VARNA STAROST ZA VSE GENERACIJE - Ministrstvo za · PDF file• Če se je npr. ženska rodila 1.1.1956 in je z delom začela pri 24 letih ter je danes stara 54 let in ima 30 let pokojninske

VARNASTAROSTZA VSEGENERACIJE

O pokojninskem sistemu po novem

2

VARNA STAROST ZA VSE GENERACIJE

Spoštovani,slovenski pokojninski sistem, ki smo ga nazadnje temeljito spremenili leta 2000, je bil vselej – in tako bo tudi v prihodnje – namenjen zagotavljanju varne in kakovostne starosti. »Varna starost za vse generacije« tako ni le slogan, je odgovornost celotne družbe in države. Starejše prebivalce, ki želijo ostati aktivni, k temu spodbujajmo, tistim, ki želijo uživati pokoj, pa skušajmo zagotoviti varno in prijetno obdobje po koncu delovne aktivnosti. Tudi zato si vseskozi prizadevamo, da bi bile pokojnine izplačevane redno in da bi bile primerno visoke.

A sedanji pokojninski sistem zaradi vrste razlogov ni več dovolj prilagojen vse manjšemu deležu delovno aktivnih prebivalcev, ki ustvarjajo dohodke, vse večjemu deležu mladih, ki podaljšujejo izobraževanje in odlašajo z vstopom na trg dela, ter prav tako vse večjemu deležu starejših, ki se razmeroma zgodaj upokojujejo. Naloga države oziroma vlade je, da zagotovi nov sistem, v katerem bodo finančna bremena med generacijami porazdeljena bolj enakomerno in ki bo tudi mlajšim generacijam čez vrsto let zagotovil dostojno pokojnino.

Zato je bil po letu in pol javne razprave in v dialogu s socialnimi partnerji pripravljen predlog novega pokojninskega sistema, katerega temeljni cilji so:

zagotoviti redna izplačila pokojnin sedanjim upokojencem in delavcem, ki se bodo upokojevali v naslednjih desetletjih;

zaustaviti zniževanje začetnih pokojnin glede na plače ter zagotoviti povečevanje njihove realne vrednosti glede na življenjske stroške; s tem bi sedanjim in prihodnjim generacijam omogočili dostojne pokojnine, ki jim bodo zagotovile varno starost;

povečati pravičnost pokojninskega sistema s posebnim poudarkom na prispevkih posameznikov v pokojninsko blagajno, na enakomerni obremenitvi mlade, srednje in starejše generacije, na položaju delavcev, ki so začeli delati v zgodnji mladosti in ki delajo v težkih delovnih razmerah ter na postopnosti uvajanja sprememb.

Z uresničitvijo teh ciljev bomo vzpostavili pravičnejši, zanesljivejši in tudi finančno učinkovitejši pokojninski sistem, ki pa bo še vedno temeljil na medgeneracijski solidarnosti.

Poudariti velja, da so ključni ukrepi predlagane pokojninske reforme podobni rešitvam, ki jih je večina evropskih držav že sprejela. Zagotavljajo nam prilagoditev pokojninskega sistema na postopen in za posameznika neboleč način (tako da, recimo, posamezniki, ki so tik pred upokojitvijo, teh sprememb niti ne bodo občutili). Prej ko bo reforma sprejeta, bolj postopno bo uveljavljena ter manj jo bo vsakdo izmed nas občutil.

In bolj varna in dostojna bo starost naših mater in očetov danes ter nas in naših otrok jutri.

3


1. ZAKAJ SPREMINJAMO POKOJNINSKI SISTEMPokojninski sistem moramo spremeniti zaradi:

neugodnih demografskih razmer

prezgodnjega upokojevanja

poznega vstopa mladih na trg dela

slabitve pokojninske blagajne

zniževanja vrednosti začetne pokojnine

nepreglednosti sedanjega sistema

povečevanja javnega dolga.

Ob tem pa ne smemo zanemariti dejstva, da je tudi gospodarska in finančna kriza dodatno vplivala na povečanje javnega dolga in slabši položaj pokojninske blagajne zaradi večje brezposelnosti in posledično manj pobranih prispevkov.

