DIPLOMSKO DELO

POKOJNINSKA REFORMA IN POSLEDICE POKOJNINSKE

UREDITVE NA RAVNI POSAMEZNIKA Študentka: Marijana Ristevski Naslov: Kajuhova 42, Ljubljana Številka indeksa: 81496912 Izredni študij Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: doc. dr. Žan Jan OPLOTNIK

Ljubljana, februar 2007

PREDGOVOR Po drugi svetovni vojni so se Slovenci upokojevali zelo zgodaj, in sicer stari okoli 50 let in z manj kot tridesetimi leti pokojninske dobe. To so jim omogočale številne bonifikacije ter veliko večja možnost predčasnega upokojevanja. Le-to je posledično vodilo v dejstvo, da so upokojenci uživali pokojnino od trideset do petintrideset let, to je navadno dalj časa, kot so bili zaposleni. Tak sistem pa je že v osemdesetih letih začel kazati na številne težave, ki so v vedno ostrejši obliki zahtevali temeljite reforme. Z letom 2000 je v veljavo stopil nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je močno zaostril pogoje za upokojevanje. V diplomskem delu se bomo seznanili s pokojninsko reformo, razlogi za reformo ter trenutno veljavno zakonodajo, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V diplomskem delu bomo predstavili predvidena demografska gibanja v Sloveniji ter simulirali število prebivalcev, delovno aktivnih prebivalcev in upokojencev, omenjene predpostavke pa nas bodo zanimale predvsem z vidika njihovega vpliva na pokojninski sistem. Veliko zaposlenih si še kar naprej želi čim prej v pokoj. Razlogi za to so ekonomski in psihološki. Upokojitev naj bi mi jim zagotovila socialno varnost in brez skrbnejšo prihodnost za čas zmanjšane delazmožnosti. Vendar pa se bodo pogoji za pridobitev pokojnine postopno zaostrovali, tako pri starosti kot tudi pri potrebni pokojninski dobi zavarovancev in pri kriterijih za izračun njihovih pokojnin. Kljub višji starosti in daljši pokojninski dobi pa bodo bodoče pokojnine bistveno manjše. Za varno starost bo zato poleg teh pokojnin potrebno poskrbeti tudi za dodatne vire. To možnost ponuja novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v okviru II. in III. stebra pokojninskega zavarovanja. V diplomskem delu bomo zato predstavili pomen dodatnega pokojninskega zavarovanja za posameznika, ki bo temeljil na izračunih zagotovljenih pokojnin ter dodatnih pokojnin, ki bodo bodisi nadomeščale poslabševanje nadomestitvenega razmerja ali pa razliko do 100% plače pred upokojitvijo.

2

KAZALO

1 UVOD .....................................................................................................................................41.1 Opredelitev problema in opis problema, ki je predmet raziskave............................4 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ...............................................................................4 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ........................................................................5 1.4 Predvidene metode raziskovanja ..............................................................................5

2 POKOJNINSKA REFORMA .............................................................................................7

3 PROJEKCIJE ŠTEVILA PREBIVALSTVA, DELOVNO AKTIVNEGA PREBIVALSTVA IN UPOKOJENCEV V SLOVENIJI ................................................11

3.1 Projekcije števila prebivalstva v Sloveniji .............................................................11 3.2 Projekcije delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji .........................................13 3.3 Projekcije števila upokojencev v Sloveniji ............................................................15

4 TRENUTNO VELJAVNI ZAKON O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU ................................................................................................................17

4.1 Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi med-generacijske solidarnosti ...................................................................................................................17 4.2 Obvezno in prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ...........20 4.2.1 Obvezno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje............................20 4.2.2 Prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje .....................20

4.2.2.1 Individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje..........21 4.2.2.2 Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje ............22 4.2.2.3 Davčne olajšave................................................................................23

4.3 Pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi osebnih pokojninskih varčevalnih računov............. .................................................................................24

5 POMEN DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA ZA POSAMEZNIKA .................................................................................................................25

SKLEP .................................................................................................................................30

POVZETEK........................................................................................................................31

SEZNAM VIROV LITERATURE ...................................................................................32

SEZNAM TABEL ..............................................................................................................34

3

1 UVOD 1.1 Opredelitev problema in opis problema, ki je predmet raziskave Slovenija je ena tistih držav, kjer je staranje prebivalstva zaradi nižje stopnje rodnosti in vse daljše življenjske dobe prebivalstva neizbežno dejstvo. Projekcije prebivalstva kažejo, da se bodo vedno bolj očitna neugodna demografska gibanja, deloma z vidika števila prebivalstva, predvsem pa z vidika njegove starostne strukture, samo še nadaljevala in to v mnogo bolj zaskrbljujoči obliki. Analize o prihodnjem vplivu teh procesov na pokojninski sistem so postale v zadnjem času ena osrednjih tem. Pokojninski sistem, ki je v Sloveniji veljal do leta 2000, osnovan izključno na eno stebrnem dokladnem sistemu, dolgoročno ne bi mogel vzdržati, saj je predstavljal prevelik pritisk na javne finance in s tem na aktivno prebivalstvo. Potrebni ukrepi so bili neizbežni, pokojninska reforma pa je prinesla sistem naložbenega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Varčujemo lahko v okviru II. in III. stebra. Višina pokojnine bo tako v veliki meri odvisna od nas samih, saj bo državna pokojnina zadoščala le za osnovno socialno varnost. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Osrednji namen diplomskega dela je seznaniti se s pokojninsko reformo ter razlogi za reformo, trenutno veljavno zakonodajo, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prikazati pomen dodatnega pokojninskega zavarovanja za posameznika. V drugem poglavju diplomskega dela bomo tako predstavili razloge za pokojninsko reformo ter se pri tem osredotočili predvsem na starostno strukturo prebivalcev v Sloveniji ter razmerje med aktivnimi prebivalci ter prejemniki pokojnin. V tretjem poglavju diplomskega dela bomo predstavili demografska gibanja v Sloveniji ter simulirali število prebivalcev, delovno aktivnih prebivalcev in upokojencev, in sicer v izbranih letih v obdobju od leta 2005 do leta 2025. Omenjene predpostavke nas bodo zanimale predvsem z vidika njihovega vpliva na pokojninski sistem. V četrtem poglavju diplomskega dela se bomo seznanili s trenutno veljavno zakonodajo, ki ureja področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V okviru tega bomo predstavili tri stebre pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot jih opredeljuje trenutno veljavna zakonodaja. V petem poglavju diplomskega dela bomo predstavili pomen dodatnega pokojninskega zavarovanja za posameznika, kar je tudi cilj diplomskega dela. Poudarek bo predvsem na izračunih zagotovljenih pokojnin ter dodatnih pokojnin, ki bodo bodisi nadomeščale poslabševanje nadomestitvenega razmerja ali pa razliko do 100% plače pred upokojitvijo, in sicer v izbranih letih v obdobju od leta 2006 do leta 2025. Zadnje poglavje diplomskega dela zajema sklepne ugotovitve.

4

Osnovne trditve: - pokojninska reforma je bila nujna, saj bi se z odlašanjem sprememb razmere hitro

slabšale in naraščala bi radikalnost sprememb, ki bi bile kasneje potrebne; - razmerje med zavarovanci in upokojenci se vse bolj nagiba na stran upokojencev; - pokojninska reforma zaostruje pogoje za upokojevanje in hkrati postopoma znižuje

nadomestitveno razmerje; - z vidika posameznika je racionalno, da se tega zaveda in že v času aktivnega obdobja

življenja privarčuje sredstva, ki mu bodo omogočala višjo kakovostno raven življenja, kot jo lahko pričakuje na podlagi pokojnine iz I. stebra.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Ker gre v tretjem poglavju diplomskega dela za demografske projekcije, predpostavljamo, da se bodo rezultati glede števila prebivalstva, delovno aktivnega prebivalstva in števila upokojenih v izbranih letih in po posameznih starostnih razredih tudi dejansko ujemali s predvidenimi. V demografiji je običajno, da se projekcije prebivalstva naredijo v več variantah. V diplomski nalogi se bomo omejili in uporabili srednjo varianto. Ravno tako se bomo pri projekcijah omejili na časovno obdobje od leta 2005 do leta 2025 in v okviru tega obdobja predstavili samo izbrana leta. Ker obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi med-generacijske solidarnosti zagotavlja pravico do več vrst pokojnin, se bomo v diplomskem delu omejili samo na starostno pokojnino. Pri možnostih zniževanja starostne meje se bomo v diplomskem delu omejili samo na možnost znižanja starostne meje zaradi otrok (moški/ženska) in možnost znižanja starostne meje zaradi vključitve v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim osemnajstim letom starosti (ženska). Pri izračunavanju zagotovljenih pokojnin ter dodatnih pokojnin, ki bodo bodisi nadomeščale poslabševanje nadomestitvenega razmerja ali pa razliko do 100% plače pred upokojitvijo, se bomo omejili na časovno obdobje od leta 2006 do leta 2025. Zaradi prehoda na usklajeno rast plač in pokojnin iz leta 2005 v izračunih predpostavljamo, da se vrednost valorizacijskega količnika od leta 2005 naprej ne bo več spreminjala, temveč bo ostala na obstoječi ravni 0,777. Izračuni se nanašajo na moško populacijo s polno pokojninsko dobo. Izračuni predpostavljajo enakomerno 5% letno rast plač, kar je tudi stopnja, ki je upoštevana pri izračunih dodatnih pokojnin. Ravno tako bomo iz višine povprečne plače iz posamezne decilne skupine tudi izhajali s predpostavko, da je to tudi pokojninska osnova za odmero pokojnine. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Pri pisanju diplomskega dela mi je bila najbolj v pomoč študija Inštituta za ekonomska raziskovanja, ki se nanaša na dolgoročno vzdržnost I. pokojninskega stebra ter pomena II. in III. pokojninskega stebra. Ravno tako sem pri pisanju diplomskega dela uporabila različno strokovno literaturo, strokovne članke ter uradne liste, iz katerih sem črpala zakone in pravilnike, ki se nanašajo na pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pri projekcijah števila prebivalstva so mi bile v pomoč Eurostatove projekcije prebivalstva za Slovenije ter statistični letopisi Statističnega urada Republike Slovenije.

