januar 2001 O ISIS

UVODNIK

Razumno in racionalno da, zategovanju pasu recimo zbogom

Kakršne koli razprave in vedno znova veliko obetajoči reformni ukrepi na področju zdravstva niso možnibrez temeljne ocene slovenskega zdravstva. To je danes dokaj kakovostno z nekaterimi izjemami, ki nemorejo ogroziti celostne podobe in ocene. Je brez konkurence socialno pravično, finančno stabilno inpredvsem dva do trikrat cenejše kot v skupnosti evropskih držav, ki se jim želimo pridružiti. Imamo malozdravnikov in sester, malo postelj, zdravimo hitro in razumno hospitaliziramo, pojavi prekomernega ozi-roma nepotrebnega diagnosticiranja in zdravljenja nas še niso okužili, že desetletja pišemo enako številoreceptov in še bi se dalo napisati. In kar je prav tako in morda najbolj pomembno, so javne ankete, ki kažejoda so državljani Slovenije z zdravstvom kot celoto zadovoljni. V času tranzicije s svojim ravnanjem nismoustvarjali javnega dolga, niti se nismo ukvarjali s privatizacijo družbenega premoženja, pač pa smo velikdel razpoložljivih dejavnosti usmerili v prizadevanja za finančno stabilnost zdravstvenega sistema. In smouspeli. Tudi ali pa predvsem po zaslugi smiselne in premočrtne politike ZZZS oziroma direktorja gospodaKoširja, ki skozi desetletje de facto upravlja in nadzoruje zdravstveno sceno.

Do tu vse lepo in prav, toda že nekaj časa opozarjamo, da ima ta “dosežek” na vesti tudipreteče nevarnosti. Desetletje reformacij, stabilizacij, reorganizacij itd. je posredno bo-trovalo, da se ponekod že poslabšujejo kazalci kakovosti, da so ponekod čakalne dobe žeiz etičnih razlogov nesprejemljive in da jih zdravniki ne moremo reševati po vojaško-triaž-ni doktrini, da je zlasti bolnišnična oprema amortizirana in pomanjkljiva in še zlasti, daje dolgoleten pritisk povzročil odmik od inovativne in razvojne naravnanosti slovenskemedicine. Ob razumni analizi in sprejemanju dejstev so pojavi še reverzibilni in to pred-vsem z opustitvijo filozofije “zategovanja pasu”, ki lahko v nadaljevanju vodi v nepoprav-ljive posledice.Dobili smo novega ministra. Je moč pričakovati, da se bomo poslovili od tovrstne doktri-ne, ki je kraljevala skozi šestdeseta leta ter da se bodo v torišču družbenih interesov na-nizala že zapisana dejstva, ki govore v prid slovenskemu zdravstvu, in pa tudi tista, kinesporno kažejo, da kot narod živimo nezdravo, tvegano, s številnimi razvadami in v ve-liki meri neodgovorno do lastnega zdravja ter na ta način nesorazmerno z deželami EUsiromašimo že tako načeto zdravstvo? Je moč pričakovati od novega ministra, da bo svojesposobnosti in polno mero energije in dejavnosti usmeril v prizadevanja po novih sreds-

tvih, ki jih zdravstvo krvavo potrebuje za oživitev? Bo morda vsaj malo ublažil polet profitnega sektorja,ki agresivno in brez zadržkov in kodeksov trži na 300 milijard vrednemu neprofitnemu tržišču in ima ssvojimi praviloma nesorazmernimi dobički tudi zasluge za težave slovenskega zdravstva. Je morda v tejdružbi kdo, ki je sposoben doseči ob polni podpori vseh zdravniških organizacij in zdravo mislečih držav-ljanov, da se kot narod alkoholnih prvakov obremenimo z določeno, zdravstvu namenjeno trošarino nagram čistega popitega alkohola? Ali smo s skupnimi močmi sposobni prekiniti dolgoletno podporo lažnisocialni politiki do obrobnih zdravstvenih problemov in smiselno uravnotežiti obseg pravic z realnim sta-njem in zmogljivostmi? Ali smo pod novim vodstvom sposobni popraviti eno večjih napak zdravstvenepolitike v preteklih letih, to je odpravo participacije, ki je sprožila številne neželene dogodke. Vse to jemožno, morda samo nekaj ali pa tudi nič.Kakor koli že, samo želimo si lahko, da v prihajajočem obdobju ne bo osrednji problem slovenskega zdravstvaponovno plačna politika zdravnikov in sester. Ta pritisk bo namreč skozi naslednje obdobje pridruževanjaEvropi bolj ali manj stalen in se bo zaostril še zlasti po vstopu Slovenije v EU.Kot vsem ministrom do sedaj, tudi prof. dr. Kebru, novemu ministru za zdravstvo, želimo uspešno vodenjetako zapletenega sistema, kot je zdravstvo, z željo, da bo ubral nova pota, tista, ki najhitreje vodijo iz pre-tečih nevarnosti slovenskega zdravstva.Drage kolegice in kolegi, naj vam ob iztekajočem se letu 2000 zaželim vesele praznike, zdravja, sreče inzadovoljstva, tako v vsakdanjem življenju kakor pri opravljanju vašega lepega poklica.