1.1 Neugodne demografske razmere Zaradi vse daljše življenjske dobe in nizke stopnje rodnosti se prebivalstvo Slovenije vse bolj stara. In zato se tudi razmerje med upokojenci in delovno aktivnim prebivalstvom iz leta v leto slabša: v letu 2009 je bil tako 1 upokojenec na 1,67 zaposlenega, v letu 2025 bo to razmerje 1 : 1,3, okoli leta 2040 pa 1 : 1, kar pomeni, da bo takrat vsak zaposleni delal za enega upokojenca, v letih kasneje pa za zagotavljanje pokojnin celo to ne bo dovolj.

1.200

1.000

800

600

400

200

0

Število delovno aktivnih

Število upokojencev

V tis

očih

2009

2012

2015

2018

2021

2024

2027

2030

2033

2036

2039

2042

2045

2048

Okoli l. 2040 bo število upokojencev in delovno aktivnih izenačeno, nato pa bo št. upokojencev celo preseglo št. zaposlenih.

Slika 1: Razmerje med št. upokojencev in št. zaposlenih se slabša.

4


1.2 Prezgodnje upokojevanje delovno aktivnihKer se v Sloveniji večina upokoji takoj, ko dopolni minimalne pogoje za upokojitev, se v povprečju upokojujemo dve leti prej kot prebivalci drugih držav članic EU. Tako imamo v starosti od 55 do 64 let le 32,8 odstotka zaposlenih, medtem ko je evropsko povprečje 45,6 odstotka (EU-27).

M 65 letŽ 65 let BelgijaCiper Portugalska Švedska Nizozemska Irska

Danska Nemčija Finska Luksemburg Španija

M 65 letŽ 60 let Avstrija GrčijaItalija Poljska Velika Britanija

M 63 letŽ 61 let Slovenija Estonija

M 62 letŽ 62 let Latvija MadžarskaSlovaška

M < 63 letŽ < 61 let LitvaBolgarija Češka Malta FrancijaRomunija

Slika 2: Večina evropskih držav že ima uzakonjeno upokojitveno starost za moške in ženske pri 65 letih. V številnih drugih pa se – podobno kot v Sloveniji – na dvig starostne meje intenzivno pripravljajo.

1.3 Pozen vstop mladih na trg dela

Tudi zaradi vse kasnejšega vstopa mladih na trg dela se v pokojninski blagajni zmanjšuje število plačnikov prispevkov. Po podatkih ZPIZ se je v obdobju 2002–2008 število njihovih zavarovancev do 24. leta starosti zmanjšalo za 13 odstotkov, povprečna pokojninska doba v starostni skupini od 20 do 34 let pa se je zmanjšala za več kot dve leti.

1.4 Slabitev pokojninske blagajne

Ker vplačil v pokojninsko blagajno ni dovolj, je le-ta vse bolj odvisna od državnega proračuna. V letu 2010 bo država k izplačilom iz pokojninske blagajne prispevala 1,36 milijarde evrov, deset let kasneje, v letu 2020, pa bo zaradi upokojevanja številčne t.i. baby-boom generacije iz državnega proračuna treba prispevati še dodatni 2 milijardi evrov.

5


16.00014.00012.00010.000

8.0006.0004.0002.000

0

POKOJNINE - ocena pred krizo

POKOJNINE - ocena po krizi

V M

IO

2009

2019

2029

2039

2049

Slika 3: Prikaz rasti izdatkov za pokojnine do leta 2050, tudi ob upoštevanju učinkov krize.

1.5 Stalno zniževanje začetne pokojnine

Na podlagi dogovora s socialnimi partnerji se je leta 2000 odmerni odstotek, ki je ključen za višino pokojnine, začel zniževati s 85 na 72,5 odstotka. To pomeni, da se pokojnine iz leta v leto znižujejo in bodo, če spremembe ne bodo uveljavljene, v letu 2025 nižje za približno 12,5 odstotka.

