v Bo` jih na ~r tih!

Mladi pri delu v skupini. Ministrantski vikend spomladi 2002.

50

Sa le zi jan sko vods tvo je v ta na men dalo tudi po treb na gmot na sreds tva, da smo pri pra vi li in opre mi li po treb ne sobe za spre je ma nje sku pin. To nam je pre cej us pe lo. V {ti rih le tih smo `e go sti li ne kaj sto sku pin otrok, mla dih in odra slih. Vsa ta leta smo za otro ke med po ~it ni ca mi ime li te den dni ora to ri ja, le tos pa tudi »^ar no je ze ro« in dru ga praz no va nja. Po seb no lepo smo praz no va li Ma ri jo Po mo~ ni co krist ja nov in na ta praz nik je zad nji dve leti slo ve snost vo dil ma ri bor ski {kof dr. Franc Kram ber ger.

@e tret je leto smo v za vo du {tir je sa le zi jan ci. Zelo smo hva le` ni vsem do brot ni kom, ki nas pod pi ra jo, po seb no ver ̀ ej skim gos po di njam, ki se nas rade spom ni jo, ko pri prav lja jo kak {ne do­bro te za svo je do ma ~e.

Msgr. Franc Kramberger, mariborski {kof,Drago Legen, `upan ob~ine Ver`ej in Martin Maro{a,

~astni ob~an Ver`eja ob praznovanju praznika Marije Pomo~nice maja 2002.

51

7. Sestre fran~i{kanke Brezmade`ne.

Re doV ne se stre so rav no tako kot Ma ri ja ni{ ~e zna me nje Bo` je do bro te do Ver ̀ e ja.

Po 2. sve tov ni voj ni so bile raz gna ne in nji ho vo imet je za ple nje­no. Za te kle so se na svoj dom ali v ̀ up ni{ ~a. Dve, Jer ne ja Kranjc in He le na Cuk, sta se za po sli li v Domu one mo glih v Ra ki ~a nu. Zve de li sta, da Bar ba ra Kranjc v Ver ̀ e ju pro da ja sta ro hi {o po niz ki ceni. Nav du {i li sta {e dru ge se stre, zbra le so svo je pri hran ke in hi {o ku pi­

Sestre fran~i{kanke Brezmade`ne leta 1996.

52

le. Mo ra le so jo po prav lja ti, ven dar sta se dve sta rej {i se stri, An ge la Mat ja {ec in Evan ge li sta Ko {tric, vse li li ̀ e 5. ju li ja 1955. Ta prva hi {a je po sta la za se stre nji hov Bet le hem, prva skup nost v Slo ve ni ji po 2. sve tov ni voj ni. Tu so se pos ve ti le mo li tvi, obi sko va nju bol ni kov in skr bi za cer kev. Bilo je pre cej te ̀ av. S. Evan ge li sta je za pi sa la: »Hudi dne vi so bili, ven dar smo ~u de` no ob ~u ti le bo` je vars tvo. Zau pa nje v bo` jo po mo~ nam je po ma ga lo vztra ja ti.«

Po ~a si so hi {o raz {i ri le. Pri dru ̀ i le so se jim dru ge os ta re le se stre in zdaj ima jo lepo ure je no hi {i co in ka pe lo, v ka te ri se dva krat na te den da ru je sv. ma {a za oko li{ ke ver ni ke. Ver ̀ ej ci se mo ra mo za ve­da ti, da so te re dov ni ce za na {o skup nost ve lik Bo` ji dar. Prve se stre so ̀ e od{ le k Bogu. Od se da njih {ti rih sta dve one mo gli, ki vse svo je mo li tve, pod pr te s trp lje njem, da ru je ta za na{ Ver ̀ ej. Dru gi dve pa skr bi ta za bol ne, ena tudi pou ~u je ve rouk, dru ga vodi mo li tve, obe pa skr bi ta za cer kev. Po koj ne po ~i va jo na na {em po ko pa li{ ~u. Enim in dru gim, po seb no pa Bogu iz ka zuj mo hva le` nost za ta ve li ki dar.

53

Sklepne besede.

Upam, da sem do Volj ja sno izra zil sVo je pre pri ~a nje, da je Bog nad Ver ̀ e jem svo je na ~r te do se daj do sled no iz va jal. Tako kot je Ma ri jo dal sv. Ja ne zu Bo sku za u~i te lji co, vod ni co, ma ter in po­mo~ ni co, je tudi Ver ̀ ej izro ~il Ma ri ji v vars tvo.

Kro nist je za pi sal: »Ver ̀ ej ne bi bil, kar je, ~e ne bi imel Ma ri­ja ni{ ~a.« To je za tr je val pred ne kaj dne vi tudi neki zelo in te li gen ten in u~en Ver ̀ e jec, ki me je po pre cej dol gem ~a su obo ga til s svo jim obi skom.