5

Ko bomo v diplomski nalogi raziskovali vzroke za pokojninsko reformo, bomo uporabili analitični pristop. V okviru projekcij števila prebivalstva v Sloveniji gre za makroekonomsko raziskavo. V poglavju, kjer bomo predstavili trenutno veljavni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, bomo uporabili deskriptivni pristop. V okviru ugotavljanja pomena dodatnega pokojninskega zavarovanja na posameznika gre za mikroekonomsko raziskavo. V poglavju, kjer bomo prikazali zneske zagotovljenih pokojnin ter dodatnih pokojnin, ki bodo bodisi nadomeščale poslabševanje nadomestitvenega razmerja ali pa razliko do 100% plače pred upokojitvijo, bomo uporabili metodo kompilacije.

6

2 POKOJNINSKA REFORMA V Evropi intenzivno poteka proces staranja prebivalstva, kar pomeni povečevanje deleža starega prebivalstva nad neko starostno mejo v celotnem prebivalstvu. Praktično vsa evropska prebivalstva so »stara prebivalstva«, kakor teorija opredeljuje prebivalstva z deležem starega prebivalstva (65 in več let) nad 7% in indeksom staranja nad 25. Staranje prebivalstva razvitih držav je posledica še vedno hitrega zniževanja smrtnosti in nizkih stopenj rodnosti (European Commission 2007). V razvitih evropskih državah se namreč življenjsko pričakovanje podaljšuje približno za eno leto na desetletje, rodnost pa je daleč pod ravnijo, ki bi bila potrebna za zagotavljanje enostavnega obnavljanja prebivalstva (Majcen in drugi 2006, 2). GRAF 1: STAROSTNA STRUKTURA SLOVENIJE Število prebivalcev

-

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

140.000

160.000

180.000

0- 4 5- 9 10- 14 15- 19 20- 24 25- 29 30- 34 35- 39 40- 44 45- 49 50- 54 55- 59 60- 64 65- 69 70- 74 75- 79 80+

Starost v letih

Simboli: ▬ leto 2000 ▬ leto 2025 Vir: Prirejeno po U.S. Census Bureau (2007)

7

Nizka rodnost je v prvi vrsti posledica spremenjenega načina življenja in zavestne odločitve o majhnem številu potomcev. Zato ima demografska politika na področju rodnosti omejeno možnost vplivanja, hkrati pa imajo, tudi v primeru njene uspešnosti, rezultati pozitiven vpliv na število prebivalstva šele na daljši rok (Majcen in drugi 2006,2). Graf 1 prikazuje starostno strukturo Slovenije leta 2000 ter projekcijo starostne strukture v letu 2025. Projekcije prebivalstva kažejo, da se bodo vedno bolj očitna neugodna demografska gibanja - deloma z vidika števila prebivalstva, predvsem pa z vidika njegove starostne strukture – samo še nadaljevala in to v mnogo bolj zaskrbljujoči obliki. Analize o prihodnjem vplivu teh procesov so postale v zadnjem času ena osrednjih tem tako posameznih držav kot mednarodnih organizacij (Majcen in drugi 2006, 2). V pokojninskem sistemu sprotnega financiranja so bile starejše generacije ob svojem vplačevanju v obstoječi sistem deležne obljub, da bodo prihodnje generacije skrbele za njih, enako kot so one skrbele za predhodne. S podaljševanjem življenja pa, ob nespremenjenih kriterijih za upokojevanje, postaja vedno bolj očitno, da teh obljub ne bo mogoče v celoti izpolniti. Z odlašanjem sprememb bi se razmere hitro slabšale in naraščala radikalnost sprememb, ki bi bile kasneje potrebne (Majcen in drugi 2006, 2). Eden temeljnih razlogov za reformo in sprejem novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, 109/2006, v nadaljevanju ZPIZ-1-UPB4) in s tem zaostritev pogojev za pridobitev pravic iz pokojninskega zavarovanja je gotovo neugodno razmerje med prejemniki pokojnin oziroma upokojenci in zaposleno aktivno populacijo, ki prispeva bistveni del sredstev za izplačevanje pokojnin. (Verbič in drugi 2005, 4). Ker je tistih, ki prispevajo pokojnine čedalje manj ter tistih, ki pokojnine prejemajo čedalje več, je bilo nujno ta trend za začetek vsaj omiliti. To naj bi po eni strani uspelo z zaostrovanjem pogojev za upokojitev oziroma upočasnitvijo pretoka ljudi med upokojence, po drugi strani pa naj bi se likvidnostne težave pokojninske blagajne omilile s postopnim zniževanjem odstotka na podlagi katerega se določa višina starostne in invalidske pokojnine (Tičar 2001, 62). V nadaljevanju v tabeli 1 prikazujem razmerje med zavarovanci in upokojenci od leta 1995 do leta 2005. Zadnji razpoložljivi mesečni statistični podatek je na razpolago za oktober 2006, in sicer je bilo v oktobru 856.860 aktivnih prebivalcev ter 539.389 prejemnikov pokojnin, razmerje za mesec oktober 2006 pa je znašalo 1,58:1 (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 2006). Kot je razvidno iz tabele 1, se razmerje med zavarovanci in upokojenci vse bolj nagiba na stran upokojencev.

8

TABELA 1: RAZMERJE MED ZAVAROVANCI IN UPOKOJENCI

Leto Zavarovanci : Upokojenci 1995 1,67:1 1996 1,65:1 1997 1,67:1 1998 1,66:1 1999 1,68:1 2000 1,74:1 2001 1,71:1 2002 1,64:1 2003 1,61:1 2004 1,60:1 2005 1,58:1

Vir: Prirejeno po Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (2006) Izvedba pokojninske reforme je potekala v treh fazah:

1. faza se je pričela leta 1996, ko je vlada Republike Slovenije pripravila izhodišča za reformo invalidskega in pokojninskega zavarovanja;

2. faza se je pričela leta 1997 z Belo knjigo o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, katero je pripravilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Le-ta navaja razloge in cilje sprememb ter nakazane najpomembnejše rešitve pokojninskega sistema. Ta faza se je končala aprila 1999 s podpisom kompromisnega dogovora o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki uvaja tri stebrni sistem pokojninskega zavarovanja;

3. faza se je pričela s sprejetjem novega Zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju decembra 1999, ki je pričel veljati 01.01.2000, do danes pa je bil deležen tudi nekaterih sprememb in dopolnitev.

Glavni vzroki za pokojninsko reformo so bili:

- problem predčasnega upokojevanja; - padanje natalitete; - podaljšana življenjska doba; - zmanjšanje celotnega prebivalstva; - približevanje Slovenije vstopu v Evropsko unijo.

Osnovno izhodišče za reformo pokojninskega sistema v Sloveniji je bilo oblikovanje sistema, s katerim bi zagotovili ustrezni nivo gospodarske varnosti tistim, ki so že pridobili pravice, kot tudi tistim, ki so v zavarovanje šele vstopali. Bela knjiga o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa navaja še sledeče cilji pokojninske reforme (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve 1997, 134):

- izdelati varen, učinkovit in pravičen sistem, ki bo dolgoročno zagotavljal ustrezno življenjsko raven upokojencev;

- zagotoviti večjo povezavo med vplačanimi prispevki in pričakovanimi prejemki iz zavarovanja;

- vzpostaviti finančno vzdržljivost zavarovanja oziroma takšno zavarovanje, ki ga je finančno mogoče zagotoviti;

9

- vzpodbujati gospodarsko rast z odpravljanjem škodljivih učinkov prejšnjega sistema na stopnjo zaposlenosti;

- krepitev narodnogospodarskega varčevanja; - znižanje oziroma ohranjanje prispevnih stopenj na ravni, ki zagotavlja mednarodno

konkurenčnost.