1.6 Nepreglednost sedanjega sistema

Sedanji pokojninski sistem omogoča prejemanje pokojnine tudi tistim, ki v pokojninsko blagajno niso vplačevali ali so plačevali premalo. Nov sistem bo bolj pregleden in pravičen, saj bo vzpostavil jasno povezavo med vplačanimi prispevki in višino pridobljenih pravic (pokojnine). Tako bo lahko posameznik seznanjen z višino plačanih prispevkov, pa tudi z višino pokojnine, ki jo lahko pričakuje ob upokojitvi.

1.7 Povečevanje javnega dolga

Če ohranimo sedanji sistem, bo javni dolg samo zaradi financiranja pokojninske blagajne že v letu 2021 presegel 60 odstotkov bruto družbenega proizvoda, kar pa dodatno obremenjuje prihodnje rodove in že resno ogroža razvoj države.

Če se za spremembe ne odločimo, tvegamo, da se bodo začetne pokojnine še naprej zniževale, zaradi česar bo vse več upokojencev odvisnih od socialne pomoči. Predvsem pa tvegamo, da bodo prebivalci zaradi nerednega izplačevanja pokojnin izgubljali zaupanje v sistem in se počutili vse bolj negotove. Vlada Republike Slovenije teh tveganj ni pripravljena sprejeti, še manj pa jih je pripravljena prevaliti na druge. Zato predlagamo spremembe.

6


2. KAJ PREDLAGAMOMedgeneracijska solidarnost bo še naprej temelj slovenskega pokojninskega sistema: delovno aktivni bodo od svojih dohodkov plačevali prispevke in s tem upokojencem zagotavljali pokojnine. Zato morajo biti vplačila in izplačila pokojninske blagajne čim bolj uravnotežena. Ključne rešitve, ki jih predlagamo, so:

postopen dvig upokojitvene starosti

več možnosti za delno upokojitev

nova ureditev poklicne pokojnine

uvedba spodbud

pravičnejša odmera pokojnine

nov način usklajevanja.

Če želimo ustaviti zniževanje pokojnin ter sedanje in prihodnje pokojnine ohraniti na zdajšnji ravni, moramo spremembe začeti uvajati že prihodnje leto. Uveljavljale se bodo postopno in bodo v celoti zaživele šele leta 2026.

POMEMBNO! Tisti, ki bodo pogoje za upokojitev izpolnili v letošnjem letu, torej po sedanjem sistemu, se bodo pod enakimi pogoji lahko upokojili tudi kadarkoli po 1. januarju 2011 oziroma po uveljavitvi novega zakona.

Za tiste, ki so tik pred upokojitvijo (in za vse kasnejše generacije), pa so predvidena prehodna obdobja.

Nobenega razloga torej ni, da bi hiteli z odhodom v pokoj.

7


2.1 Postopen dvig upokojitvene starosti

Upokojitvena starost bo postopno dvignjena na 65 let za moške in ženske. Tako bo polna starost 65 let pogoj za upokojitev šele v letu 2021 (za moške) oziroma v letu 2025 (za ženske).

2.1.1 Starostna upokojitev

a) Za starostno upokojitev bodo moški in ženske potrebovali 65 let in najmanj 15 let pokojninske dobe. Lahko bodo uveljavljali olajšavo za otroke in si tako starost ob upokojitvi znižali za 8 oziroma za največ 24 mesecev.

b) Tisti, ki so začeli delati zgodaj, ne bodo delali do 65 leta starosti: moški se bodo lahko upokojili pri starosti 60 let in 43 letih pokojninske dobe, ženske pri starosti 58 let in 41 letih pokojninske dobe. Pri teh pogojih se dokupljena pokojninska doba ne upošteva.

Prehodna obdobja za pridobitev starostne pokojnine

V prehodnem obdobju do leta 2025 bo upokojitev mogoča ob izpolnitvi 40 let pokojninske dobe (moški) oziroma 38 let pokojninske dobe (ženske) pri starosti, ki je razvidna iz spodnje tabele.