Oseb no sem na ve zan na Ver ̀ ej in na Ma ri ja ni{ ~e od otro{ tva. Sa le zi jan cem, ki sem jih tu kaj sre ~e val, dol gu jem v ve li ki meri svoj sa le zi jan ski mi si jon ski po klic. Svoj `iv ljenj ski po klic mu dol gu je jo tudi mnogi ver ̀ ej ski in dru gi ra zum ni ki in {e po seb no okrog 300 du hov ni kov, ki so se v bo rih 29 le tih tu vzgo ji li in te me lji to pri­pra vi li na `iv lje nje. @e po koj ni sa le zi jan ski du hov nik Ka rel Ce glar, go je nec v le tih 1924­29, je v svo jih spo mi nih med dru gim za pi sal: »Spo mi ni na ver ̀ ej ska leta so lepi. Po domu in sve tu se nam ni to ̀ i lo. V Ma ri ja ni{ ~u smo bili sre~ ni in za do volj ni. Lah ko re ~em: ‘O sre~ ni ~a si’!«

Ne na zad nje tudi jaz oseb no dol gu jem Ver ̀ e ju svo je slo ven sko pre pri ~a nje ter lju be zen do do mo vi ne in na ro da, ~e prav sem ̀ i vel 50 let med dru gi mi na ro di in sem se ro dil da le~ od slo ven ske do mo vi­ne. Po vsod sem se ~u til Slo ven ca in to tudi os tal navz lic po go stim va bi lom, da bi prev zel dru go dr ̀ av ljans tvo.

54

Lju be zen do Boga, do dru ̀ i ne in do do mo vi ne po mo jem pre pri ~a nju gre do sku paj. Njim se pri dru ̀ i lju be zen do so~ lo ve ka, saj je vsak ~lo vek us tvar jen po Bo` ji po do bi. Vse {ti ri so ena ve li ka lju be zen, ki da smi sel ~lo ve{ ke mu bi va nju na tej zem lji in se osre di ni na Boga, ki je ve~ na, po pol na lju be zen.

Dru ga ~e mi sle ~im in vsem, ki radi raz mi{ lja te, po nu jam z vsem spo {to va njem be se de ve li ke ga sve tov ne ga mi sle ca Bla ̀ a Pas ca la: »Vsi smo pot ni ki na lad ji `iv lje nja. Na kon cu nas ~a ka sre~ na ali ne sre~ na ve~ nost ali ni~. Noro se mi zdi ne mi sli ti na to. Pa met no je od lo ~i ti se za ti sto, kar nam v ena kih po go jih pri na {a ve~: to je na ne smrt nost du {e in na ve~ no ̀ iv lje nje. ̂ e ga ni, ni ~e­sar ne iz gu bi{; ~e pa je, (in neiz pod bit no Bog je) pa vse pri do bi{!«

Go to vo v `iv lje nju na {ih pred ni kov ni bilo vse od li~ no. Ven­dar iz po ve da nih do god kov se iz lu{ ~i ta ve li ka re sni ca, da so bili ve ~i no ma po slu {ni Bo` jim nav di hom in so os ta li trd ni v de jav ni veri in v lju bez ni do Boga, dru ̀ i ne in do mo vi ne. Otip lji vi sa do vi nji ho ve sta no vit no sti so:

Ve lik kul tur ni in ma te rial ni na pre dek Ver ̀ e ja.

[te vil ni izred ni mo` je, ki nam jih je Bog po da ril.

Ma ri ja ni{ ~e, spo me nik lju bez ni do Boga, do bli` nje ga in do slo ven ske do mo vi ne. Zato ga upra vi ~e no lah ko ime nu je mo »du hov ni sve til nik Po mur ja«.

Na {a dol` nost je, da se ne iz ne ve ri mo zgo do vin ske mu spo mi nu in da na da lju je mo ve li ko delo na {ih pred ni kov.

[e eno Pas ca lo vo mi sel vam po nu jam za raz mi{ lja nje: »Poz nam dve vr sti pa met nih lju di; ti sti, ki z vsem sr cem slu ̀ i jo Bogu, in ti sti, ki ga z vsem sr cem i{ ~e jo, ker ga {e ne poz na jo.«

55

ž

Moja pesem Veržeju.Iz gub lja tvo je se ime v dav ni ni:na­sip,­utrd­ba,­stra­ža,­vse­si­bil!

Ni Tu rek te na sil ni ukro til, po dil si z Ro pošem ga po rav ni ni.

Kdor­ko­li­ti­je­ho­tel­kdaj­že­vze­tisve ti njo vere, do mo vi no, hram,mo­ža­to­si­ta­koj­se­dvig­nil­v­bran!Tako­si­mo­gel­sreč­no­pre­ži­ve­ti.­

Os­ta­ni,­moj­Ver­žej,­tako­možat!Dom, Vera, Do mo vi na so za klad;os kru nit’ ga ni ko mur ne do vo li.