10

3 PROJEKCIJE ŠTEVILA PREBIVALSTVA, DELOVNO AKTIVNEGA PREBIVALSTVA IN UPOKOJENCEV V SLOVENIJI

V tem poglavju bomo predstavili projekcije prebivalstva Slovenije, ki jih je aprila 2005 objavil Eurostat, in sicer do leta 2025. Projekcije se nanašajo na število prebivalstva, delovno aktivnega prebivalstva in upokojencev. Pri projekciji bomo uporabili samo srednjo varianto demografskih projekcij, ki se zdi Eurostatu najbolj verjetna. Visoko varianto, ki predstavlja zgornjo mejo verjetnega gibanja (varianta z optimističnimi predpostavkami) ter nizko varianto, ki predstavlja spodnjo mejo verjetnega gibanja (varianta s pesimističnimi gibanji) ne bomo obravnavali. V projekcijah je poleg gibanja smrtnosti in gibanja rodnosti upoštevano tudi selitveno gibanje. Gibanje smrtnosti v prihodnje je lažje napovedovati kot gibanje rodnosti in neto migracij. Trend zniževanja smrtnosti v preteklosti in izkušnje razvitih držav, ki imajo znatno višje življenjsko pričakovanje že sedaj, so dobra opora pri napovedovanju prihodnjega gibanja smrtnosti v Sloveniji (Majcen in drugi 2006, 4). Ker je gibanje rodnosti in migracij v prihodnje mnogo bolj negotovo, ju ločeno predstavljamo, in sicer v tabeli 2 predpostavljeno gibanje stopnje totalne rodnosti za Slovenijo v izbranih letih ter v tabeli 3 predpostavke glede prihodnjega gibanja neto selitev v izbranih letih. TABELA 2: PREDPOSTAVKE GLEDE PRIHODNJEGA GIBANJA STOPNJE

TOTALNE RODNOSTI ZA SLOVENIJO V IZBRANIH LETIH VARIANTA/LETO 2005 2010 2015 2020 2025

SREDNJA 1,18 1,27 1,38 1,46 1,49 Vir: Prirejeno po Eurostat (2005) Rodnost, izražena s stopnjo totalne rodnosti se je v zadnjih letih ustalila rahlo nad 1,2 otroka, vendar lahko pričakujemo, da se bo s prenehanjem odlaganja rojstev v višjo starost, kateremu bomo verjetno priča v bližnji prihodnosti, nekoliko zvišala. TABELA 3: PREDPOSTAVKE GLEDE PRIHODNJEGA GIBANJA NETO SELITEV SPOL/LETO 2005 2010 2015 2020 2025

MOŠKI 4117 3948 2556 3096 3329 ŽENSKE 2035 1932 1251 2200 3458 SKUPAJ 6152 5880 3807 5296 6787

Vir: Prirejeno po Eurostat (2005) Eurostatove predpostavke glede neto priselitev precej odstopajo od povprečja zadnjih petih let, ki znaša 2.577 neto priseljenih letno oziroma povprečja zadnjih desetih let, ki znaša 2.488 neto priseljenih letno (Statistični urad Republike Slovenije 2005a, 90). 3.1 Projekcije števila prebivalstva v Sloveniji Ker nas navedene predpostavke glede gibanja smrtnosti, gibanja rodnosti ter gibanja neto selitev zanimajo predvsem z vidika njihovega vpliva na pokojninski sistem, v tabeli 4 v nadaljevanju predstavljamo projekcijo števila prebivalcev za Slovenijo.

11

TABELA 4: PROJEKCIJE ŠTEVILA PREBIVALSTVA ZA SLOVENIJO V

IZBRANIH LETIH STAROST/LETO 2005 2010 2015 2020 2025

0-4 88.728 87.996 91.669 89.962 83.623 5-9 92.867 90.522 89.294 93.033 91.852

10-14 104.421 93.760 91.124 90.056 94.822 15-19 125.784 105.420 94.348 91.967 92.251 20-24 143.052 128.309 106.770 95.861 94.995 25-29 153.246 146.606 130.455 108.745 98.977 30-34 144.789 155.937 148.304 132.143 111.297 35-39 152.115 146.768 157.264 149.717 134.296 40-44 155.156 153.796 147.705 158.415 151.452 45-49 157.012 155.533 153.637 147.740 158.929 50-54 154.341 155.311 153.671 152.052 146.695 55-59 116.674 150.380 151.395 150.289 149.355 60-64 105.760 111.868 144.353 145.996 145.807 65-69 95.308 98.894 105.218 136.499 139.071 70-74 85.885 84.917 88.793 95.603 125.038 75-79 64.557 71.354 71.489 75.831 83.028 nad 80 60.030 77.429 93.316 102.782 112.691

SKUPAJ 1,999.722 2,014.802 2,018.808 2,016.694 2,014.180 Vir: Prirejeno po Eurostat (2005) Po srednji varianti demografskih projekcij, ki se zdi Eurostatu najbolj verjetna, naj bi se glede na sedanje stanje število prebivalstva Slovenije do leta 2025 celo rahlo povečalo. Čeprav bo rodnost kljub predpostavljenemu povišanju daleč pod mejo, potrebno za enostavno obnavljanje prebivalstva, naj bi predpostavljeno neto priseljevanje in hitro podaljševanje življenjske dobe v prihodnjih desetih letih zagotavljalo povečevanje števila prebivalstva, v nadaljnjih desetih letih pa preprečevalo njegovo hitrejše upadanje. Pri tem pa se bo bistveno spremenila starostna struktura prebivalstva (Majcen in drugi 2006, 10). Za namene nazornejšega prikaza pritiskov, ki jih bodo imela predvidena prihodnja demografska gibanja na pokojninski sistem, je smiselno prebivalstvo razčleniti na starostne razrede. Tako razred otrok predstavljajo starostniki od 0 do 14 let, delovni razred predstavljajo starostniki od 15 do 64 let ter razred starega prebivalstva starostniki nad 65 let (Majcen in drugi 2006, 10). Razmerje med številom starega prebivalstva in številom otrok v demografiji opredeljuje kazalec, imenovan indeks staranja. Ta je skupaj z deležem starega prebivalstva kriterij za določitev tipa prebivalstva. Prebivalstva z manj kot 5% starega prebivalstva in indeksom staranja pod 15 se opredelijo kot mlada prebivalstva; tista z vrednostjo odstotka starega prebivalstva med 5% in 7% oziroma indeksom staranja med 15 in 25 kot zrela prebivalstva; prebivalstva z vrednostjo teh dveh kazalcev nad 7% oziroma 25, pa kot stara prebivalstva. Prebivalstvo Slovenije je vsekakor staro prebivalstvo, saj je po projekcijskih podatkih

12

Eurostata znašal delež starega prebivalstva v letu 2005 kar 15%, indeks staranja pa 107, kar hkrati pomeni, da je število starega prebivalstva že celo preseglo število otrok. V skladu s srednjo varianto demografskih projekcij naj bi se delež starega prebivalstva do leta 2025 povišal na 18%, število otrok pa naj bi se do leta 2025 zmanjšalo za 16.000 oseb. Ključen vpliv na pokojninski sistem pa bo imelo predvideno gibanje števila starega prebivalstva in delovnega razreda (Majcen in drugi 2006, 11). V skladu s srednjo varianto Eurostatovih demografskih projekcij naj bi se torej do leta 2011 delovni razred povečeval, nakar bi se začelo njegovo zmanjševanje, ki bi se v nekaj letih spremenilo v drastično upadanje. Drastično upadanje bo na eni strani povzročilo zniževanje števila rojstev, ki smo mu v Sloveniji priča v zadnjih dvajsetih letih. Tako je bilo v letu 2005 število dojenčkov skoraj za polovico manjše od števila ljudi v delovnem razredu starih 25 let. Ti številčno šibki dojenčki se bodo sčasoma vključevali v delovni razred in bodo tako povzročili njegovo zmanjševanje. Na drugi strani pa sta zadnja dva starostna razreda v delovnem razredu trenutno prav tako številčno šibka, kar je posledica 2. svetovne vojne. Gre za ljudi rojene med vojno, ki so manj številčni zaradi izpadlih rojstev in rojstev, odloženih na obdobje po vojni. Po letu 2012 pa začnejo iz delovnega razreda izstopati tudi ljudje, rojeni v obdobju izbruha rodnosti po 2. svetovni vojni (Majcen in drugi 2006, 12). 3.2 Projekcije delovno aktivnega prebivalstva Sloveniji S prikazanimi demografskimi projekcijami se bo hkrati spreminjalo tudi obnašanje ljudi glede njihove (delovne) aktivnosti in upokojevanja. Odločitve bodo v določeni meri odvisne od samostojnih odločitev posameznikov, v veliki meri pa tudi od ukrepov države, ki bo predvidoma poskušala z aktivno politiko zaposlovanja povečevati aktivnost in delovno aktivnost prebivalstva, zniževati brezposelnost, predvsem pa bodo izraziti vplivi pokojninske zakonodaje, zlasti reforme, ki se je začela izvajati v letu 2000 (Majcen in drugi 2006, 13). V tabeli 5 prikazujemo stopnje delovne aktivnosti po posameznih razredih, ki jih je v letu 2005 pripravila Evropska komisija.

13

TABELA 5: PROJEKCIJE STOPENJ DELOVNE AKTIVNOSTI V IZBRANIH LETIH

STAROST/LETO 2005 2010 2015 2020 2025

15-19 8,10 8,10 7,60 7,60 7,4 20-24 43,8 42,0 40,3 39,2 39,4 25-29 78,2 74,3 72,9 71,5 70,7 30-34 91,1 91,4 89,9 89,4 88,8 35-39 92,0 94,0 94,2 93,6 93,2 40-44 88,4 92,2 93,2 93,6 93,2 45-49 84,7 88,8 91,5 92,4 92,7 50-54 72,5 74,9 78,0 83,1 84,1 55-59 41,4 51,2 52,5 61,0 64,5 60-64 13,5 25,8 32,4 30,0 35,1 65-69 7,60 9,20 16,9 16,4 16,1

Vir: Prirejeno po Evropska komisija (2005) Iz zgornje tabele lahko razberemo, da se predpostavlja rahlo znižanje stopenj delovne aktivnosti v nižjih starostnih razredih, in sicer zaradi večje vključenosti v izobraževalni proces. V višjih starostnih razredih pa se predpostavlja njihovo bistveno povišanje, v veliki meri zaradi poznejšega upokojevanja in povezanega daljšega ostajanja v delovni aktivnosti. Najvišja stopnja delovne aktivnosti je predpostavljena za starostni razred od 15 do 69 let leta 2025 (Majcen in drugi 2006, 13). Četudi se predpostavke v zgornji tabeli ne bi uresničile, se bo zaposlenost v višjih razredih zagotovo povečala, saj pokojninska reforma, ki je v teku, zakonsko povišuje starost ob upokojitvi. Vendar se bo to prehodno obdobje v letu 2014 končalo, saj se bo končalo podaljševanje pokojninske dobe in starosti kot pogojev za starostno upokojitev. Stopnje delovne aktivnosti v teh starostnih razredih se po tem letu najbrž ne bodo več poviševale, saj ni kakega trdnega mehanizma, ki bi to zagotavljal (Majcen in drugi 2006, 14). Če podatke iz tabele 4 apliciramo v tabelo 5, dobimo projekcije števila delovno aktivnega prebivalstva v izbranih letih, kot je prikazano v tabeli 6.