Leto Starost moški: Starost ženske:2011 60 let 58 let2012 60 let 6 mesecev 58 let 6 mesecev2013 61 let 59 let2014 61 let 6 mesecev 59 let 6 mesecev2015 62 let 60 let2016 62 let 6 mesecev 60 let 6 mesecev2017 63 let 61 let2018 63 let 6 mesecev 61 let 6 mesecev2019 64 let 62 let2020 64 let 6 mesecev 62 let 6 mesecev2021 65 let 63 let2022 63 let 6 mesecev2023 64 let2024 64 let 6 mesecev2025 65 let

• Če se je npr. ženska rodila 1.1.1956 in je z delom začela pri 24 letih ter je danes stara 54 let in ima 30 let pokojninske dobe, bi se po sedanjem sistemu lahko upokojila leta 2017, po novem pa se bo lahko upokojila leta 2018.

8


Kdor se je zgodaj zaposlil, se bo lahko po novem starostno upokojil pri 60 letih starosti in 43 letih pokojninske dobe (moški) oziroma pri 58 letih starosti in 41 letih pokojninske dobe (ženske).

Upokojitvena starost in pokojninska doba bosta naraščali postopno do leta 2015 (moški) oziroma do leta 2017 (ženske).

Leto Moški ŽenskeStarost Pokojninska doba Starost Pokojninska doba

2011 58 let 41 let 55 let 38 let2012 58 let 6 mesecev 41 let 6 mesecev 55 let 6 mesecev 38 let 6 mesecev2013 59 let 42 let 56 let 39 let2014 59 let 6 mesecev 42 let 6 mesecev 56 let 6 mesecev 39 let 6 mesecev2015 60 let 43 let 57 let 40 let2016 58 41 let

• Če se je npr. moški rodil 1.1.1954 in začel delati pri 16 letih ter je danes star 56 let in ima 40 let pokojninske dobe, se bo lahko po novem upokojil 1.7.2012, pri 58 letih in 6 mesecih starosti ter 42 letih pokojninske dobe.

Tistim, ki so se zgodaj zaposlili, ne bo treba delati do 65. leta starosti.

2.1.2 Predčasna upokojitev

V novem pokojninskem sistemu je predvidena tudi predčasna upokojitev, tj. pred dopolnjenim starostnim pogojem 65 let. Vendar pa bo zaradi prenovljenega sistema malusov (ki jih imamo tudi v sedanjem sistemu) predčasen odhod v pokoj vplival na znižano osnovo pokojnine.

Moški se bodo tako lahko predčasno upokojili pri 60 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe, ženske pri 60 letih starosti in 38 letih pokojninske dobe. Toda za vsak mesec razlike do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev se bo pokojnina znižala za 0,3 odstotka.

Malusi so trajni. Za ženske se bodo uvajali postopno do leta 2025, v prvih petih letih pa ne bodo presegli 3,6 odstotka.

9


Vsekakor pa se bodo tudi pogoji za predčasno upokojitev dvigali postopno:

Leto Moški ŽenskeStarost Pokojninska doba Starost Pokojninska doba

2011 58 let 6 mesecev

40 let

57 let 37 let 6 mesecev2012 59 let 57 let 6 mesecev 37 let 9 mesecev2013 59 let 6 mesecev 58 let

38 let2014 60 let 58 let 6 mesecev2015 59 let2016 59 let 6 mesecev2017 60 let

• V letu 2011 se bodo lahko ženske ob dopolnjenih 37 letih in 6 mesecih pokojninske dobe upokojevale, ko bodo stare 57 let, moški pa ob dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe v starosti 58 let in 6 mesecev.

2.2 Delna upokojitev

Delno upokojitev pozna že sedanji sistem. Novosti, ki jih uvaja predlog novega pokojninskega sistema, so:• možnost delne upokojitve tudi za samozaposlene in kmete,• še bolj prilagodljiv delovni čas (vendar najmanj 4 ure dnevno),• prejemanje treh dohodkov hkrati.

delna upokojitev = sorazmerni del plače + delna pokojnina + del predčasne pokojnine

2.3 Nova ureditev poklicne pokojnine

Poklicna pokojnina zagotavlja socialno varnost zaposlenim na zdravju škodljivih delovnih mestih oz. na delovnih mestih, ki jih po določeni starosti ni mogoče več uspešno opravljati.

Zaposleni na teh delovnih mestih bodo upravičeni do poklicne pokojnine ter dodane pokojninske dobe (in sicer tri mesece za vsako leto opravljanja dela).