In vzga jaj svo je mla de v tej lju bez ni,naj­bodo­moč­ni,­zre­li,­ve­dri,­trez­ni,

mla di na, ki ve se lo dela in moli.

Martin Marosa.

56

Viri in literatura.

Bogdan Kolar, Njih spomin ostaja. In memoriam III. Rajni salezijanci v prvih sto letih salezijanskega dela med Slovenci, Ljubljana, 2002.

Branko Kerman, Arheolo{ka topografija Prekmurja, v: Stopinje (1993), 40­43.

Fran Kova~i~, Ljutomer. Zgodovina trga in sreza, Maribor, 1926.

Irena [avel, Poselitev pokrajine ob Muri, v: Stopinje (1989), 33.

Irena [avel, Prazgodovinske naselbine v Pomurju, Murska Sobota, 1994.

Ivan Jeri~, Moji spomini, Murska Sobota, 2000.

Ivan Jeri~, Zgodovina mad`arizacije v Prekmurju, Murska Sobota, 2001.

Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, Celovec, 1911.

Jo`e Kostanjevec, Kronika `upnije Ver`ej, Ljubljana, 1981.

Matija Slavi~, Na{e Prekmurje, Murska Sobota, 1999.

Pisma Antona Pu{~enjaka.

Timotej Knific, Ver`ej, v: Enciklopedija Slovenije. U­We, Ljubljana, 2000, 205.

57

Vsebina.

Knji`ici na pot .........................................................................VUvod ........................................................................................11. Ver`ej je staro naselje ............................................................3 1.1 Ust no izro ~i lo ...................................................................4 1.2 Po mem bna po sto jan ka .....................................................5 1.3 Pri sta ni{ ~e in trg ...............................................................6 1.4 Srb sko voj vods tvo v Ver ̀ e ju ............................................82. Ver`ej postane `upnija ........................................................11 2.1 Zi da nje se da nje `up nij ske cerk ve ....................................13 2.2 Pri za de va nje za stal ne ga du hov ni ka ................................133. Don Bosko in salezijanci ....................................................17 3.1 Ev ha ri sti ja in Ma ri ja Po mo~ ni ca ....................................19 3.2 Don Bo skov vzgoj ni pre ven tiv ni si stem ..........................194. Ver`ej od Boga izbran za posebno poslanstvo .....................21 4.1 Dejs tva go vo ri jo .............................................................23 4.2 An ton Pu{ ~e njak ...........................................................26 4.3 Do go vo ri o pri ho du sa le zi jan cev v Ver ̀ ej .......................28 4.4 Dr. Fran Ko va ~i~ ............................................................31 4.5 Bla go slov te melj ne ga kam na ...........................................32 4.6 Sa le zi jan ci v Ver ̀ e ju .......................................................33 4.7 Te ̀ a ve ............................................................................365. Marijani{~e med obema vojnama .......................................41 5.1 Po prvi sve tov ni voj ni .....................................................41 5.2 Dru ga sve tov na voj na in po njej .....................................446. Dana{nji ~as ......................................................................47 6.1 Po osa mos vo ji tvi Slo ve ni je ..............................................47 6.1 Us mer je ni v pri hod nost ..................................................497. Sestre fran~i{kanke Brezmade`ne ........................................51Sklepne besede .......................................................................53Moja pesem Ver`eju ...............................................................55

58

CIP ­ Katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

908(497.4 Ver`ej)271.789.1(497.4 Ver`ej)

MAROŠA, Martin Verž`ej v na~rtih Bo`je previdnosti / spisal Martin Maro{a ; [uvodno besedo napisal Lojze Dobravec ; fotografije iz arhiva avtorja in Salezijanskega zavoda Ver`ej]. ­ Ljubljana : Salve, 2002

ISBN 961­211­240­1

120464640

1. Marijani{~e v Ver`eju na Murskem polju, Maribor - Marijani{~e, 1911.

2. Marijani{~e v Ver`eju na Murskem polju, Maribor - Marijani{~e, 1912.

3. Spomenica na slovesno blagoslovitev Salezijanskega zavoda v Ver`eju dne 27. oktobra 1912, priob~il Fr. Kova~i~, Maribor - Marijani{~e, 1913.

4. Posvetitev kapele Marije Matere dobrega sveta dne 8. septembra 1913, Maribor - Marijani{~e, 1913.

5. Marijani{~e v Ver`eju na Murskem polju, priob~il Fr. Kova~i~, Maribor - Marijani{~e, 1913.

6. Martin Maro{a, Ver`ej v na~rtih Bo`je previdnosti, Ver`ej, 2002.

Zbirka Marijani{~e v Ver`eju.