14

TABELA 6: PROJEKCIJE ŠTEVILA DELOVNO AKTIVNEGA PREBIVALSTVA V IZBRANIH LETIH

STAROST/LETO 2005 2010 2015 2020 2025

15-19 10.161 8.531 7.172 6.972 6.826 20-24 62.724 53.858 43.010 37.553 37.394 25-29 119.835 108.868 95.123 77.772 70.023 30-34 131.862 142.519 133.358 118.172 98.826 35-39 140.004 137.964 148.087 140.089 125.231 40-44 137.121 141.834 137.592 148.233 141.144 45-49 133.000 138.152 140.594 136.485 147.339 50-54 11.830 116.302 119.874 126.337 123.401 55-59 48.352 76.943 79.462 91.652 96.375 60-64 14.264 28.898 46.739 43.799 51.153 65-69 7.201 9.086 17.803 22.320 22.399

SKUPAJ 917.152 963.848 969.854 950.778 921.726 Vir: Prirejeno po Eurostat (2005) Iz tabele 6 lahko razberemo, da povečevanju števila delovno aktivnega prebivalstva do leta 2015, kar sovpada z obdobjem, do katerega narašča delovni razred ter naraščajo stopnje delovne aktivnosti, sledi postopno upadanje njegovega števila. Nekaj časa je upadanje počasno, saj ga blažijo naraščajoče stopnje delovne aktivnosti po posameznih starostnih razredih, nato pa vedno hujše (Majcen in drugi 2006, 16). 3.3 Projekcije števila upokojencev v Sloveniji V skladu s srednjo varianto demografskih projekcij, se bo število starega prebivalstva bistveno povečalo. Zaradi poznejšega upokojevanja se število upokojencev ne bo povečevalo tako zelo drastično kot bi se sicer, vseeno pa bo predvidoma precej naraslo. V tabeli 7 prikazujemo število upokojencev, ki so bili v letu 2005 upravičeni do starostne pokojnine ter invalidske pokojnine in projekcije njihovega števila v izbranih letih. Pri projekcijah je upoštevan sedaj veljavni pokojninski sistem, vključno z vsemi prehodnimi obdobji, ki jih vključuje pokojninska reforma iz leta 2000.

15

TABELA 7: ŠTEVILO UPOKOJENCEV V LETU 2005 IN PROJEKCIJE ŠTEVILA UPOKOJENCEV V IZBRANIH LETIH

ŠTEVILO

UPOKOJENCEV/LETO 2005 2010 2015 2020 2025

STAROSTNI 315.092 329.971 343.948 353.490 369.510 INVALIDSKI 96.665 101.462 106.795 113.395 120.920

Vir: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (2005). Iz tabele 7 lahko razberemo, da se bo število prejemnikov starostne pokojnine do leta 2025 zvišalo za skoraj 55.000 ljudi. Čeprav smo se v diplomskem delu omejili samo na starostno pokojnino, saj dosega najvišji delež med pokojninami, na tem mestu prikazujemo projekcijo števila upokojencev tudi za prejemnike invalidske pokojnine. Število le-teh naj bi se do leta 2025 povečalo skoraj za 25.000 oseb. Na njihovo porast bo poleg povečevanja števila starega prebivalstva predvidoma vplivalo tudi poznejše upokojevanje. Nekateri, ki bi se sicer ob nižji starostni meji za upokojitev starostno upokojili, se bodo tako invalidsko upokojili, saj v tej starosti ne bodo več sposobni delati (Majcen in drugi 2006, 18).

16

4 TRENUTNO VELJAVNI ZAKON O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU

Trenutno veljavni ZPIZ-1-UPB4 opredeljuje ureditev sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji, ki obsega:

- obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi med-generacijske solidarnosti (I. steber);

- obvezna in prostovoljna dodatna pokojninska in invalidska zavarovanja (II. steber); - pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi osebnih pokojninskih varčevalnih

računov (III. steber). Ureditev sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja torej ne obsega več samo obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja temveč tudi obvezno in prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pri tem je treba poudariti, da je obvezno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje nadomestilo za dosedanjo zavarovalno dobo s povečanjem in je namenjeno delavcem, ki delajo na težkih delovnih mestih oziroma v poklicih, kjer glede na specifičnost dela ni mogoče pričakovati, da bi lahko delali do polne starosti. Prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa je novost, namenjena zlasti mlajšim generacijam zaposlenih, za katere je že sedaj jasno, da bodo zaradi postopnega zmanjševanja pokojnin iz obveznega zavarovanja, morale iz lastnih sredstev kriti del svoje socialne varnosti v starosti (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve 2005, 5). 4.1 Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi med-generacijske

solidarnosti I. steber je osrednji steber pokojninskega zavarovanja in temelji na med-generacijski solidarnosti. Nanaša se na socialno varnost, ki jo ob upokojitvi nudi država vsakemu državljanu, ki je v svoji aktivni dobi plačeval obvezne prispevke za pokojninsko zavarovanje. Obvezno pokojninsko zavarovanje temelji na dokladnem sistemu financiranja oziroma sprotnem prispevnem kritju. Obvezno zavarovanje financirajo zavezanci, delodajalci in Republika Slovenija. Ta sistem financiranja je vzpostavil mehanizem, ki določa, kako bodo sedanji delavci kot upokojenci dobivali pokojnino v zameno za prispevke, ki jih danes plačujejo sedanjim upokojencem. Tako se sredstva za izplačevanje pokojnin sproti zagotavljajo iz prispevkov zavarovancev, ki so v aktivni dobi. V okviru »med-generacijske pogodbe« mlajše generacije zavarovancev plačujejo prispevke s tem namenom, da bodo naslednje generacije prav tako zbirale sredstva za izplačevanje njihovih pokojnin (Holzmann 1997, 6-8). Nosilec in izvajalec obveznega zavarovanja je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki ima status javnega zavoda. Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi med-generacijske solidarnosti zagotavlja (ZPIZ-1-UPB4):

a) pravica do pokojnine: – starostna pokojnina; – invalidska pokojnina; – vdovska pokojnina; – družinska pokojnina; – delna pokojnina;

b) pravica do invalidskega zavarovanja:

17

– pravica do poklicne rehabilitacije; – pravica do nadomestila za invalidnost; – pravica do premestitve in dela s krajšim delovnim časom od polnega; – pravica do drugih nadomestil iz invalidskega zavarovanja; – pravica do povrnitve potnih stroškov;

c) dodatne pravice: – pravica do dodatka za pomoč in postrežbo; – pravica do invalidnine; – varstveni dodatek k pokojnini;

d) druge pravice: – odpravnina; – oskrbnina; – pravica do letnega dodatka.

V nadaljevanju se bomo osredotočili samo na pravico do starostne pokojnine, saj imajo najvišji delež v celem naboru pokojnin. Pri možnostih zniževanja starostne meje se bomo omejili samo na možnost znižanja starostne meje za vsakega rojenega ali posvojenega otroka (moški/ženska) ter možnost znižanja starostne meje zaradi vključitve v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim osemnajstim letom starosti (ženska). ZPIZ-1-UPB4 določa minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Spodnja tabela prikazuje kdaj pridobi zavezanec pravico do starostne pokojnine upoštevajoč kriterija starost in pokojninsko dobo, in sicer ločeno za moškega in žensko. TABELA 8: MINIMALNI POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO STAROSTNE

POKOJNINE

MOŠKI ŽENSKA STAROST POKOJNINSKA

DOBA STAROST POKOJNINSKA

DOBA 58 let 40 let 58¹ let 38 let 63 let 20 let 61 let 20 let 65 let 15 let 63 let 15 let

Opombe: ¹Ženski, ki se je v obvezno zavarovanje vključila, preden je dopolnila 18 let

starosti, se starostna meja zniža za ves čas trajanja obveznega zavarovanja pred dopolnjenim 18 letom, vendar največ do 55 let. Upoštevajoč prehodne določbe, ki veljajo do 31.12.2013, se zavarovanki v letu 2007 starostna meja zniža za 6/12 časa prebitega v obveznem zavarovanju pred dopolnjenim 18. letom starosti.

Vir: Prirejeno po ZPIZ-1-UPB4 (2006) Zavarovancu se starostna meja zniža za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, za katerega je skrbel in ga vzgajal vsaj pet let, in sicer se zavarovancu starostna meja zniža za (ZPIZ-UPB4):

- 8 mesecev za enega otroka; - 20 mesecev za dva otroka; - 36 mesecev za tri otroke in

18

- 20 mesecev za vsakega nadaljnjega otroka.

Tudi za znižanje starostne meje zaradi otrok so v veljavi prehodne določbe. Upoštevajoč le-te, bi se zavarovancu v letu 2007 starostna meja zaradi otrok znižala kot sledi (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 2007):

- 4 mesece za enega otroka; - 10 mesecev za dva otroka; - 18 mesecev za tri otroke; - 10 mesecev za vsakega nadaljnjega otroka.