Andrej Možina

Prim. asist.Andrej Možina,dr. med.

januar 2001 O ISIS

17

N O V I C E

[tudentje medicine smo pod okriljemna{ega dru{tva SloMSIC (Slovenskodru{tvo {tudentov medicine z medna-rodno aktivnostjo) `e tretje leto zapored obdnevu boja proti aidsu pripravili obse`noakcijo osve{~anja ljudi. Na 12 stojnicah smorazdelili 20.000 kondomov, informativnihbro{uric ter 15.000 pentljic. Ve~ kot 60 {tu-dentov je ves dan odgovarjalo na vpra{anjamimoido~ih. Razgovori v ̀ ivo - to je bilo na-juspe{nej{e! ̂ esa vsega ljudje ne vedo, ne gle-de na starost! Spra{evali so oni, spra{evalismo mi in vsi smo nekaj odnesli. Ljudje ne-kaj novega znanja, mi ob~utek, da smo spetnaredili nekaj pozitivnega. Dan smo zaklju-~ili skupaj z obiskovalci s tradicionalnimkoncertom STOP AIDS na Kongresnemtrgu. Ta dan je bil eden vrhuncev na{e ve~-letne dejavnosti na podro~ju preventive.Za~elo se je pred {tirimi leti z vrnitvijo na-

{e odprave s tajsko-burmanske meje, kjersmo se {tudentje na{e generacije prvi~ iz o~iv o~i v okviru projekta pomo~i beguncemspopadali z oku`bo HIV in pri tem ostajalipopolnoma nemo~ni. To, da je potrebno ne-kaj narediti tudi pri nas, nam je bilo jasno,vendar to~no kaj, takrat {e nismo vedeli. Letokasneje je na{e dru{tvo SloMSIC v Portoro-`u organiziralo svetovni kongres {tudentovmedicine STOP AIDS, ki je zdru`il ve~ kotsto udele`encev in predavateljev s celega sve-ta. Ob zaklju~ku je bil odgovor na dlani: vrst-ni{ko izobra`evanje.Mladi so najbolj ogro`ena populacija za

oku`bo s HIV. So v obdobju, ko naredijoprve korake v spolnost, se prvi~ sre~ujejo zdrogami in so najbolj dovzetni za vsakovrst-no eksperimentiranje. So pa tudi tisti, ki seo spolnosti najla`je in najraje pogovarjajoprav s svojimi sovrstniki. ̂ e se v to vlogo po-stavimo {tudentje medicine, ki nas {e vza-mejo in dojamejo kot sovrstnike, so kako-vostne informacije hitro in neposredno napravi poti v njihova `ivljenja. Z njimi se nepogovarjamo samo o nevarnosti oku`be sHIV, temve~ celostno: o medsebojnih odno-sih, prvih korakih v spolnosti, o spolno pre-

nosljivih boleznih, hepatitisu, o njihovihmalih in velikih te`avah. Prakti~ni smo inneposredni. Nau~imo jih uporabe kondo-ma, vsak pa dobi za popotnico {e bro{uricoz najosnovnej{imi nasveti.Projekt VIRUS, delavnice varne in zdrave

spolnosti za osnovne in srednje {ole, ki se iz-vajajo po metodi vrstni{kega izobra`evanja,je v preteklih dveh letih postal ena najbolj od-mevnih dejavnosti v slovenskih {olah. Pov-pra{evanje {ol je preseglo na{e zmogljivosti`e kmalu po uvedbi delavnic. Samo v prete-klem {olskem letu je bilo vklju~enih v na{e de-lavnice 3.500 u~encev. Mladi so navdu{eninad vsebino in na~inom izvajanja delavnic,u~itelji nad u~inkom, ki ga imajo, mi pa naddejstvom, kako z veseljem nas sprejemajomedse. Delavnice izvajamo kot prostovoljcipo vsej Sloveniji brezpla~no, {olam zara~u-namo le materialne in potne stro{ke.Na~elo vrstni{kega izobra`evanja smo iz-

koristili tudi v preventivni dejavnosti ob 31.maju, svetovnem dnevu boja proti tobaku,ko smo z mladimi spregovorili, zakaj naj nepri~nejo kaditi. Ugotovili smo, da znanje inprakso vodenja vrstni{kih delavnic lahko iz-koristimo tudi na drugih podro~jih zdravs-tvene preventive. Z isto metodo smo uspe-{ni torej marsikje.Ali je res boj proti aidsu v Sloveniji le

modna muha? To trditev sem zasledila v`ol~ni razpravi zdravnikov nekaj dni po 1.decembru. V primerjavi s svetom AIDS prinas {e ne dosega vratolomnih {tevilk. Res je,da letno umre v Sloveniji veliko ve~ ljudi za-radi {tevilnih drugih zdravstvenih proble-

Je 1. december -svetovni dan boja proti aidsu -

pri nas res le “modna muha”?

mov kot pa za oku`bo s HIV. Naj toni, da kri`em rok sedimo in ~akamopri nas AIDS postane eden od pomem{ih zdravstvenih problemov? Zakaj ri {e vedno mislijo, da je Slovenpred epidemijo aidsa? Ob spremljangajanja v svetu in dr`avah blizu nda je njen pojav samo vpra{anje ~asnam biti `al vlo`enega truda v prTega se mo~no zavedamo v na{em drukar dokazuje na{e celoletno dejavnpodro~ju varne in zdrave spolnostiZa konec. ^e pa je boj proti HIV

muha, storimo vsi skupaj, da bo tventiva - boj proti ostalim bolezstala enaka modna muha. Q

Maja EbertFoto: Amadej Lah