Pogoji za pridobitev poklicne pokojnine so vezani na izpolnjeno pokojninsko dobo, ki mora skupaj z dodano dobo znašati 40 let za moške in 38 let za ženske, ter na višino zbranih sredstev na osebnem računu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenega, ki mora zadoščati za izplačevanje poklicne pokojnine.

10


Prispevke za poklicno pokojnino bo plačeval delodajalec. Višina poklicne pokojnine pa bo odvisna od dejansko zbranih sredstev na osebnem računu zavarovanca.

Poklicna pokojnina ne sme biti nižja od 80 odstotkov najnižje pokojninske osnove (trenutno 435,69 EUR), posameznik pa jo lahko dobi šele takrat, ko je s strani delodajalca na njegov račun vplačanih dovolj sredstev.

Kasnejša upokojitev tako pomeni tudi višjo poklicno pokojnino.

Če posameznik teh sredstev ne porabi do upokojitve v obveznem zavarovanju, jih lahko prenese na osebni račun prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in jih izkoristi kasneje.

2.4 Spodbude: zakaj delati dlje

V vladnem predlogu pokojninskega zakona so bonusi in malusi oblikovani kot spodbuda posameznikom, da delajo tudi po izpolnitvi minimalnih pogojev za starostno upokojitev.

Toda medtem ko bodo bonusi uvedeni takoj ob uveljavitvi predlaganih sprememb, bodo malusi za ženske uveljavljeni postopno.

Predlagani bonusi so:• za vsako leto dela po izpolnitvi pogojev za predčasno upokojitev bo posameznik

do dopolnjenega 65. leta starosti poleg plače prejel še 20 odstotkov predčasne pokojnine;

• z vsakim letom dela po izpolnitvi minimalnih pogojev za starostno upokojitev se bo za 2 odstotni točki zvišal tudi odmerni odstotek, zaradi česar bo višja tudi končna pokojnina;

• ob delni upokojitvi (upokojitev za 1 do 4 ure, delo za 4 do 7 ur), ki bo po novem razširjena tudi na samozaposlene in kmete, bo posameznik ob sorazmerni plači (glede na opravljeno število ur) in delni pokojnini prejel še del predčasne pokojnine;

• spodbuda za delodajalce, saj bodo starejši delavci za delodajalce cenejši, ker se jim bodo po izpolnitvi pogojev za predčasno upokojitev prispevki znižali za 50 odstotkov v prehodnem obdobju, nato pa za 30 odstotkov;

• za vsakega rojenega ali posvojenega otroka se lahko starostni pogoj za upokojitev zniža za 8 mesecev, vendar do največ 24 mesecev. To spodbudo lahko uveljavlja starš, ki je uveljavljal nadomestilo za nego otroka v prvem letu otrokovega življenja.

11


2.5 Pravičnejši način odmere pokojnine

Za izračun pokojninske osnove starostne in predčasne pokojnine se bo po novem upoštevalo obdobje najugodnejših zaporednih 34 let zavarovanja od 1. januarja 1970.

Prehodno obdobje: v obdobju od leta 2011 do leta 2026 se bo obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove postopoma podaljševalo za eno leto na leto.

V letu 2011 se bodo pokojnine računale na podlagi 19 let, nato 20 itn., šele leta 2026 pa bodo osebi, ki se bo želela upokojiti, pokojnino izračunali na podlagi najugodnejših zaporednih 34 let.

Podaljševanje obračunskega obdobja za izračun pokojninske osnove ne bo znižalo pokojnin, saj se bo ukinilo dosedanje usklajevanje novih pokojnin s pokojninami že upokojenih, hkrati pa se bo odmerni odstotek, ki je ključnega pomena za višino pokojnine, povečal na 80 odstotkov.

Poleg tega višji odmerni odstotek začne veljati takoj ob uveljavitvi sprememb, medtem ko se bo obračunsko obdobje s sedanjih 18 let postopoma podaljševalo na 34 let, vsako leto za eno leto.

Zaradi predlaganih sprememb bo pokojninski sistem pravičnejši.