Starostna pokojnina se odmeri od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec prejel oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki, v katerih koli osemnajstih letih zavarovanja po 01.01.1970, ki so zanj najugodnejša. Le-to predstavlja pokojninsko osnovo. Uveljavitev te določbe se bo zagotovila postopoma. Zavarovancu, ki se upokoji v letu 2007, se pokojninsko osnovo določi na podlagi plač oziroma zavarovalnih osnov iz najugodnejših zaporednih desetih let zavarovanja. V začetku vsakega naslednjega koledarskega leta se obračunsko obdobje podaljša za eno leto, vse dokler ne doseže osemnajst zaporednih let zavarovanja iz obdobja od 01.01.1970 do zadnjega koledarskega leta pred letom, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine, ki so za zavarovanca najbolj ugodna. Pri določitvi pokojninske osnove se plače oziroma zavarovalne osnove iz prejšnjih let preračunajo z valorizacijskimi količniki tako, da ustrezajo gibanjem povprečnih plač in pokojnin v koledarskem letu pred uveljavitvijo pravice do pokojnine (ZPIZ-UPB4). Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotkih, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, in sicer za zavarovanca z zavarovalno dobo 15 let v višini 35% pokojninske osnove (moški) oziroma 38% pokojninske osnove (ženska), nato pa se za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe odmerjeni odstotek poveča za 1,5% (ZPIZ-UPB4). Ne glede na podatke v tabeli 8, veljajo za pogoje, torej minimalna starost in pokojninska doba, za pridobitev pravice do starostne pokojnine za ženske, prehodne določbe, prehodno obdobje pa traja do 31.12.2013. V letu 2007 je pravica do starostne pokojnine odvisna od dopolnjene starosti zavarovanca in pokojninske dobe, ki pa mora pri najvišji možni starosti obsegati izključno zavarovalno dobo. Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do te pokojnine morata biti hkrati izpolnjena oba pogoja, ki se razlikujeta glede na spol zavarovanca. Predpisane so tri različne možnosti, ki jih prikazujem v spodnji tabeli. TABELA 9: POGOJI ZA STAROSTNO POKOJNINO V LETU 2007

MOŠKI ŽENSKA STAROST POKOJNINSKA

DOBA STAROST POKOJNINSKA

DOBA 58 let 40 let 55 let in 8 mesecev 36 let in 6 mesecev 63 let 20 let 60 let in 8 mesecev 20 let 65 let 15 let 62 let in 8 mesecev 15 let

Vir: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (2007)

19

4.2 Obvezno in prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje Dodatna pokojninska zavarovanja v okviru II. stebra imajo komplementarno vlogo in dopolnjujejo sistem pokojninskega zavarovanja I. stebra. Manjši kot je obseg pokojnin iz I. stebra, bolj pomembne so dodatne pokojnine (Bešter 1999, 25). V dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje se lahko vključijo osebe, ki so vključene v obvezno zavarovanje. Zavarovancem, ki se vključijo v dodatno pokojninsko zavarovanje, se poleg pravic iz obveznega zavarovanja zagotavljajo tudi pravice iz dodatnega pokojninskega zavarovanja (ZPIZ-1-UPB4). 4.2.1 Obvezno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje je zbiranje prispevkov delodajalcev zato, da bi se iz zbranih sredstev zagotavljale pravice, ki bi jih poleg pravic iz obveznega zavarovanje uživali zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno opravljati. Na podlagi obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja pripada zavarovancem pravica do poklicne pokojnine, in sicer se jim čas obveznega dodatnega zavarovanja upošteva kot dodana doba za pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja. Zavezanci za plačilo prispevkov za obvezno dodatno zavarovanje so delodajalci. V skladu z ZPIZ-1-UPB4 so nosilci obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Republike Slovenije ali pokojninske družbe, ki pridobijo soglasje Vlade Republike Slovenije in so ustanovljene izključno za opravljanje dejavnosti obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Pravice iz obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja se izplačujejo v obliki:

- poklicne pokojnine, ki se izplačuje uživalcu poklicne pokojnine v mesečnih zneskih od pridobitve poklicne pokojnine do izpolnitve pogojev za pridobitev pogojev po obveznem zavarovanju (predčasna poklicna upokojitev);

- znižane poklicne pokojnine, ki se izplačuje v mesečnih zneskih od upokojitve po obveznem zavarovanju do zavarovančeve smrti (izpad nadomestitvene stopnje).

4.2.2 Prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev, vključenih v to obliko zavarovanja z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih v pokojninskem načrtu, zagotovijo dodatne pokojnine ali druge pravice (ZPIZ-1-UPB4). Nosilci prostovoljnega dodatnega pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja so pokojninski skladi, ki se lahko oblikujejo kot vzajemni pokojninski skladi ali ustanovijo kot pokojninska družba. V skladu z ZPIZ-1-UPB4 dodatno zavarovanje financirajo zavarovanci oziroma delodajalci. Pri dodatnem pokojninskem zavarovanju ločimo glede premij in pravic dve fazi, in sicer (Klemenčič in Redejko 2000, 30):

- varčevalno obdobje, v katerem zavarovanec plačuje premijo, ki se knjiži na njegov osebni račun. Tako zbrana sredstva upravljavec nalaga v skladu z naložbeno politiko, hkrati pa zavarovanec prevzema naložbeno tveganje;

20

- obdobje črpanja pravic, v katerem zavarovanec oziroma upravičenec prejema izplačilo dodatne pokojnine. Višina le-te se izračuna glede na vrednost sredstev, ki jih je zavarovanec privarčeval v varčevalnem obdobju, hkrati pa ne nosi več naložbenega tveganja.

S prostovoljnim dodatnim zavarovanjem se zavarovancu prostovoljnega pokojninskega zavarovanja zagotavlja pravica do dodatne starostne pokojnine. Če je tako določeno s pokojninskim načrtom, se lahko zavarovancu prostovoljnega pokojninskega zavarovanja zagotavljata tudi pravica do dodatne invalidske pokojnine in pravica do dodatne družinske pokojnine, ki pa ju na tem mestu ne bomo obravnavali. Zavarovanec prostovoljnega dodatnega zavarovanja pridobi pravico do dodatne starostne pokojnine, če (ZPIZ-1-UPB4):

- je dopolnil starost 58 let; - je uveljavil pravico do pokojnine po predpisih o obveznem pokojninskem

zavarovanju; - je od vključitve v prostovoljno dodatno zavarovanje preteklo najmanj 120 mesecev;

Zavarovanec pridobi pravico do dodatne starostne pokojnine z dnem, ko je izpolnjen zadnji od naštetih pogojev. V primeru, da zavarovanec pridobi pravico do pokojnine po predpisih o obveznem pokojninskem zavarovanju pred izpolnitvijo pogojev za pridobitev dodatne starostne pokojnine, ima pravico zahtevati mirovanje prostovoljnega dodatnega zavarovanja od dneva pridobitve pravice do pokojnine po predpisih o obveznem pokojninskem zavarovanju do izpolnitve pogojev za pridobitev dodatne starostne pokojnine, lahko pa nadaljuje z vplačevanjem premij v prostovoljno dodatno zavarovanje do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino (ZPIZ-1-UPB4). Ločimo individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (ZPIZ-1-UPB4). 4.2.2.1 Individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje Individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v katerega se lahko vključi samostojno vsak zavarovanec ali uživalec pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja (ZPIZ-1-UPB4). Individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je temeljna oblika varčevanja za nadomestitev izpada državne pokojnine. Premijo plačuje zavarovanec sam iz svoje neto plače. Individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je primerno za vse, ki v tem trenutku še nimajo možnosti vključitve v kolektivno varčevanje (Prva pokojninska družba d.d. 2007). Vsi pokojninski načrti v okviru II. pokojninskega stebra morajo zavarovancem zagotavljati minimalni zajamčen donos. Gre torej za obveznost izvajalca pokojninskega zavarovanja, da dosega donosnost izračunano s strani Ministrstva za finance Republike Slovenije. Zajamčeni donos je minimalna stopnja donosa, ki ga mora izvajalec pokojninskega zavarovanja pripisati zavarovancem enkrat letno. Dejanski donos na vplačana sredstva pa je odvisen od uspešnosti upravljavca. V primeru, da je dejanski donos, ki ga izvajalec z upravljanjem premoženja, nižji od minimalnega, mora izvajalec zavarovancem minimalni donos pripisati v breme svojih

21

sredstev, kar pomeni, da izvajalci jamčijo z lastnim kapitalom (Prva pokojninska družba d.d. 2007). Za varnost vloženih sredstev z rednim nadzorom poslovanja skrbijo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Agencija za zavarovalni nadzor, Agencija za trg vrednostnih papirjev, neodvisno pooblaščeni aktuar in revizor, ki s stalnim nadzorom poslovanja izvajalcev dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja skrbijo za pravilno in varno poslovanje (Prva pokojninska družba d.d. 2007). Mirovanje vplačevanja na osebni varčevalni račun je na voljo vsakemu zavarovancu in se lahko kadarkoli odloči zanj. V času mirovanja zavarovancu ni potrebno plačevati premij, donosi pa se mu še vedno pripisujejo. Odločitev za mirovanje je primerna v primeru brezposelnosti, slabšega finančnega položaja ali ob upokojitvi za tiste zavarovance, ki se bodo upokojili prej kot v desetih letih od vstopa v zavarovanje (Prva pokojninska družba d.d. 2007). Premijo lahko zavarovanec mesečno poljubno spreminja. Namesto mesečnega plačevanja premije se lahko odloči za polletno ali letno plačevanje zavarovalne premije. V primeru smrti so privarčevana sredstva umrlega izplačajo pred iztekom desetih let. Zavarovanec se lahko odloča med tremi različnimi načini dviga privarčevanih sredstev (Prva pokojninska družba d.d. 2007):

- doživljenjska renta (pogoj je redna upokojitev); - doživljenjska renta z garantirano dobo izplačila (pogoj je redna upokojitev); - dvig v enkratnem znesku.

Pri vseh oblikah izplačil pa mora od vplačila prve premije do izplačila sredstev preteči vsaj deset let od vplačila prve premije (ZPIZ-1-UPB4). 4.2.2.2 Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v katerega se vključijo zavarovanci ali uživalci pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja preko delodajalca, ki v celoti ali delno financira pokojninski načrt. V kolektivno zavarovanje se ne more vključiti posameznik, samo-zaposlena oseba in posameznik, ki je pretežni lastnik podjetja, zavoda ali zadruge, v kateri je zaposlen. Za pretežnega lastnika podjetja, zavoda ali zadruge se šteje oseba, če je imetnik poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, na podlagi katerih ima 25% glasovalnih pravic ali 25% delež v kapitalu določene pravne osebe (ZPIZ-1-UPB4). Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je torej organiziran način dolgoročnega varčevanja za starost in je temeljna oblika varčevanja zaposlenih za nadomestilo izpada državnih pokojnin. Premijo lahko za zaposlene (Prva pokojninska družba d.d. 2007):

- v celoti plačuje podjetje in v tem primeru sredstva, ki jih delodajalec nakaže na varčevalni račun posameznika, le-ta v celoti prejme na svoj osebni varčevalni račun;

- v celoti plačuje zaposleni in v tem primeru premijo podjetje odtrga od bruto plače zaposlenega, le-ta pa na svoj varčevalni račun prejme celoten bruto znesek;

22

- podjetje in zaposleni plačujeta vsak del premije, pri čemer zaposleni premijo plačuje iz svoje bruto plače.

Vsi pokojninski načrti v okviru II. pokojninskega stebra morajo zavarovancem zagotavljati minimalni zajamčen donos. Gre torej za obveznost izvajalca pokojninskega zavarovanja, da dosega donosnost izračunano s strani Ministrstva za finance Republike Slovenije. Zajamčeni donos je minimalna stopnja donosa, ki ga mora izvajalec pokojninskega zavarovanja pripisati zavarovancem enkrat letno. Dejanski donos na vplačana sredstva pa je odvisen od uspešnosti upravljavca. V primeru, da je dejanski donos, ki ga izvajalec z upravljanjem premoženja, nižji od minimalnega, mora izvajalec zavarovancem minimalni donos pripisati v breme svojih sredstev, kar pomeni, da izvajalci jamčijo z lastnim kapitalom (Prva pokojninska družba d.d. 2007). Za varnost vloženih sredstev z rednim nadzorom poslovanja skrbijo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Agencija za zavarovalni nadzor, Agencija za trg vrednostnih papirjev, neodvisno pooblaščeni aktuar in revizor, ki s stalnim nadzorom poslovanja izvajalcev dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja skrbijo za pravilno in varno poslovanje (Prva pokojninska družba d.d. 2007). Mirovanje vplačevanja na osebni varčevalni račun je na voljo vsakemu zavarovancu in se lahko kadarkoli odloči zanj. V času mirovanja zavarovancu ni potrebno plačevati premij, donosi pa se mu še vedno pripisujejo. Odločitev za mirovanje je primerna v primeru brezposelnosti, slabšega finančnega položaja ali ob upokojitvi za tiste zavarovance, ki se bodo upokojili prej kot v desetih letih od vstopa v zavarovanje (Prva pokojninska družba d.d. 2007). Premijo lahko zavarovanec mesečno poljubno spreminja. Namesto mesečnega plačevanja premije se lahko odloči za polletno ali letno plačevanje zavarovalne premije. V primeru smrti so privarčevana sredstva umrlega izplačajo pred iztekom desetih let. Zavarovanec se lahko odloča med tremi različnimi načini dviga privarčevanih sredstev (Prva pokojninska družba d.d. 2007):

- doživljenjska renta (pogoj je redna upokojitev); - doživljenjska renta z garantirano dobo izplačila (pogoj je redna upokojitev); - dvig v enkratnem znesku.

Pri vseh oblikah izplačil pa mora od vplačila prve premije do izplačila sredstev preteči vsaj deset let od vplačila prve premije (ZPIZ-1-UPB4). 4.2.2.3 Davčne olajšave Zavarovanci, vključeni v individualno ali kolektivno obliko dodatnega zavarovanja in delodajalci, ki v korist zavarovancev, vključenih v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, plačujejo premijo prostovoljnega dodatnega zavarovanja, pridobijo davčne olajšave. Pogoj za pridobitev davčnih olajšav je odobritev pokojninskega načrta s strani ministra, pristojnega za delo, ki se po odobritvi vpiše v register, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za delo (ZPIZ-1-UPB4).

23

Po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, 117/2006) lahko delodajalec, ki financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih delno ali v celoti plača v korist delojemalcev – zavarovancev izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali v drugi državi članici Evropske Unije, po pokojninskem načrtu, ki je odobren in vpisan v posebni register v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, uveljavlja davčno olajšavo za leto, v katerem so bile premije plačane, vendar največ do zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca – zavarovanca in ne več kot 2.390 EUR letno, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja. Podjetju se torej celotna vplačana premija, ne glede na to kdo jo financira, prizna kot davčna olajšava pri plačilu davka na dobiček. Po Zakonu o dohodnini (Uradni list, 117/2006) se letna davčna osnova zavezanca, ki je rezident, lahko zmanjša za znesek premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jo je plačal zavezanec zase izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali v drugi državi članici Evropske Unije po pokojninskem načrtu, ki je odobren in vpisan v poseben register v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar največ do zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovanca oziroma 5,844% pokojnine zavarovanca in ne več kot 2.390 EUR letno. 4.3 Pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi osebnih pokojninskih

varčevalnih računov III. steber pokojninskega sistema predstavljajo prostovoljna individualna dodatna pokojninska zavarovanja. Nosilci osebnih pokojninskih varčevalnih računov so banke in zavarovalnice. Z drugimi besedami so to rentna in življenjska zavarovanja. Zavarovanje v okviru III. stebra je popolnoma neodvisno od obveznega zavarovanja zato se vanj vključujejo posamezniki, ki bi si radi v starosti zagotovili višje dohodke, kakor tudi tisti, ki niso vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in se zato predvsem zaradi tega ne morejo vključiti v II. steber (Stanovnik 202, 167).

24

5 POMEN DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA ZA POSAMEZNIKA

Pokojninska reforma, ki velja od leta 2000 postopoma zaostruje pogoje za upokojevanje hkrati pa postopoma do leta 2025 znižuje nadomestitveno razmerje, to je višino pokojnine izraženo kot odstotek pokojninske osnove. Zaradi usklajevanja preteklih pokojnin s pokojninami novih upokojencev ter usklajevanjem rasti pokojnin z rastjo plač pa se nadomestitveno razmerje, ki ga predpisuje ZPIZ-1-UPB4, še dodatno pomnoži s posebnim valorizacijskim količnikom. Zaradi prehoda na usklajeno rast plač in pokojnin iz leta 2005 v izračunih predpostavljamo, da se vrednost valorizacijskega količnika, kot ga določa Pravilnik o valorizacijskih količnikih za preračun plač in zavarovalnih osnov iz prejšnjih let na raven plač in pokojnin iz leta 2005 (Uradni list RS, 52/2006), od leta 2005 naprej ne bo več spreminjala, temveč bo ostala na obstoječi ravni 0,777. V nadaljevanju v tabeli 10 prikazujemo gibanje nadomestitvenega razmerja za polno starostno pokojnino v obdobju do leta 2025 za nove upokojence, in sicer za moške s polno starostno pokojnino, to je vsaj 58 let starosti in 40 let pokojninske dobe (polna pokojninska doba). Posameznik, ki se bo upokojil leta 2025 torej lahko pričakuje, da ob njegova pokojnina znašala 56,33% njegove pokojninske osnove (povprečja neto plač v najboljših 18. letih). Zelo podobno je gibanje nadomestitvenega razmerja za ženske, ki se postopoma izenači z moškim, to je pri vrednosti 56,33%.

25

TABELA 10: GIBANJE NADOMESTITVENEGA RAZMERJA ZA POLNO STAROSTNO POKOJNINO DO LETA 2025 ZA NOVE UPOKOJENCE (MOŠKI/POLNA POKOJNINSKA DOBA 40 LET)

LETO ZAKONSKO

DOLOČENO NADOMESTITVENO

RAZMERJE

VALORIZACIJSKI KOLIČNIK

DEJANSKO NADOMESTITVENO

RAZMERJE²

2005 82,25 0,777 63,91 2006 81,75 0,777 63,52 2007 81,25 0,777 63,13 2008 80,75 0,777 62,74 2009 80,25 0,777 62,35 2010 79,75 0,777 61,97 2011 79,25 0,777 61,58 2012 78,75 0,777 61,19 2013 78,25 0,777 60,80 2014 77,75 0,777 60,41 2015 77,25 0,777 60,02 2016 76,75 0,777 59,63 2017 76,25 0,777 59,25 2018 75,75 0,777 58,86 2019 75,25 0,777 58,47 2020 74,75 0,777 58,08 2021 74,25 0,777 57,69 2022 73,75 0,777 57,30 2023 73,25 0,777 56,92 2024 72,75 0,777 56,53 2025 72,50 0,777 56,33

Opomba: ²Dejansko nadomestitveno razmerje je izračunano kot zmnožek

zakonsko določenega nadomestitvenega razmerja in valorizacijskega količnika.

Vir: Prirejeno po Majcen in drugi (2006). Preden prikažemo kakšne pokojnine lahko pričakujejo posamezniki po upokojitvi, bomo v nadaljevanju v tabeli 11 prikazali strukturo mesečnih povprečnih plač v Sloveniji v letu 2005, saj bomo iz višine povprečne plače iz posamezne decilne skupine tudi izhajali s predpostavko, da je to tudi pokojninska osnova za odmero pokojnine.