Višina pokojnine bo bolj kot do zdaj odvisna od vplačanih prispevkov. V pokojninsko dobo pa se bodo štela samo obdobja, za katera so bili plačani prispevki.

Še vedno pa bo obstajala možnost odkupa pokojninske dobe: posameznik bo lahko kadar koli plačal prispevke za skupno največ 5 let pokojninske dobe, na primer za leta študija ali služenja vojaškega roka, in si tako pridobil pravico do štetja pokojninske dobe tudi za ta obdobja.

2.6 Usklajevanje: pokojnine bodo ohranjale realno vrednost

Po novem se bodo pokojnine usklajevale z rastjo plač in življenjskih stroškov (inflacija), in sicer enkrat letno po formuli 60 : 40. To pomeni, da bo rast pokojnin vezana na 60 odstotkov rasti plač in 40 odstotkov rasti življenjskih stroškov.

V sistem je vgrajena tudi varovalka, ki preprečuje, da bi rast pokojnin zaostajala za rastjo življenjskih stroškov, s čimer bo zagotovljena najmanj ohranitev realne vrednosti pokojnin. Uskladitev bo izvedena pri izplačilih za mesec februar v tekočem letu.

12


V Sloveniji se pokojnine po sedanjem sistemu v celoti usklajujejo s plačami, kar dolgoročno ni vzdržno. Večina evropskih držav, ki se sooča s podobnimi demografskimi spremembami, se je temu že prilagodila.

Usklajevanje z rastjo cen (inflacija)

Švicarska formula (50 : 50)

Usklajevanje z rastjo cen in plač

Usklajevanje z rastjo BDP

Usklajevanje z rastjo plač

in prispevnih stopenj

AvstrijaŠpanijaŠvedska

Velika BritanijaFrancija

Slovaška Bolgarija

Švica

Češka (rast cen + 1/3 rasti plač)

Poljska (20 % rast plač : 80 % rast

cen)

Madžarska Portugalska

Nemčija

Slika 4: Načini usklajevanja v nekaterih evropskih državah

KAJ VPLIVA NA IZRAČUN POKOJNINE

sedanja ureditev učinek predlagane rešitve učinek

odmerni odstotek

v letu 2011 bo znašal 79 odstotkov, do leta 2023 pa bi po sedanji ureditvi padel na 72,5 odstotkov pokojninske osnove

vsako leto nižje pokojnine

fiksno določen v višini 80 odstotkov pokojninske osnove

zaustavi se padec pokojnin

valorizacijski količnik

v letu 2009 je znašal 0,755, določa se vsako leto posebej in se iz leta v leto znižuje zaradi usklajevanja s pokojninami že upokojenih

vsako novo pokojnino zniža za približno 20 odstotkov

ukinitev usklajevanja s pokojninami že upokojenih

prepreči se nadaljnje zniževanje novih pokojnin

pokojninska osnova

plače posameznika v obdobju 18 zaporednih let, ki so za posameznika najugodnejša

ne odraža dejanskih vplačil posameznika v pokojninsko blagajno in tako omogoča zlorabe

plače posameznika v obdobju 34 zaporednih let, ki so za posameznika najugodnejša

doseže se večja pravičnost sistema

• Z novim načinom izračunavanja pokojnine bo zaustavljeno nadaljnje zniževanje pokojnin, kljub podaljševanju obdobja za izračun pokojninske osnove, upokojencem pa bodo zagotovljene dostojne pokojnine. Hkrati pa bo v sistem vpeljana večja pravičnost v skladu z načelom večje povezanosti vplačil in izplačil.

13


3. IN MOJA POKOJNINAKer je izračun pokojnine odvisen od povsem individualnih okoliščin, smo poskušali na tem mestu zbrati samo nekatere (po naši presoji) najbolj tipične življenjske primere.

Bolj natančne informacije glede upokojevanja po novem lahko dobite na telefonski številki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 01/ 47 45 651, in sicer vsak delavnik med 9. in 12. uro.

• Primer: Marija, rojena 1. januarja 1962, se je zaposlila, ko je bila stara 17 let. Koliko časa bo še morala delati?