26

TABELA 11: STRUKTURA MESEČNIH PLAČ V SLOVENIJI V LETU 2005

DECILNA SKUPINA POVPREČNA NETO PLAČA (V EUR)

POVPREČNA BRUTO PLAČA (V EUR)

1 324 461 2 390 554 3 447 638 4 507 727 5 575 830 6 650 953 7 736 1.103 8 850 1.306 9 1.030 1.630 10 1.654 2.929

Vir: Prirejeno po Majcen in drugi (2006) Iz tabele 10 lahko razberemo, da so imeli posamezniki v najnižji decilni skupini (10% »najrevnejših« posameznikov z najnižjimi neto plačami) v povprečju mesečno neto plačo v višini 324 EUR, medtem ko je imelo 10% »najbogatejših« posameznikov v povprečju mesečno neto plačo v višini 1.654 EUR. Pri oceni koliko dodatnega pokojninskega zavarovanja potrebuje posameznik za to, da bo po upokojitvi ohranil želeni življenjski standard, je potrebno upoštevati tudi najnižjo in najvišjo pokojnino, ki sta decembra 2005 znašali 436 EUR (neto) ter 1.744 EUR (neto). Ti dve osnovi namreč določata najnižje in najvišje pokojnine. Z drugimi besedami, tudi če ima posameznik individualno pokojninsko osnovo nižjo oziroma višjo, se mu pokojnina odmeri od minimalne oziroma maksimalne pokojninske osnove. Ker so povprečne plače v prvih dveh decilnih skupinah nižje od minimalne pokojninske osnove, se v teh dveh primerih avtomatično uporabi minimalna pokojninska osnova (Majcen in drugi 2006, 29). Ker se bo nadomestitveno razmerje postopoma zniževalo, je smiselno pričakovati, da bodo bodoči upokojenci pripravljeni za dodatno pokojninsko varčevanje, ki bi jim omogočalo prejemanje dodatne pokojnine ter ohranjanje želenega življenjskega standarda. Gre za II. in III. steber pokojninskega varčevanja. Pri ocenjevanju potrebnih dodatnih pokojnin za bodoče upokojence in posledično potrebnega dodatnega pokojninskega varčevanja, bomo upoštevali dva osnovna motiva za dodatno pokojninsko varčevanje (Majcen in drugi 2006, 32):

- prvi motiv predpostavlja, da bodo posamezniki, ki se bodo upokojevali v obdobju po letu 2006, kljub zniževanju nadomestitvenega razmerja za izračun starostnih pokojnin (I. steber) želeli ohranjati »upokojenski standard«, ki ga dosega oseba, ki se upokoji leta 2006, po trenutno veljavnih pogojih upokojevanja, to je pokojnina določena z nadomestitvenim razmerjem 63,52%. V skladu s tem motivom bi torej posameznik v II. Stebru dodatno varčeval toliko, da bi nadomestil predvideno poslabšanje nadomestitvenega razmerja po letu 2006, to je da bi nadomestil negativne učinke pokojninske reforme;

- drugi motiv predpostavlja, da bodo posamezniki, ki se bodo upokojevali v obdobju po letu 2006, tudi po upokojitvi želeli ohranjati standard, ki so ga imeli pred upokojitvijo. To pomeni, da mora njihovo varčevanje v II. stebru po upokojitvi zagotavljati pokritje

27

razlike med starostno pokojnino in plačo pred upokojitvijo. Gre torej za dodatno pokojnino do 100% plače.

V nadaljevanju v tabeli 12 po posamezni decilnih skupinah prikazujemo zneske zagotovljenih pokojnin ter dodatne pokojnine do »pokojnine 2006« ter dodatne pokojnine do 100% plače v EUR po upokojitvenih letih 2006, 2010, 2015, 2020 in 2025. Kot bomo videli v tabeli 12 je znesek potrebnih dodatnih pokojnin, ki bi bodisi nadomeščale poslabševanje nadomestitvenega razmerja ali pa nadomeščale razliko do 100% plače pred upokojitvijo, po posameznih dohodkovnih skupinah zelo razlikujejo. Medtem ko v prvem dohodkovnem decilu znesek za dodatno pokojnino do pokojnine po pogojih iz leta 2006 dosega samo 8 EUR v letu 2010, je ta znesek ob upokojitvi leta 2025 že 79 EUR. Dodatne pokojnine do 100% plače so seveda ustrezno višje in se skozi čas povečujejo z vračunano stopnjo rasti plač. Precejšnja je tudi razlika med bodočimi upokojenci po dohodkovnih decilih za vsako posamezno leto. Če dodatna pokojnina do pokojnine po pogojih iz leta 2006 ob upokojitvi v prvem decilnem razredu znaša samo 8 EUR mesečno, je ta znesek v desetem decilnem razredu že 31 EUR mesečno, ob upokojitvi leta 2025 pa že 300 EUR. V višjih dohodkovnih razredih so seveda dodatne pokojnine za pokrivanje razlike do 100% plače ustrezno višje kot odraz višjih osnov (Majcen in drugi 2006, 35). Zaradi velikih razlik med dohodkovnimi razredi v potrebnih zneskih za dodatno pokojnino oziroma za nadomeščanje plače, je očitno, da so tako motivi kot tudi zmožnosti posameznikov iz različnih dohodkovnih skupin za varčevanje zelo različni. Od posameznikov v nižjih dohodkovnih skupinah lahko pričakujemo nižjo pripravljenost za varčevanje oziroma nižje zneske varčevanja kot pri posameznikih v višjih dohodkovnih skupinah. Je pa po drugi strani tudi res, da ni nujno, da bo motivacija za dodatno pokojninsko varčevanje naraščala sorazmerno z naraščanjem dohodkov posameznikov, saj posamezniki v najvišjih dohodkovnih razredih po svoji upokojitvi praviloma v večji meri pričakujejo dohodke od na primer kapitalskih naložb, ki so jih akumulirali v svoji aktivni dobi, medtem ko so tovrstni dohodki v nižjih oziroma najnižjih dohodkovnih razredih praviloma veliko manj pomembni (Majcen in drugi 2006, 35).

28

TABELA 12: ZNESKI ZAGOTOVLJENIH POKOJNIN TER ZNESKI DODATNIH POKOJNIN V IZBRANIH LETIH

SKUPINA LETO 2006 2010 2015 2020 2025

NADOMESTITVENO RAZMERJE 63,52% 61,97% 60,02% 58,08% 56,33% D1 Pokojnina 277 328 406 501 621

Dodatna pokojnina do pokojnine 2006 0 8 24 47 79 Dodatna pokojnina do 100% plače 159 202 270 362 481 Plača 436 530 676 863 1.102

D2 Pokojnina 277 328 406 501 621 Dodatna pokojnina do pokojnine 2006 0 8 24 47 79 Dodatna pokojnina do 100% plače 159 202 270 362 481 Plača 436 530 676 863 1.102

D3 Pokojnina 284 337 417 515 637 Dodatna pokojnina do pokojnine 0 8 24 48 81 Dodatna pokojnina do 100% plače 163 207 277 371 494 Plača 447 544 694 886 1.131

D4 Pokojnina 322 382 472 583 722 Dodatna pokojnina do pokojnine 2006 0 10 28 55 92 Dodatna pokojnina do 100% plače 185 234 315 421 560 Plača 507 617 787 1.004 1.282

D5 Pokojnina 365 433 535 661 818 Dodatna pokojnina do pokojnine 2006 0 11 31 62 104 Dodatna pokojnina do 100% plače 210 266 356 477 634 Plača 575 699 892 1.138 1.453

D6 Pokojnina 413 490 605 748 925 Dodatna pokojnina do pokojnine 2006 0 12 35 70 118 Dodatna pokojnina do 100% plače 237 301 403 540 717 Plača 650 790 1.009 1.287 1.643

D7 Pokojnina 468 554 685 846 1.048 Dodatna pokojnina do pokojnine 2006 0 14 40 79 134 Dodatna pokojnina do 100% plače 269 340 456 611 812 Plača 736 895 1.142 1.457 1.860

D8 Pokojnina 540 641 792 978 1.211 Dodatna pokojnina do pokojnine 2006 0 16 46 92 154 Dodatna pokojnina do 100% plače 310 393 527 706 938 Plača 850 1.034 1.319 1.684 2.149

D9 Pokojnina 654 776 959 1.184 1.466 Dodatna pokojnina do pokojnine 2006 0 19 56 111 187 Dodatna pokojnina do 100% plače 376 476 639 855 1.136 Plača 1.030 1.252 1.597 2.039 2.602

D10 Pokojnina 1.051 1.246 1.540 1.902 2.355 Dodatna pokojnina do pokojnine 2006 0 31 90 178 300 Dodatna pokojnina do 100% plače 603 765 1.026 1.373 1.825 Plača 1.654 2.011 2.566 3.275 4.180

Opombe: Izračuni v tabeli 12 predpostavljajo enakomerno 5% letno rast plač, kar

je tudi stopnja, ki je upoštevana pri izračunih dodatnih pokojnin. Vir: Prirejeno po Majcen in drugi (2006).

29

SKLEP Pokojninski sistem, zasnovan na med-generacijskem sporazumu, temelji na sprotnem prispevnem kritju. Aktivna populacija vplačuje prispevke v sistem, iz katerega se izplačujejo pokojnine upokojeni populaciji. Starejše generacije so bile v ob svojem vplačevanju v sistem sprotnega financiranja deležne obljub, da bodo prihodnje generacije skrbele za njih, enako kot so one skrbele za predhodne. Da pa bi sistem nemoteno deloval, je potrebna ugodna demografska struktura prebivalstva, v smislu zadostne rodnosti. Motnje sistema se začnejo ob spremenjeni demografski strukturi prebivalstva v smislu staranja prebivalstva. S podaljševanjem življenja, ob nespremenjenih kriterijih za upokojevanje, pa postaja vedno bolj očitno, da teh obljub ne bo mogoče v celoti izpolniti. Projekcije prebivalstva v Sloveniji, ki smo jih prikazali v diplomskem delu namreč kažejo, da se bodo vedno bolj očitna neugodna demografska gibanja, deloma z vidika števila prebivalstva, predvsem pa z vidika njegove starostne strukture, samo še nadaljevala in to v mnogo bolj zaskrbljujoči obliki. Na tak način se razmerje med zaposlenimi in upokojenimi zaostruje, pritiski na aktivno prebivalstvo, ki zagotavlja prihodke pokojninskemu sistemu, pa se povečuje. Medtem, ko na eni strani starejše prebivalstvo zagovarja svoje interese in pravice, sklicujoč se na obveznosti iz preteklosti, prispevke, ki so jih tudi sami vplačevali v sistem, imamo na drugi strani mlajše in še nerojene generacije, ki so obremenjene z dolgovi do prejšnjih generacij ter z bremenom prehoda sistema sprotnega vplačevanja na sistem individualnih kapitalskih računov, ki so na tovrstna demografska gibanja manj občutljivi. Ukrepi so bili nujni in neizbežni. Tako je novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju uvedel tri stebrni sistem, ki poleg obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zajema še obvezno in prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi osebnih pokojninskih varčevalnih računov. Pokojninska reforma deluje postopoma v smeri zmanjševanja obsega in ravni pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Dejstvo je, da je bil temeljni namen uvedbe prostovoljnih dodatnih zavarovanj v tem, da bi se s pravicami iz prostovoljnega zavarovanja, zlasti s pravico do dodatne starostne pokojnine zagotovila ustreznejša materialna in socialna varnost za starost po uveljavitvi pravice do pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma predčasni zapustitvi trga dela. Prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja tudi razbremenjujejo obveznost države do izplačila pokojnin iz I. stebra. Demografski pritiski na pokojninsko blagajno se lahko blažijo s poznejšim upokojevanjem in z zniževanjem višine pokojnin glede na plačo, ki jo je posameznik prejemal v času svoje zaposlitve. Obema ukrepoma smo v Sloveniji trenutno priča, saj predstavlja postopno implementacijo pokojninske reforme iz leta 2000. Z vidika posameznika je zato racionalno, da se tega zaveda in že v času aktivnega obdobja življenja privarčuje sredstva, ki mu bodo omogočala višjo kakovostno raven življenja, ki jo lahko pričakuje na podlagi pokojnine iz I. stebra.

30

POVZETEK Slovenija je ena tistih držav, kjer je staranje prebivalstva zaradi nižje stopnje rodnosti in vse daljše življenjske dobe neizbežno dejstvo. Demografski pojav, ki je zajel Slovenijo, pa za pokojninski sistem, ki je do leta 2000 temeljil izključno na eno stebrnem dokladnem sistemu, povečuje breme na javne finance in s tem na aktivno prebivalstvo. Z reformo je Slovenija v zadnjih letih približala sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja celotni delovno aktivni populaciji. Prevzela je tri stebrni pokojninski sitem, saj želi zaradi preobremenjenosti državne pokojninske blagajne manjšati vlogo javnih dokladnih sistemov. Obvezni I. steber naj bi opravljal le funkcijo osnovne socialne varnosti, s pomočjo prostovoljnega dodatnega pokojninskega varčevanja pa naj bi si vsak posameznik z mesečnim vplačevanjem na svoj osebni račun zagotovil primeren standard v svoji starosti. Namen dodatnega pokojninskega zavarovanja je torej, da si zaposleni že v svojem aktivnem delovnem obdobju privarčuje dodatno pokojnino. Ključne besede: pokojninska reforma, veljavni pokojninski sistem, demografske projekcije, dodatno pokojninsko zavarovanje. SUMMARY Slovenia is one of the countries that facing the facts of ageing people due to lower fertility degree and due to higher life age. Unfavourable demographical changes that effected Slovenia had influence on pension system as well. Pension system that was based on pay as you go system was increasing the burden for government budget and active population as it was entirely funded with contributions of the active population. With reform Slovenia managed to bring closer the supplementary pension insurance to whole active population. Reform brought the three-pillar pension system in order to decrease the role of pay as you go system due to overloaded government budget. It is essential to be aware that compulsory first-pillar would be sufficient only for basic social insurance. Every individual should take this fact into account. Additional pension insurance would help every individual to assure a suitable living standard in one’s old age by investing certain amounts on monthly basis. The main purpose of supplementary pension insurance is that each individual economize for supplementary pension during the active working period. Key words: pension reform, valid pension system, demographical projections, supplementary pension insurance.

31

SEZNAM VIROV IN LITERATURE

1. Bešter, Helena. 1999. V Sloveniji imamo nov pokojninski zakon. Kapital. 223/224: 25-27.

2. European Commission. 2007. The impact of ageing on public expenditure: projections

for the EU25 Member States on pensions, health care, long term care, education and unemployment transfers. Available: http://ec.europa.eu/economy_finance/epc/documents/2006/ageingreport_en.pdf [25.01.2007]

3. Holzmann, Robert. 1997. Glavni vidiki reform pokojninskega sistema ob podpori

Svetovne banke. Ljubljana: Mednarodna konferenca o izzivih in problemih pokojninskih reform v Evropi in Sloveniji.

4. Klemenčič, Marko in Špela, Redejko. 2000. Pokojninski načrti in skladi. Kapital. 233:

30. 5. Majcen B., M. Čok, M. Košak in J. Sambt. 2006. Dolgoročna vzdržnost 1.

pokojninskega stebra ter pomen 2. in 3. stebra. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja.

6. Pravilnik o valorizacijskih količnikih za preračun plač in zavarovalnih osnov iz

prejšnjih let na raven plač in pokojnin iz leta 2005. Uradni list Republike Slovenije. 52/2006.

7. Prva pokojninska družba d.d. 2007. Individualno zavarovanje. Available:

http://www.prva.net/individualno_zavarovanje.asp?FolderId=103 [31.01.2007]

8. Prva pokojninska družba d.d. 2007a. Kolektivno zavarovanje. Available: http://www.prva.net/kolektivno_zavarovanje.asp?FolderId=103 [31.01.2007]

9. Stanovnik, Tine. 2002. Javne finance. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

10. Statistični urad Republike Slovenije. 2005. Eurostatove projekcije prebivalstva za

Slovenijo, 2004-2050. Available: http://www.stat.si/novice_poglej.asp?ID=601 [29.01.2007]

11. Statistični urad Republike Slovenije. 2005a. Statistični letopis Republike Slovenije

2005. Available: http://www.stat.si/letopis/index_vsebina.asp?leto=2005&jezik=si [29.01.2007]

12. Tičar, Luka. 2001. Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in davčne olajšave.

Gospodarski vestnik. 10: 62-64.

13. U.S. Census Bureau. 2007. World POPclock Projection. Available: http://www.census.gov/ipc/www/popclockworld.html [25.01.2007]

32

14. Verbič M., B. Majcen in R. Van Nieuwkoop. 2006. Sustainability of the Slovenian pension system: An analysis with an overlapping-generations general equilibrium model. Ljubljana: Institute for Economic Research.

15. Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. 1997.

Bela knjiga o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

16. Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. 2005. Nacionalno strateško poročilo o primernih in vzdržnih pokojninah Republike Slovenije 2005. Available: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/nsp_pokojnine.pdf [30.01.2007]

17. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Uradni list Republike Slovenije. 117/2006.

18. Zakon o dohodnini. Uradni list Republike Slovenije. 117/2006.

19. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Uradni list Republike Slovenije.

109/2006.

20. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 2005. Letno poročilo 2005. Available: http://www.zpiz.si/src/letno_porocilo/index.html [30.01.2007]

21. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, služba za statistiko in raziskave.

2006. Mesečni statistični pregled za november 2006. Available: http://www.zpiz.si/src/msp/200611/index.html [25.01.2007]

22. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 2007. Starostna pokojnina v letu

2007. Available: http://www.zpiz.si/src/pravice/starostna07.html [27.01.2007]

33

SEZNAM TABEL TABELA 1 Razmerje med zavarovanci in upokojenci ............................................................9

TABELA 2 Predpostavke glede prihodnjega gibanja stopnje totalne rodnosti za Slovenijo

v izbranih letih ....................................................................................................11

TABELA 3 Predpostavke glede prihodnjega gibanja neto selitev .........................................11

TABELA 4 Projekcije števila prebivalstva za Slovenijo v izbranih letih ..............................12

TABELA 5 Projekcije stopenj delovne aktivnosti v izbranih letih ........................................14

TABELA 6 Projekcije števila delovno aktivnega prebivalstva v izbranih letih.....................15

TABELA 7 Število upokojencev v letu 2005 in projekcije števila upokojencev v izbranih letih .....................................................................................................................16

TABELA 8 Minimalni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine ........................18

TABELA 9 Pogoji za starostno pokojnino v letu 2007..........................................................19

TABELA 10 Gibanje nadomestitvenega razmerja za polno starostno pokojnino do leta

2025 za nove upokojence (moški/polna pokojninska doba 40 let).....................26

TABELA 11 Struktura mesečnih plač v Sloveniji v letu 2005 ................................................27

TABELA 12 Zneski zagotovljenih pokojnin ter zneski dodatnih pokojnin v izbranih letih....29

34