Po sedanjem sistemu bi se lahko Marija upokojila leta 2019, ko bi dopolnila 57 let starosti in 40 let pokojninske dobe z odmernim odstotkom 75,5 odstotka. Po predlogu nove zakonodaje pa bi se lahko upokojila le eno leto kasneje, in sicer leta 2020, ob starosti 58 let, pokojninski dobi 41 let in z višjim odmernim odstotkom v višini 86 odstotkov.

• Primer: Janez, star 48 let, je začel delati pri 20 letih in je do danes dopolnil 28 let pokojninske dobe. Kdaj se lahko upokoji?

Po sedanjem sistemu bi se Janez lahko upokojil leta 2022, ko bi dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe z odmernim odstotkom 72 odstotkov. Tudi po novem bi se lahko predčasno upokojil leta 2022 ob enakih pogojih z odmernim odstotkom 80 odstotkov, vendar pa bi se njegova pokojnina znižala zaradi malusov. Starostno bi se Janez lahko upokojil leta 2025, ko bo dopolnil 63 let starosti in 43 let pokojninske dobe, z odmernim odstotkom v višini 86 odstotkov.

• Primer: Vanja, rojena 1. januarja 1956, se je zaposlila, ko je bila stara 24 let. Ima dva otroka. Koliko časa bo še morala delati?

Po sedanjem sistemu bi se Vanja lahko upokojila leta 2015, ko bo stara 59 let in 9 mesecev ter bo imela 35 let pokojninske dobe. Odmerni odstotek bi bil 77,5 odstotka. Po novem pa bi se lahko upokojila leta 2018, ob starosti 61 let in 6 mesecev ter pokojninski dobi 38 let, z odmernim odstotkom v višini 80 odstotkov.

14


4. NAJPOGOSTEJŠE DILEME O POKOJNINSKI REFORMIMed javno razpravo se je izoblikovalo veliko trditev, in nekatere med njimi ne držijo. Navajamo odgovore na najpogostejše izmed njih. Če se ne upokojim letos, bom delal do 65. leta.Ne drži. Vsi, ki bodo letos izpolnili pogoje za upokojitev, se bodo lahko pod enakimi pogoji upokojili tudi v prihodnjih letih. Če pa bodo želeli, se bodo lahko upokojili po novem sistemu in tako pridobili možnost uživanja bonusov. > str. 10 Od 1. januarja 2011 bomo vsi delali do 65. leta.Ne drži. Pogoji se bodo uveljavljali postopno. Upokojitvena starost se bo vsako leto podaljšala za pol leta. Pogoj 65 let bo začel veljati šele v letu 2021 (moški) oz. v letu 2025 (ženske). Tudi po koncu prehodnih obdobij se bodo tisti, ki so začeli delati zgodaj, upokojevali pred 65. letom. > str. 7-8 Tisti, ki so začeli delati zgodaj (pri 17, 18 letih ), bodo delali 45 let in več, dokler ne bodo stari 65 let.Ne drži. Tisti, ki so začeli delati pri 17 ali 18 letih, bodo imeli dovolj pokojninske dobe (moški 43 let pokojninske dobe in ženske 41 let) za polno pokojnino pri starosti 60 let (moški) oziroma 58 let (ženske). > str. 8 Če sem začel delati pri 28 letih, bom delal do 68. leta.Ne drži. Predlog zakona določa, da se bodo zavarovanci lahko starostno upokojili ob izpolnitvi naslednjih pogojev: 65 let starosti in 15 let pokojninske dobe. Starostni pogoj 65 let se bo uveljavil postopoma. Pokojnine bodo nižje.Ne drži. Spremembe so nujne tudi zato, da zaustavimo zniževanje pokojnin, ki smo mu priča od pokojninske reforme iz leta 2000. Pokojnine se tudi zaradi postopnega podaljševanja obračunskega obdobja ne bodo znižale, saj se ukinja dosedanje usklajevanje začetnih pokojnin novih upokojencev s pokojninami sedanjih upokojencev. > str. 12 Če bodo starejši delavci še naprej delali, za mlade ne bo dela. Ne drži. Dejstvo je, da so generacije, ki bodo v naslednjih desetletjih predstavljale jedro delovno aktivnega prebivalstva, že po številu rojstev izrazito manjše od generacij, ki so zdaj v najbolj aktivnem delu življenja oziroma so tik pred upokojitvijo. Tudi v Sloveniji se bomo v prihodnjih letih, kot se že dogaja v nekaterih evropskih državah, srečali s pomanjkanjem mlade delovne sile. Vsaka upokojitev pa tudi ne pomeni nove zaposlitve za mlade.

15


Delodajalci ne bodo zaposlovali starejših delavcev.V predlogu zakona so predvidene posebne spodbude za delodajalce. Starejši delavci bodo za delodajalce cenejši, saj se jim bodo po izpolnitvi pogojev za predčasno upokojitev v prehodnem obdobju prispevki znižali za 50, nato pa za 30 odstotkov. Prav tako je bila v letošnjem letu uvedena nova davčna olajšava za zaposlovanje starejših, vlada pa zaposlovanje starejših delavcev spodbuja tudi z različnimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja in aktivnega staranja. Obvezno pokojninsko zavarovanje je zaradi premajhnega finančnega učinka za posameznika nesmiselno.Za Slovenijo dileme, obvezno pokojninsko zavarovanje: da ali ne, ne bi smelo biti. V Ustavi imamo zapisano, da smo socialna država, kar pomeni, da država svojim državljanom na stara leta zagotovi socialno varnost. To pa je izvedljivo le v okviru obveznega pokojninskega zavarovanja, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti in vzajemnosti. Izločijo naj se vsi tisti prejemniki pokojnin, ki v sistem niso vplačevali. Po novem bodo vsi socialni transferji, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (kot so državne pokojnine, varstveni dodatek …), izločeni iz pokojninskega sistema in bodo na novo urejeni v predpisih, ki urejajo socialnovarstvene prejemke.

ZA KONECKakršno koli odlašanje z uveljavitvijo predlaganih sprememb bi pomenilo predvsem to, da bi bilo treba najkasneje leta 2020 pokojninski sistem spremeniti na hitro, tako rekoč od danes na jutri: brez prehodnih obdobij, brez postopnega zviševanja pogojev, brez porazdelitve bremen med več generacij (kar je osnovni pogoj za ohranitev medgeneracijske solidarnosti) in – kar bi se v družbi najbolj občutilo – z nenehnim zniževanjem pokojnin.

Zaradi socialnega miru bi bilo zagotovo najlažje ustreči socialnim partnerjem in privoliti v njihove zahteve. Toda to bi naredili za ceno prihodnosti razvoja te države in ob zavedanju, da današnje mlajše generacije delajo brez upanja na dostojno pokojnino, ki jim bo na stara leta zagotavljala socialno varnost.

Zato je vsakršno popuščanje pri ključnih ukrepih prenove pokojninskega sistema – npr. pri dvigu upokojitvene starosti in daljšem obračunskem obdobju – v škodo nas samih.

Kje lahko dobim več informacij Odgovore na vprašanja v zvezi z novo pokojninsko ureditvijo lahko dobite na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer vsak delavnik med 9. in 12. uro na telefonski številki 01 47 45 651.

Odgovore na najpogostejša vprašanja in še več informacij lahko najdete tudi na spletnih naslovih:

www.reforme.vlada.si www.mddsz.gov.si

Na vprašanja o strukturnih reformah odgovarjamo tudi na brezplačnem telefonu 080 20 02 vsak delavni med 9. in 16. uro ali po elektronski pošti [email protected].

Varna starost za vse generacije Izdal in založil: Urad Vlade RS za komuniciranjeDirektor: Darijan Košir Uredniški odbor: Alenka Čebular, Brigita Juhart, Darijan Košir, Andraž Bobovnik Oblikovanje: Nuit d.o.o.Tisk: Schwarz d.o.o.Naklada: 750.000 izvodov September 2010

Documents

VARNA STAROST ZA VSE GENERACIJE - Ministrstvo za · PDF file• Če se je npr. ženska rodila 1.1.1956 in je z delom začela pri 24 letih ter je danes stara 54 let in ima 30 let pokojninske